28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/70

1.1

Leta 1989 je Evropski parlament sprejel resolucijo, v kateri je zahteval prepoved pasti stopalk v Evropski uniji ter krzna in krznenih izdelkov, ki izvirajo iz držav, ki uporabljajo pasti stopalke.

Kot odgovor je Komisija predložila predlog uredbe o tej zadevi, ki ga je Svet sprejel leta 1991 (1). Uredba od 1. januarja 1995 naprej prepoveduje uporabo pasti stopalk v Evropski uniji in uvoz kožuhov 13-ih navedenih vrst iz tretjih držav, razen če ni izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.2

Treba je omeniti, da je Evropski parlament v svojem mnenju zahteval prepoved prodaje pasti stopalk in postopno odpravo krzna in krznenih izdelkov, pridobljenih iz živali, ki so se ulovile s pastmi stopalkami. Svet tega mnenja še ni upošteval v svoji razpravi leta 1991.

1.3

Čeprav je uporaba pasti stopalk v Evropski uniji od leta 1995 prepovedana, to ne velja za države, ki izvažajo krznene izdelke, pridobljene iz živali, ulovljenih s pastmi stopalkami.

Medtem ko je Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju leta 1990 (2) poudaril pomen doseganja doslednosti o tem vprašanju, ni samo podprl evropske prepovedi pasti stopalk, ampak je predlagal tudi njihovo mednarodno prepoved.

2.1

Po zakonodaji Skupnosti o pasteh stopalkah je postala izrazitejša potreba po oblikovanju standardov lova s pastmi na mednarodni ravni. Evropska unija, Kanada, Rusija in ZDA so se pogodile o sporazumu. Vendar pa so ga podpisale samo Kanada, Rusija in Evropska unija. ZDA niso mogle postati pogodbenice tega sporazuma, saj je pristojnost na tem področju v okviru domačega sistema ZDA decentralizirana. Vendar so se ZDA strinjale, da bodo izvajale manj strogo različico sporazuma.

2.2

Sporazum so sklenile, da bi preprečile možno evropsko prepoved uvoza krznenih izdelkov iz živali, ki so bile ulovljene v naravi in ki izvirajo iz držav, v katerih pasti stopalke niso prepovedane.

2.3

Po mnenju Evropskega parlamenta je bil sporazum popolnoma neustrezen in neučinkovit ter bi ga bilo treba zavrniti in vanj uvesti prepoved uvoza krzna in krznenih izdelkov, pridobljenih iz navedenih prosto živečih živali.

2.4

Sporazum določa nekatere standarde, ki jih je treba upoštevati pri lovu živali s pastmi. Evropska skupnost ga je ratificirala leta 1997. Standardi lova s pastmi, ki so bili vključeni v sporazum, so izražali standarde, ki so že obstajali v Rusiji, Kanadi in ZDA. Vključitev izraza „human“ je bila zelo sporna, glede na to, da ti standardi temeljijo na sprejetju visoke ravni trpljenja za ujeto žival.

2.5

Znanstvena mnenja (vključno z mnenjem Znanstvenega in veterinarskega odbora Komisije) so potrdila, da metode humanega lova s pastmi, ki so vključene v sporazum, niso izključevale nesprejemljivih ravni trpljenja.

2.6

Znanstveni odbor je poudaril, da so bila glavna merila, uporabljena pri ocenjevanju stopnje humanosti, čas, ki je bil potreben, da je žival postala neobčutljiva na bolečino, ter količina bolečine in stresa, ki jo je žival utrpela v tem času. Odbor je zaključil, da lahko kot „humano“ past, ki žival ubije, pojmujemo past, pri kateri žival takoj postane neobčutljiva na bolečino ali vsaj v nekaj sekundah. Sporazum pa je namesto tega določil, da je najdaljše obdobje 5 minut, zato se je štelo, da je izraz „human“ neprimeren.

2.7

Odbor je prav tako sklenil, da obseg bolečine, vključen v sporazum, ni imel veljavne znanstvene podlage v primerjavi z drugimi dobro uveljavljenimi načini ocenjevanja slabe dobrobiti živali.

2.8

Trenutno sta Evropska unija in Kanada sporazum ratificirali, medtem ko ga Rusija še ni. Vprašanje izvajanja sporazuma je zato še vedno nerešeno. Vendar sta se Kanada in EU sporazumeli, da bosta vseeno izvajali določbe sporazuma, dokler se ne bo zadeva razrešila.

3.1

Predlog direktive Komisije o uvedbi standardov humanega lova s pastmi za nekatere živalske vrste (3) želi prenesti v zakonodajo Skupnosti Sporazum o standardih humanega lova s pastmi, kot je bilo predvideno s Sklepom Sveta 98/142/ES in 98/487/ES.

3.2

Predlog velja za 19 vrst prosto živečih živali (od katerih jih 5 živi v EU), kot je opredeljeno v Prilogi I.

