Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o revidiranem kodeksu ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja

(2022/C 433/01)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

OB OPOZARJANJU na sklepe Sveta za ekonomsko-finančne zadeve z dne 1. decembra 1997 o davčni politiki v luči tega, da je potrebno usklajeno ukrepanje na evropski ravni, da bi zmanjšali izkrivljanja na enotnem trgu, preprečili znatne izgube davčnih prihodkov in pomagali davčnim strukturam, da se razvijajo na bolj zaposlovanju prijazen način,

OB OPOZARJANJU na resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v Svetu, z dne 1. decembra 1997 o kodeksu ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja,

OB OPOZARJANJU na sklepe Sveta z dne 5. decembra 2017 o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in najnovejše mednarodno dogajanje na področju boja proti izogibanju davkom in davčnim utajam,

OB PRIZNAVANJU pozitivnih učinkov poštene konkurence in potrebe po utrditvi konkurenčnosti Evropske unije in držav članic na mednarodni ravni, vendar hkratnem ugotavljanju, da lahko nekateri davčni ukrep privedejo do škodljivih učinkov,

OB POUDARJANJU, da je kodeks ravnanja politična zaveza in ne vpliva na pravice in dolžnosti držav članic ali na področja pristojnosti držav članic in Unije, ki izhajajo iz Pogodb,

OB POUDARJANJU, da Skupina za kodeks ravnanja deluje kot skupina primerljivih partnerjev med državami članicami z nepogrešljivo pomočjo Komisije,

OB PRIZNAVANJU uspešnega dela Skupine za kodeks ravnanja z izvoljenimi predsedniki, ki je omogočilo odpravo številnih davčnih ukrepov in vzpostavitev konstruktivnega sodelovalnega okvira s tretjimi državami in jurisdikcijami,

OB UGOTAVLJANJU, da naloge sekretariata za skupino prevzame Generalni sekretariat Sveta,

OB PRIZNAVANJU razvoja dogovorjenih smernic za olajšanje uspešnega dela Skupine za kodeks ravnanja, ki so pomembne za postopkovne vidike, in dogovorjenih smernic, pomembnih za vsebinska vprašanja, ki so vsa objavljena,

OB PONOVNI POTRDITVI, da je kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja še naprej potreben za omejevanje škodljivih davčnih ukrepov,

OB POUDARJANJU, da je poštena obravnava v EU ter v zvezi s tretjimi državami in davčnimi jurisdikcijami še naprej bistvena za usklajeno izvajanje načel kodeksa ravnanja,

OB PONOVNI POTRDITVI pripravljenosti za ohranitev čim bolj pregledne uporabe kodeksa ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja, ne da bi pri tem ogrozili zaupnost, ki je potrebna za zaupanja vredno izmenjavo mnenj in občutljivih informacij med člani Skupine, pa tudi s tretjimi državami in davčnimi jurisdikcijami, saj to zagotavlja učinkovito in k rezultatom usmerjeno delo v okviru kodeksa,

OB UPOŠTEVANJU, da bi bilo treba obstoječi kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja, določen v Resoluciji Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 1. decembra 1997, revidirati, da bi se čim bolj učinkovito soočili z novimi izzivi v vedno bolj globaliziranem in digitaliziranem gospodarskem okolju –

ODOBRIJO NASLEDNJI REVIDIRANI KODEKS RAVNANJA NA PODROČJU PODJETNIŠKEGA OBDAVČEVANJA

Zajeti davčni ukrepi

Brez poseganja v posamezna področja pristojnosti držav članic in Unije ta kodeks ravnanja, ki se nanaša na podjetniško obdavčevanje, (v nadaljnjem besedilu: kodeks) zadeva tiste preferenčne davčne ukrepe in splošne davčne značilnosti, ki pomembno vplivajo ali bi lahko pomembno vplivali na kraj opravljanja poslovne dejavnosti v Uniji.

Tozadevno opravljanje poslovne dejavnosti vključuje tudi vse dejavnosti, ki se izvajajo znotraj skupine podjetij.

Preferenčni davčni ukrepi in splošne davčne značilnosti (v nadaljnjem besedilu skupaj: davčni ukrepi), ki jih zajema kodeks, vključujejo zakone ali druge predpise in upravne prakse.

B.1

Na področju uporabe iz odstavka A je treba preferenčne davčne ukrepe, ki zagotavljajo znatno nižjo dejansko stopnjo obdavčitve od stopenj, ki se navadno uporabljajo v zadevni državi članici, vključno z obdavčitvijo po ničelni stopnji, obravnavati kot potencialno škodljive in jih zato kodeks zajema.

