Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:

https://unece.org/status-1958-agreement-and-annexed-regulations.

Pravilnik ZN št. 147 – Enotne določbe o homologaciji sestavnih delov mehanskih sistemov za spenjanje skupine kmetijskih vozil [2022/2055]

Datum začetka veljavnosti: 2. januar 2019

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojno in pravno zavezujoče besedilo je: ECE/TRANS/WP.29/2018/69.

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Vloga za podelitev homologacije mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje

Splošne zahteve za mehanske naprave ali sestavne dele za spenjanje

Vloga za podelitev homologacije vozila, opremljenega z mehansko napravo ali sestavnim delom za spenjanje

Splošne zahteve za vozila, opremljena z mehansko napravo ali sestavnim delom za spenjanje

Oznake

Homologacija

Spremembe mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje ali vozila in razširitev homologacije

10.

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje

11.

Kazni za neskladnost proizvodnje

12.

Dokončno prenehanje proizvodnje

13.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

PRILOGE

Sporočilo o napravah in sestavnih delih

Sporočilo o vozilih

Primer namestitve homologacijske oznake

Primeri namestitve oznak značilnih vrednosti

Zahteve za mehanske naprave ali sestavne dele za spenjanje za vozila kategorij T, R in S

Preizkušanje mehanskih naprav ali sestavnih delov za spenjanje za vozila kategorij T, R in S

Vgradnja in posebne zahteve

1. PODROČJE UPORABE

1.1

Ta pravilnik vsebuje zahteve, ki jih morajo izpolnjevati mehanske naprave in sestavni deli za spenjanje, da se lahko štejejo za mednarodno združljive in medsebojno zamenljive.

1.2

Ta pravilnik velja za naprave in sestavne dele, ki so namenjeni za vozila kategorije T, R ali S (1) (kmetijska vozila), namenjena, da skupaj oblikujejo skupino vozil (2).

1.3

Ta pravilnik se uporablja za:

1.3.1

standardne naprave in sestavne dele, kot so opredeljeni v odstavku 2.2;

1.3.2

nestandardne naprave in sestavne dele, kot so opredeljeni v odstavku 2.3;

1.3.3

razne nestandardne naprave in sestavne dele, kot so opredeljeni v odstavku 2.4.

1.4

Ta pravilnik se ne uporablja za hidravlična dvigala (tritočkovni priklop) ali spodnje dvižne roke traktorja in njihove povezave z vlečenim vozilom.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„mehanske naprave in sestavni deli za spenjanje“ pomenijo vse tiste elemente okvirja, nosilnih delov nadgradnje in šasije motornega vozila in priklopnika, s katerimi sta povezana in oblikujeta skupino vozil ali zgibno vozilo. Vključeni so tudi vsi fiksni, premični ali snemljivi deli za pritrditev ali upravljanje mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje.

2.1.1

Postopek spenjanja je samodejen, če vzvratni pomik vlečnega vozila k priklopniku brez kakršnih koli zunanjih posegov zadostuje za popolno aktiviranje naprave za spenjanje, za avtomatsko zavarovanje spoja in prikaz pravilne zveze blokirnih naprav;

2.2

„standardne mehanske naprave in sestavni deli za spenjanje“ so skladni s standardnimi merami in značilnimi vrednostmi, navedenimi v tem pravilniku. So medsebojno zamenljivi v okviru svojih razredov, neodvisno od proizvajalca glede montažnih mer ter jih je mogoče povezati s standardnimi mehanskimi napravami in sestavnimi deli za spenjanje ustreznih razredov v skladu s tabelo 2 Priloge 5;

2.3

„nestandardne naprave in sestavni deli za spenjanje“ niso v celoti skladni s standardnimi merami in značilnimi vrednostmi, navedenimi v tem pravilniku, vendar jih je mogoče povezati s standardnimi napravami in sestavnimi deli za spenjanje ustreznih razredov;

2.4

„razne nestandardne mehanske naprave in sestavni deli za spenjanje“ niso skladni s standardnimi merami in značilnimi vrednostmi, navedenimi v tem pravilniku, in jih ni mogoče povezati s standardnimi napravami in sestavnimi deli za spenjanje. Te vključujejo na primer naprave, ki ne spadajo v nobenega od razredov a do r, navedenih v odstavku 2.6, vendar so skladne z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi standardi;

2.5

vlečni okvirji so lahko sestavljeni iz več delov in so lahko hitro nastavljivi po višini ali nastavljivi s sorniki.