3.3

Predlog določa nekatere obveznosti in zahteve o metodah lova s pastmi, uporabi pasti, lovcih s pastmi, raziskavah, kaznih in certificiranju. Besedilo prav tako zajema celo vrsto možnih odstopanj in je v dveh prilogah (Priloga II in Priloga III) povezano s standardi humanega lova s pastmi in preskušanjem metod lova s pastmi.

3.4

V predlogu je bilo poudarjeno, da se državam članicam lahko dovoli, da izvajajo strožjo zakonodajo o tem vprašanju in da uredba EU iz leta 1991, ki prepoveduje uporabo pasti stopalk, še naprej ostane veljavna. Izvajanje in izvrševanje sta v pristojnosti držav članic in njihovih pristojnih organov. V predlog ni vključena nobena proračunska postavka Skupnosti, zato bodo finančna sredstva za pokritje teh stroškov dodelile države članice.

4.1

Po mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je uporaba izraza „human“ (4) v predlogu vprašljiva. Člen 2 opredeljuje „metode lova s pastmi“, vendar ne vključuje opredelitve pojma „standardov humanega lova s pastmi“. Besedilo sporazuma (ki je vodilo predloga) v svoji preambuli pravzaprav priznava pomanjkanje mednarodnih standardov lova s pastmi in besedo „human“ na splošno povezuje s tistimi standardi, ki bi „zagotovili zadostno raven dobrobiti ujetih živali“.

4.2

Znanstveni in veterinarski odbor Komisije (5) je v času pogajanj o sporazumu pripomnil, da standardov, navedenih v besedilu, ne moremo opredeljevati kot „humane“ (kot je bilo že prej poudarjeno), ker je najdaljši dovoljeni čas, da žival postane neobčutljiva na bolečino, veliko nad sprejemljivo dolžino (takojšnja smrt). Posebna pozornost je bila namenjena pastem za utopitev, saj je bilo ocenjeno, da semiakvatičen sesalec, ujet pod vodo, potrebuje do 15 minut, da umre.

4.3

Odbor zato priporoča, da se v besedilu končne zakonodaje EU beseda „human“ nadomesti z drugim, ustreznejšim izrazom, vsaj dokler standardi lova s pastmi ne bodo izpolnjevali zgoraj navedene zahteve.

5.1

V predlogu sta zajeti dve vrsti pasti: pasti, ki žival ubijejo, in zadrževalne pasti. O pasteh, ki žival ubijejo, standardi v predlogu razumljivo ne izpolnjujejo znanstvenih standardov, dogovorjenih s Skupnostjo, ki priporoča takojšnjo smrt ali najdaljši dovoljeni časovni prag 30 sekund pred smrtjo. O zadrževalnih pasteh (pasti, ki se uporabljajo za ujetje živih živali) v predlogu ni nobenega podrobnejšega opisa o pasteh niti nobene opredelitve namenov zadržanja živali. Poleg tega predlog ne določa nobenih standardov o dobrobiti živali v primeru ubijanja zadržane živali. To pomeni, da če je žival ujeta v zadrževalno past in nato ubita, način ubijanja ni zakonsko urejen.

Poleg tega predlog ne zagotavlja, da ne bi bile z dovoljenimi metodami lova s pastmi naključno ubite ali zadržane neciljne vrste. Standardi lova s pastmi bi morali zagotoviti, da je to tveganje zmanjšano na najmanjšo možno raven.

6.1

Predlog predvideva tehnične določbe za preskušanje metod lova s pastmi, ki ne izključujejo uporabe živih živali. Določene so minimalne zahteve za preskušanje v ogradi in na terenu. Poleg tega lahko preskuse, ki jih opravi pogodbenica sporazuma, priznajo druge pogodbenice.

6.2

Vendar, če želimo, da so rezultati veljavni, se morajo preskusi opraviti pod enakimi pogoji, kot so pogoji, v katerih naj bi se pasti uporabljale. Zato parametrov, ki temeljijo na rezultatih preskusov v ogradi, ne moremo uporabiti za ovrednotenje dobrobiti živali, ki živijo v naravi. Zaradi navedenih razlogov se preskušanje na živalih sploh ne bi smelo uporabljati, upoštevati pa bi se morali samo računalniški simulacijski preskusi, ki so že na razpolago.

7.1

Predlog navaja obsežen spekter možnih odstopanj, ki bi lahko, če bi se izvajala, popolnoma oslabila področje uporabe samega predloga. Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da je treba dovoliti odstopanja v zvezi s splošno varnostjo ter zdravjem ljudi in živali. V tem primeru morajo javni organi oblasti nosilce dejavnosti, ki delajo na ozemlju (npr. kmete), takoj obvestiti in jih prositi za pomoč, kadar se pojavijo take težave. EESO ima nekaj pridržkov v zvezi z drugimi predlaganimi odstopanji.