Takšna stopnja obdavčitve lahko temelji na nominalni davčni stopnji, davčni osnovi ali drugem ustreznem dejavniku.

Pri ocenjevanju škodljivosti takih ukrepov bi bilo treba med drugim upoštevati:

1.	ali so ugodnosti dejansko ali pravno ločene od domačega trga, npr. se dodelijo samo nerezidentom ali v zvezi s transakcijami, opravljenimi z nerezidenti, ali ne vplivajo na nacionalno davčno osnovo, ali

2.	ali so ugodnosti odobrene tudi brez prave gospodarske dejavnosti in znatne gospodarske prisotnosti v državi članici, ki omogoča takšne davčne ugodnosti, ali

3.	ali pravila za določitev dobička v zvezi z dejavnostmi v okviru večnacionalne skupine podjetij odstopajo od mednarodno sprejetih načel, zlasti pravil, dogovorjenih v OECD, ali

4.	ali davčni ukrepi niso dovolj pregledni, vključno s primeri, v katerih se zakonske določbe nepregledno sprostijo na upravni ravni.

B.2

Na področju uporabe iz odstavka A, je treba splošne davčne značilnosti države članice, ki ustvarjajo možnosti za dvojno neobdavčevanje ali ki lahko privedejo do dvojne ali večkratne uporabe davčnih ugodnosti v zvezi z istimi stroški, zneskom dohodka ali verigo transakcij, obravnavati kot potencialno škodljive in jih zato kodeks zajema.

Takšne učinke lahko povzroči katera koli značilnost nacionalnega davčnega sistema države članice, ki vodi k manjši davčni obveznosti, tudi k odsotnosti davčne obveznosti, ki ni nominalna davčna stopnja ali odložena obdavčitev kot ukrep sistema davčne razdelitve.

Pri ocenjevanju škodljivosti splošne davčne značilnosti države članice bi bilo treba upoštevati naslednja kumulativna merila in obstoj neposredne vzročne zveze med njimi:

1.	splošne davčne značilnosti ne spremljajo ustrezne določbe proti zlorabam ali drugi ustrezni zaščitni ukrepi, kar vodi v dvojno neobdavčevanje ali omogoča dvojno ali večkratno uporabo davčnih ugodnosti v zvezi z istimi stroški, zneskom dohodka ali verigo transakcij;

splošna davčna značilnost znatno vpliva na kraj opravljanja poslovne dejavnosti v Uniji. Pri ocenjevanju, ali je davčna značilnost pomemben dejavnik pri določanju kraja opravljanja poslovne dejavnosti v Uniji, bi morala Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) (v nadaljnjem besedilu: Skupina) upoštevati dejstvo, da lahko na kraj opravljanja poslovne dejavnosti vplivajo tudi druge okoliščine poleg davčnih značilnosti.

Mirovanje in izločitev

Mirovanje

Države članice se zavezujejo, da ne bodo uvedle novih davčnih ukrepov, ki so škodljivi v smislu kodeksa. Države članice bodo zato pri določanju prihodnje politike spoštovale načela, na katerih temelji kodeks, in bodo pri ocenjevanju, ali je nov davčni ukrep škodljiv, ustrezno upoštevale postopek pregleda iz odstavkov E do I.

Izločitev

Države članice se zavezujejo, da bodo ponovno preučile svoje obstoječe zakone in uveljavljene prakse in pri tem upoštevale načela, na katerih temelji kodeks, in postopek pregleda iz odstavkov E do I. Države članice bodo po potrebi takšne zakone in prakse čim prej spremenile, da bi odpravile škodljive davčne ukrepe ali sprejele ustrezne določbe proti zlorabam ali druge ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi s škodljivimi davčnimi ukrepi, pri čemer bodo upoštevale razprave v Svetu po postopku pregleda.

Postopek pregleda

Priglasitev

E.1

V skladu z načeloma preglednosti in odprtosti se bodo države članice do konca vsakega koledarskega leta obveščale o obstoječih in predlaganih davčnih ukrepih, ki bi lahko spadali na področje uporabe kodeksa.

Zadevne države članice se lahko medsebojno obveščajo tudi o obstoječih ali predlaganih davčnih ukrepih, pri katerih se želijo prepričati glede skladnosti s kodeksom.