Ta pravilnik se uporablja za vlečne okvirje, ki so samostojne enote in niso konstrukcijski del traktorja;

2.6

mehanske naprave in sestavni deli za spenjanje so razvrščeni glede na tip:

2.6.1	Razred a80	Vlečne krogle 80 in varovalne plošče, ki imajo krogelno napravo in priključke na vlečnem vozilu za povezavo s priklopnikom z uporabo kroglastega priklopa z vlečno glavo 80.
2.6.2	Razred b80	Vlečne glave 80 s kroglasto vdolbino 80 mm, pritrjene na vlečno oje priklopnikov, za povezavo z vlečno kroglo 80.
2.6.3	Razred c40	Vlečne sklopke s sornikom za ojesa (s premerom 30 do 38 mm), lovilnikom in avtomatskim ali neavtomatskim zapiranjem in blokiranjem sornika, vgrajene na vlečnem vozilu, za povezavo s priklopnikom z ušesom za spenjanje.
2.6.4	Razred d40-1	Vlečna ušesa 40 z valjasto odprtino, prirejeno za sornik (s premerom 30 do 38 mm), in nazivno debelino 30,5 mm, pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo z vlečnimi sklopkami s sornikom in lovilnikom.
2.6.5	Razred d40-2	Vlečna ušesa 40 z valjasto odprtino, prirejeno za sornik (s premerom 30 do 38 mm), in nazivno debelino 42 mm, pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo z vlečnimi sklopkami s sornikom in lovilnikom.
2.6.6	Razred d50	Obročasta vlečna ušesa z odprtino s premerom 50 mm, ki so pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo z vlečnim kavljem (razred g) ali vlečnim klinom (razred h).
2.6.6.1	Razred d50-1	Obročasta vlečna ušesa z odprtino s premerom 50 mm in nazivnim premerom prereza 30 mm, ki so pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo z vlečnim kavljem (razred g) ali vlečnim klinom (razred h).
2.6.6.2	Razred d50-2	Obročasta vlečna ušesa z odprtino s premerom 50 mm in premerom prereza največ 41 mm, ki so pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo z vlečnim kavljem (razred g).
2.6.7	Razred e	Nestandardna vlečna ojesa, ki vključujejo vilična in druga vlečna ojesa, naletne naprave in podobno opremo, vgrajeno na sprednjem delu vlečenega vozila ali njegovi šasiji, ki so primerna za spenjanje z vlečnim vozilom z ušesi za spenjanje. Vlečna ušesa, kroglaste vlečne glave ali podobne naprave za spenjanje. Vlečna ojesa so lahko pritrjena na tečajih tako, da se njihovi konci neovirano premikajo v navpični smeri in ne prenašajo navpičnih obremenitev, ali trdno pritrjena v navpični ravnini tako, da lahko prenašajo navpične obremenitve (toga vlečna ojesa). Toga vlečna ojesa so lahko popolnoma toga ali pa vzmeteno ali nastavljivo (npr. hidravlično) vgrajena. Vlečna ojesa so lahko sestavljena tudi iz več delov in so lahko nastavljiva ali kolenasta.
2.6.8	Razred f	Nestandardni vlečni okvirji, ki vključujejo vse dele in naprave, nameščene med napravami za spenjanje, kot so vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom, vlečne krogle itd., in zadnjim delom traktorja (npr. prenosnim sistemom, nosilno nadgradnjo ali šasijo).
2.6.9	Razred g	Vlečni kavlji z varovalno ploščo in napravo za spuščanje, ki deluje z zunanjim napajanjem, za daljinsko upravljano spenjanje in odpenjanje za povezavo s priklopnikom z vlečnimi ušesi.
2.6.10	Razred h	Vlečni klini z varovalno ploščo, ki so povezani s priklopnikom z vlečnimi ušesi.
2.6.11	Razred i	Traktorske vlečne sklopke, nevrtljive okoli vzdolžne osi.
2.6.12	Razred j	Vlečna ušesa, ki so pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo s traktorskimi vlečnimi vilicami (razred i).
2.6.13	Razred q	Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom, nevrtljive okoli vzdolžne osi.
2.6.14	Razred r	Vlečna ušesa, vrtljiva okoli vzdolžne osi, okrogla v prerezu in pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo z nevrtljivimi vlečnimi sklopkami s sornikom in lovilnikom (razred q).
2.6.15	Razred s	Naprave in sestavni deli za spenjanje, ki niso skladni z nobenim od razredov a do r in se uporabljajo za posebne primere uporabe ter jih na splošno urejajo veljavni nacionalni ali mednarodni standardi (izključna uporaba v nekaterih državah);