7.2

Glede na težavo pri uporabi učinkovitega sistema spremljanja in izvrševanja v naravi, kjer poteka lov s pastmi, bi odstopanja, ki jih je predlagala Komisija (razen zgoraj navedenih), samo pomagala oslabiti preglednost in odgovornost med pogodbenicami sporazuma.

8.1

Predlog predvideva, da je treba vzpostaviti sistem izdajanja dovoljenj in usposabljanja za lovce s pastmi. Vendar pa izdajanje dovoljenj v predlogu ni zajeto in nadzor nad metodami lova s pastmi, ki jih uporabljajo lovci, se večinoma ne izvaja, ker bi ga bilo treba opraviti v naravi. EESO priporoča, da se vzpostavi strog sistem izdajanja dovoljenj, ki ga je treba uskladiti na ravni Skupnosti.

9.1

Predlog Komisije prenaša na države članice pristojnost certificiranja uporabljenih metod lova s pastmi in določa vzajemno priznavanje tega certificiranja med državami članicami.

Čeprav bi se lahko ta sistem v EU dobro izvajal, je treba prav tako vzpostaviti mednarodni certifikacijski sistem. Pravzaprav bi bilo treba med pogodbenicami sporazuma uvesti standardni certifikacijski sistem in sistem sledljivosti. Ta sistem bi prispeval k zagotavljanju preglednosti in učinkovitega izvajanja sporazuma.

10.1

Predlog Komisije se v primeru kršitve zakonodaje sklicuje na možno uporabo kazni, izrečene v upravnem postopku. Ker pa nekatere države članice EU v primeru kršitve zakonodaje o dobrobiti živali uporabljajo kazensko pravo, EESO priporoča, da se kazni naložijo v skladu z nacionalnimi sistemi.

11.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da se standardi humanega lova s pastmi, ki so vključeni v predlog, ne smejo opredeljevati kot „humani“, saj samo izražajo standarde, navedene v sporazumu. Ocenjeno je bilo, da so standardi v sporazumu nižji od obstoječih standardov o dobrobiti živali v zakonodaji EU. Odbor zato priporoča, da se beseda „human“ v končnem besedilu zakonodaje nadomesti z ustreznejšim izrazom.

11.2

V zvezi s pastmi EESO meni, da bi bilo treba upoštevati samo pasti, ki žival takoj ubijejo, in določiti področje uporabe zadrževalnih pasti. Poleg tega, kadar so ubite zadrževane živali, bi bilo treba metodo ubijanja čim bolj uskladiti z zakonodajo o dobrobiti živali.

11.3

EESO meni, da bi bilo treba prepovedati pasti za utopitev, saj je Znanstveni in veterinarski odbor Komisije ugotovil, da so krut način ubijanja, ker vključujejo počasno zadušitev živali pod vodo.

11.4

EESO ugotavlja, da čeprav so v predlogu navedene določbe za preskušanje pasti, ni nobene znanstvene podlage za uporabo parametrov za prosto živeče živali, ki bi temeljila na rezultatih preskusov, opravljenih v ograjenem okolju. EESO zato priporoča, da se za preskušanje ne uporabijo živali, ampak namesto tega računalniška simulacija, ki je že na razpolago.

11.5

EESO meni, da večina odstopanj, vključenih v predlog, akterjem, vpletenim v zadevo, v določenih primerih lahko omogoči, da se v celoti izognejo uporabi zakonodaje, in zato priporoča, da pristojni organi dovoljijo odstopanja, ki se nanašajo na splošno varnost ter zdravje ljudi in živali. Ta vidik je pomemben ob upoštevanju dejstva, da je v naravi težko izvajati nadzor in spremljanje.

11.6

Po mnenju EESO bi bilo treba v Evropski uniji vzpostaviti pregleden sistem izdajanja dovoljenj lovcem s pastmi. Predlog na organe oblasti držav članic v celoti prenaša pooblastilo za uvedbo zahtev o usposabljanju in izdajanju dovoljenj za lovce s pastmi. EESO se boji, da bo zaradi tega sistem postal neusklajen, kar bi onemogočalo izvajanje standardov o dobrobiti živali v Evropski uniji.

11.7

EESO meni, da bi bilo treba med pogodbenicami sporazuma uvesti učinkovit sistem certificiranja in sledljivosti ter tako zagotoviti učinkovito izvajanje.

11.8

EESO priporoča, da se v primeru kršitve predlagane zakonodaje uporabljajo kazni v skladu z nacionalno zakonodajo o dobrobiti živali.

11.9

EESO priporoča natančnejši časovni načrt za izvajanje določb, predvidenih v predlogu. Zaradi predloga morajo pasti od leta 2009 ter metode lova s pastmi od leta 2012 izpolnjevati predlagane standarde. EESO je mnenja, da bi morali čimprej začeti z izvajanjem vseh določb.