V primerih nepriglasitve v skladu s pododstavkoma 1 in 2 morajo države članice na zahtevo druge države članice ali Komisije predložiti informacije o vseh davčnih ukrepih, za katere se zdi, da spadajo na področje uporabe kodeksa. Kadar mora predvidene davčne ukrepe odobriti parlament, lahko države članice o njih poročajo šele po tem, ko so predloženi parlamentu.

E.2

Druga država članica ali Komisija lahko Skupino opozori na davčne ukrepe države članice, ki niso priglašeni v skladu z odstavkom E.1. Preden se Skupina seznani s takimi davčnimi ukrepi, bi morala država članica, ki posreduje ukrepe, ali Komisija o tem obvestiti zadevno državo članico.

Pri splošnih davčnih značilnostih bi morala država članica, ki posreduje ukrepe, ali Komisija Skupini predložiti vse informacije:

i)	ki razumno kažejo, da ima davčna značilnost vsaj enega od učinkov iz odstavka B.2, in

ii)	za katere se razumno pričakuje, da bi lahko vodile k ugotovitvi morebitnega znatnega učinka na kraj opravljanja poslovnih dejavnosti v Uniji.

Dogovorjeni opis

F.1	Vsaka država članica ali Komisija lahko zaprosi za priložnost za razpravo in predložitev pripomb v zvezi z davčnim ukrepom države članice, priglašenim na podlagi odstavkov E1 in E2. Države članice se nato odločijo, ali bodo sprejele nadaljnje ukrepe in pripravile dogovorjeni opis takega ukrepa.

Ocena

F.2

Na podlagi dogovorjenega opisa bo mogoče oceniti, ali so zadevni davčni ukrepi škodljivi glede na učinke, ki jih lahko imajo v Uniji. V zvezi s preferenčnimi davčnimi ukrepi se bodo pri tej oceni upoštevali vsi dejavniki iz odstavka B.1. V zvezi s splošnimi davčnimi značilnostmi se bodo pri tej oceni upoštevali vsi dejavniki iz odstavka B.2 in smernice iz odstavka L, kar zadeva posamezne splošne davčne značilnosti.

Svet tudi poudarja, da je treba pri pregledu priglašenih davčnih ukrepov skrbno oceniti učinke, ki jih imajo ti ukrepi na druge države članice, med drugim glede na to, kako so zadevne dejavnosti dejansko obdavčene po vsej Uniji, in Skupino poziva, naj preuči vse gospodarske dejavnike in podatke o vplivu, na katere je opozorjena, ter upošteva velikost in odprtost gospodarstva zadevne države članice.

Če se davčni ukrepi uporabljajo za podporo gospodarskemu razvoju posameznih regij, se oceni, ali so ukrepi sorazmerni z zastavljenimi cilji in ali so usmerjeni v te cilje. Pri ocenjevanju tega bo posebna pozornost namenjena posebnim značilnostim in omejitvam v primeru najbolj oddaljenih regij in majhnih otokov, ne da bi pri tem ogrozili celovitost in usklajenost pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami.

Postopek

Skupina za kodeks ravnanja, ustanovljena s sklepi Sveta z dne 9. marca 1998, bo še naprej ocenjevala davčne ukrepe, ki morebiti spadajo na področje uporabe kodeksa, in nadzorovala obveščanje o teh ukrepih. Svet poziva vse države članice in Komisijo, naj imenujejo visokega predstavnika in njegovega namestnika v to Skupino, ki ji bo predsedoval predstavnik države članice. Izvoljenim predsednikom pomaga Generalni sekretariat Sveta, ki skupini zagotavlja naloge sekretariata. Skupina se bo redno sestajala ter izbirala in pregledovala davčne ukrepe, ki se ocenijo v skladu z določbami iz odstavkov E do G. Skupina bo redno poročala o ocenjenih ukrepih. Ta poročila bodo poslana Svetu v razpravo. V njih bodo dogovorjeni opisi in končne ocene davčnih ukrepov, ki jih je preučila.

Končni dokumenti, kot jih odobri Svet, bodo objavljeni, dodatni dokumenti pa bodo javno objavljeni v skladu z ustreznimi pravili, ko je to primerno.

Svet poziva Komisijo, naj Skupini pomaga pri pripravah, potrebnih za njene seje, ter olajša zagotavljanje informacij in postopek pregleda. V ta namen Svet od držav članic zahteva, da Komisiji predložijo informacije iz odstavka E, da bi Komisija lahko pripravila osnutke opisov in osnutke ocen iz odstavka F. Komisija bi morala opravljati podobne naloge za ocene iz odstavka N. Komisija ne sodeluje pri odločanju Skupine. Rezultate dela Skupine potrdijo predstavniki držav članic na ravni Skupine in jih predložijo Svetu v odobritev.