2.7

„sistemi za daljinsko upravljanje so naprave ali sestavni deli“, ki omogočajo upravljanje naprave za spenjanje z bočne strani vozila ali vozniške kabine;

2.8

„daljinski kazalniki so naprave in sestavni deli“, ki kažejo, da je bilo spenjanje opravljeno in da so se blokirne naprave aktivirale;

2.9

„tip naprave ali sestavnega dela za spenjanje“ pomeni naprave ali sestavne dele, ki se med seboj ne razlikujejo po naslednjih bistvenih značilnostih:

2.9.1

blagovnem imenu ali znamki proizvajalca ali dobavitelja;

2.9.2

razredu naprave za spenjanje, kot je opredeljen v odstavku 2.6;

2.9.3

zunanji obliki, glavnih merah ali temeljnih razlikah v zasnovi, vključno z uporabljenimi materiali, ter

2.9.4

značilnih vrednostih D, Dc, S, Av in V, kot so opredeljene v odstavku 2.10;

2.10

značilne vrednosti D, Dc, S, Av in V so opredeljene ali določene tako:

2.10.1

vrednost D ali Dc je teoretična referenčna vrednost za vodoravne sile med vlečnim in priklopnim vozilom ter se uporablja kot podlaga za vodoravne obremenitve pri dinamičnih preizkusih.

Pri mehanskih napravah in sestavnih delih za spenjanje, neprimernih za prenos navpičnih obremenitev, je vrednost:

Pri mehanskih napravah in sestavnih delih za spenjanje s priklopniki s togim vlečnim ojesom, kot so opredeljeni v odstavku 2.12, je vrednost:

pri čemer je:

T	največja tehnično dovoljena masa vlečnega vozila v tonah. Po potrebi vključuje navpično obremenitev, ki jo povzroča priklopnik s togim vlečnim ojesom (3);
R	največja tehnično dovoljena masa v tonah priklopnika z vlečnim ojesom, ki se lahko prosto giblje v navpični smeri, ali polpriklopnika 3;
C	masa v tonah, s katero na podlago delujejo osi priklopnika s togim vlečnim ojesom, kot je opredeljen v odstavku 2.12, ko je ta spet z vlečnim vozilom in natovorjen do največje tehnično dovoljene mase 2;
g	gravitacijski pospešek (privzeta vrednost 9,81 m/s2);
S	vrednost, opredeljena v odstavku 2.10.2;

2.10.2

vrednost S je navpična obremenitev v kilogramih, ki jo na vlečni sklopki v statičnih pogojih povzroča priklopnik s togim vlečnim ojesom, kakor je opredeljen v odstavku 2.12, z največjo tehnično dovoljeno maso 3;

2.10.3

vrednost Av je največja dovoljena osna masa na krmiljeni osi v tonah pri priklopnikih z vlečnimi ojesi na tečajih;

2.10.4

vrednost V je teoretična referenčna vrednost velikosti navpične sile, ki jo na vlečni sklopki povzroča priklopnik s togim vlečnim ojesom z največjo tehnično dovoljeno maso, večjo od 3,5 tone. Vrednost V se uporablja kot podlaga za navpične sile pri dinamičnih preizkusih;