Državna pomoč

Svet ugotavlja, da nekateri davčni ukrepi, ki jih zajema kodeks, lahko spadajo na področje uporabe določb o državni pomoči iz členov 107 do 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skupina pri svojem delu ne posega v pravo Unije. Če Komisija začne postopke v zvezi z državno pomočjo, bi morala Skupina do konca tega postopka začasno prenehati preučevati zadevne ukrepe. Predhodni opis ukrepa, ki ga pripravi Komisija v tesnem posvetovanju z zadevno državo članico, se lahko že predloži Skupini. Končni opis je treba po potrebi zagotoviti takoj, ko se postopek v zvezi z državno pomočjo konča.

Ukrepi za boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam

Svet poziva države članice, naj v celoti sodelujejo v boju proti izogibanju davkom in davčnim utajam, zlasti s pravočasno izmenjavo informacij med državami članicami v skladu z nacionalnimi zakonodajami, pravom Unije in mednarodnimi standardi.

Svet poziva Skupino, naj v mednarodnih forumih po potrebi opravi izmenjave mnenj o vprašanjih skupnega interesa, ki spadajo na področje uporabe kodeksa.

Skupina bi lahko po potrebi Svetu v odobritev predložila tudi predloge splošnih smernic v okviru svojega mandata, če te smernice še niso zajete v zakonodaji Unije. Končne smernice bodo objavljene po odobritvi v Svetu. Skupina bo Svetu v odobritev predložila zlasti predloge smernic o posameznih splošnih davčnih značilnostih, ki spadajo na področje uporabe odstavka B2, te značilnosti pa bodo ocenjene glede na države članice – v skladu s prejšnjimi določbami tega kodeksa – ob upoštevanju teh smernic.

M.	Svet ugotavlja, da imajo določbe proti zlorabam ali zaščitni ukrepi iz nacionalnih davčnih zakonodaj in konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja ključno vlogo pri preprečevanju izogibanja davkom in davčnih utaj, tudi v zvezi z zunanjo strategijo EU.

Zunanja strategija EU in geografsko področje uporabe kodeksa ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja

Svet meni, da je priporočljivo, da se načela za odpravo škodljivih davčnih ukrepov sprejmejo na čim širši geografski osnovi. V ta namen se države članice zavezujejo, da bodo spodbujale njihovo izvajanje na svetovni ravni s prizadevanji za sodelovanje z jurisdikcijami zunaj Unije, tudi prek seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Podrobnosti o postopku uvrščanja na seznam so določene v sklepih Sveta z dne 5. decembra 2017, naknadnih posodobitvah in revizijah ter ustreznih postopkovnih smernicah za postopek spremljanja.

V ta namen Skupina redno ocenjuje zadevne jurisdikcije na podlagi objektivnih meril v zvezi z davčno preglednostjo, pravično obdavčitvijo in izvajanjem ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

Skupina bo redno obveščala Svet o doseženem napredku ter mu priporočila posodobitve in revizije seznama.

Države članice se prav tako zavezujejo, da bodo spodbujale sprejetje načel kodeksa na ozemljih, za katera se Pogodba ne uporablja. Zlasti se države članice z odvisnimi ali pridruženimi ozemlji ali tiste, ki imajo posebne odgovornosti ali davčne pristojnosti v zvezi z drugimi ozemlji, če ta ne spadajo na področje uporabe seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, v okviru svojih ustavnih ureditev zavezujejo k zagotavljanju uporabe teh načel na teh ozemljih. V zvezi s tem bodo navedene države članice preučile stanje v obliki poročil Skupini, ki jih bo ocenila v skladu z zgoraj opisanim postopkom pregleda.

Uporaba, spremljanje in revizija

Ta kodeks od 1. januarja 2023 nadomešča kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja iz Resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 1. decembra 1997. Vendar se bodo v zvezi s splošnimi davčnimi značilnostmi, kot so opredeljene v odstavku B.2, odstavki E.1 do F.2 uporabljali od 1. januarja 2024 in se bodo uporabljali le za ukrepe, sprejete ali spremenjene 1. januarja 2023 ali pozneje.

Da bi zagotovili enakomerno in učinkovito izvajanje kodeksa, Svet poziva Komisijo, naj mu vsako leto poroča o izvajanju kodeksa in uporabi davčne državne pomoči. Svet in države članice bodo po potrebi revidirali določbe kodeksa, zlasti v primeru novega mednarodnega soglasja o relevantnih vprašanjih.