2.11

simboli in opredelitve v Prilogi 6 k temu pravilniku:

Av	=	največja dovoljena osna masa na krmiljeni osi v tonah pri priklopnikih z vlečnimi ojesi na tečajih;
C	=	masa priklopnika s togim vlečnim ojesom v tonah – glej odstavek 2.10.1 tega pravilnika;
D	=	vrednost D v kN – glej odstavek 2.10.1 tega pravilnika;
Dc	=	vrednost Dc v kN za priklopnike s togim vlečnim ojesom – glej odstavek 2.10.1 tega pravilnika;
R	=	masa vlečenega vozila v tonah – glej odstavek 2.10.1 tega pravilnika;
T	=	masa vlečnega vozila v tonah – glej odstavek 2.10.1 tega pravilnika;
Fs	=	statična dvižna sila v kN;
Fh	=	vodoravna komponenta preizkuševalne sile v vzdolžni osi vozila v kN;
Fv	=	navpična komponenta preizkuševalne sile v kN;
S	=	statična navpična obremenitev v kg;
V	=	vrednost V v kN – glej odstavek 2.10.4 tega pravilnika;
g	=	gravitacijski pospešek, privzeta vrednost 9,81 m/s2;
vmax	=	vmax je najvišja konstrukcijsko določena hitrost, za katero je naprava za spenjanje oziroma vozilo preizkušeno in homologirano v skladu s tem pravilnikom.

Indeksi:

O	=	največja preizkuševalna sila;
U	=	najmanjša preizkuševalna sila;
s	=	statična sila;
h	=	vodoravno;
p	=	nihajoč;
res	=	rezultanta;
v	=	navpično;
w	=	izmenična sila;

2.12

„priklopnik s togim vlečnim ojesom“ pomeni vlečeno vozilo z eno osjo ali skupino osi in vlečnim ojesom, ki se ne more vrteti glede na vozilo ali se zaradi prisotnosti sistema vzmetenja (na primer) lahko le v omejenem obsegu vrti okoli ene osi – vzporedno s površino ceste in pravokotno na smer vožnje – in tako lahko prenese navpične sile na vlečno vozilo. Del teže takega priklopnika nosi vlečno vozilo. Hidravlično nastavljivo zgibno vlečno oje se šteje za togo vlečno oje (4);

2.13

„oblikovna mehanska zveza“ pomeni, da zasnova in geometrija naprave in njenih sestavnih delov zagotavljata, da se naprava pod vplivom katerih koli sil ali delov sil, ki jim je izpostavljena med normalno uporabo ali preizkušanjem, ne odpre ali razklene;

2.14

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo po takih bistvenih značilnostih, kot so struktura, mere, oblika in materiali na predelih, na katera je mehanska naprava ali sestavni del za spenjanje pritrjen. To velja tako za vlečno vozilo kot tudi za priklopnik.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE MEHANSKE NAPRAVE ALI SESTAVNEGA DELA ZA SPENJANJE

3.1

Vlogo za podelitev homologacije vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Pri vsakem tipu mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje so vlogi priloženi naslednji podatki, na primer z obrazcem sporočila iz Priloge 1:

3.2.1

podrobnosti o blagovnih imenih ali znamkah proizvajalca ali dobavitelja, ki se namestijo na napravo ali sestavni del za spenjanje;

3.2.2

risbe, ki so dovolj natančne, da opredelijo napravo ali sestavni del in način njegove pritrditve na vozilo; risbe prikazujejo položaj in prostor, ki sta namenjena za homologacijsko številko in druge oznake iz odstavka 7;

3.2.3

navedba vrednosti D, Dc, S, Av in V, kot je ustrezno in opredeljeno v odstavku 2.10.

3.2.3.1

Značilne vrednosti naprav za spenjanje so vsaj enake tistim, ki se uporabljajo za največje dovoljene mase vlečnega vozila, priklopnika in skupine vozil;

3.2.4

podroben tehnični opis naprave ali sestavnega dela, ki podrobno navaja zlasti tip in uporabljene materiale;

3.2.5

vzorci, kot zahteva homologacijski organ ali tehnična služba;

3.2.6

vsi vzorci so povsem dodelani s končno površinsko obdelavo.Če pa je končna obdelava barvanje ali prevleka z epoksi prahom, se mora to izpustiti.

4. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA MEHANSKE NAPRAVE ALI SESTAVNE DELE ZA SPENJANJE

4.1

Vsak vzorec je po merah in trdnostnih lastnostih skladen z zahtevami iz prilog 5 in 6. Po opravljenih preizkusih, opredeljenih v Prilogi 6, ni nobenih razpok, prelomov ali čezmernih trajnih deformacij, ki bi lahko škodljivo vplivale na zadovoljivo delovanje naprave ali sestavnega dela.

4.2

Vsi deli mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje, katerih odpoved bi povzročila ločitev vozila in priklopnika, so jekleni ali litoželezni. Uporabijo se lahko drugi materiali, če proizvajalec dokaže njihovo enakovrednost homologacijskemu organu ali tehnični službi pogodbenice, ki uporablja ta pravilnik.

4.3

Mehanske naprave ali sestavni deli za spenjanje so varni za uporabo, spenjanje in odpenjanje pa lahko opravi ena sama oseba brez uporabe orodja. Naprave za spenjanje, namenjene za priklopnike z največjo tehnično dovoljeno maso, večjo od 3,5 tone, so enega od naslednjih tipov:

(a)	avtomatsko spenjanje, opredeljeno v odstavku 2.2, ali

(b)	avtomatizirani postopek spenjanja in blokiranja, pri katerem se začeti postopek spenjanja avtomatsko zaključi in je blokirano stanje prikazano v voznikovem vidnem polju, ali

(c)	ročno blokiranje in zavarovanje brez avtomatizacije ali samoblokirne naprave.

4.4

Mehanske naprave ali sestavni deli za spenjanje so konstruirani in izdelani tako, da ob normalni uporabi in pravilnem vzdrževanju ter zamenjavi obrabljivih delov še naprej delujejo zadovoljivo in pri tem obdržijo vse značilnosti, ki jih predpisuje ta pravilnik.

4.5

Vse mehanske naprave ali sestavni deli za spenjanje so konstruirani tako, da imajo oblikovno mehansko zvezo in da so v zaprti legi najmanj enkrat zavarovani z dodatno oblikovno mehansko zvezo, če v Prilogi 5 niso navedene še dodatne zahteve. Celovitost naprave lahko zagotovita tudi dve ali več posebnih pritrditev, ki pa so konstruirane tako, da ima vsaka oblikovno mehansko zvezo, in se preizkusijo posamezno glede na zahteve iz Priloge 6. Oblikovna mehanska zveza je opredeljena v odstavku 2.13.

Vzmetne sile se lahko uporabijo samo za zapiranje naprave in preprečevanje, da bi učinki tresljajev povzročili premik naprave v lego, v kateri bi se lahko odprla ali razklenila.

Odpoved ali opustitev ene od vzmeti ne omogoča odprtja ali razklenitve celotne naprave.

Če so naprave za daljinsko prikazovanje nameščene v vozniški kabini, so vgrajene v voznikovem vidnem polju in jasno označene.

Če so naprave za daljinsko prikazovanje nameščene na bočni strani vozila, so trajno in jasno označene. Naprava za daljinsko prikazovanje se avtomatsko aktivira in ponastavi med vsakim odpiranjem in zapiranjem naprave za spenjanje.

4.6

Vsem napravam ali sestavnim delom so priložena navodila za namestitev in uporabo z zadostnimi podatki, da jo lahko usposobljena oseba pravilno namesti v vozilo in upravlja – glej tudi Prilogo 7. Navodila so vsaj v jeziku države, v kateri bo naprava naprodaj. Navodila za namestitev se lahko pri napravah in sestavnih delih za prvo vgradnjo pri proizvajalcu vozila ali nadgradnje opustijo, vendar mora proizvajalec vozila ali nadgradnje upravljavcu vozila zagotoviti potrebna navodila za pravilno upravljanje naprave ali sestavnega dela za spenjanje.

4.7

Vlečne naprave, hitro nastavljive po višini in brez krmiljenja, ne smejo preseči sile za upravljanje 40 daN.

5. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE VOZILA, OPREMLJENEGA Z MEHANSKO NAPRAVO ALI SESTAVNIM DELOM ZA SPENJANJE

5.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede pritrditve mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje predloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

5.2

Priložijo se ji naslednji podatki, ki homologacijskemu organu omogočijo, da izpolni obrazec sporočila iz Priloge 2:

5.2.1

risbe, ki so dovolj natančne, da opredelijo napravo ali sestavni del in način njene pritrditve na vozilo; risbe prikazujejo položaj in prostor, ki sta namenjena za homologacijsko številko in druge oznake iz odstavka 7;

5.2.2

podroben tehnični opis naprave ali sestavnega dela, ki podrobno navaja zlasti tip in uporabljene materiale;

5.2.3

navedba vrednosti D, Dc, S, Av in V, kot je ustrezno in opredeljeno v odstavku 2.10.

5.2.3.1

Značilne vrednosti so vsaj enake tistim, ki se uporabljajo za največje dovoljene mase vlečnega vozila, priklopnika in skupine vozil;

5.2.4

vozilo, predstavnik tipa, ki se homologira in opremlja z mehansko napravo za spenjanje, se predloži homologacijskemu organu ali tehnični službi, ki lahko zahteva tudi dodatne vzorce naprave ali sestavnega dela;

5.2.5

vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, primernih za ta tip, se lahko sprejme, če vložnik dokaže homologacijskemu organu ali tehnični službi, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate pregleda glede na zahteve tega pravilnika.

6. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA VOZILA, OPREMLJENA Z MEHANSKO NAPRAVO ALI SESTAVNIM DELOM ZA SPENJANJE

6.1

Mehanska naprava ali sestavni del za spenjanje, pritrjena na vozilu, se homologira skladno z zahtevami iz odstavkov 3 in 4 ter prilog 5 in 6 k temu pravilniku.

6.2

Vgradnja mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje izpolnjuje zahteve iz Priloge 7 k temu pravilniku.

6.3

Za uporabo naprave ali sestavnega dela za spenjanje se zagotovijo navodila za uporabo, ki vsebujejo vsa posebna navodila za uporabo, ki se razlikujejo od običajnih navodil za ta tip naprave ali sestavnega dela za spenjanje, in navodila za spenjanje in odpenjanje pod drugačnimi pogoji, na primer pri različnih kotih med vlečnim in vlečenim vozilom. Vsakemu vozilu se priložijo navedena navodila za uporabo, ki so vsaj v jeziku države, v kateri bo naprava naprodaj.

7. OZNAKE

7.1

Tipi mehanskih naprav in delov za spenjanje, predloženi v homologacijo, so opremljeni s tipsko ploščico z blagovnim imenom ali znamko ali oznako proizvajalca, dobavitelja ali vložnika.

7.2

Na voljo je dovolj velik prostor za namestitev homologacijske oznake iz odstavka 8.5, prikazane v Prilogi 3. Ta prostor prikazujejo risbe iz odstavka 3.2.2.

7.3

Na mehansko napravo ali sestavni del za spenjanje se ob homologacijski oznaki iz odstavkov 7.2 in 8.5 označijo razred naprave za spenjanje, kot je opredeljen v odstavku 2.6, in njene ustrezne značilne vrednosti, kot so opredeljene v odstavku 2.10 in prikazane v Prilogi 4, ter najvišja konstrukcijsko določena hitrost, opredeljena v odstavku 2.11. Položaj teh oznak prikazujejo risbe iz odstavka 3.2.2.

7.4

Kadar se mehanska naprava ali sestavni del za spenjanje homologira za druge značilne vrednosti znotraj istega razreda, se naprava ali sestavni del označi z največ dvema drugima vrednostma.

7.5

Če je uporaba mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje kakor koli omejena, na primer, če se naprava lahko uporablja le do določene hitrosti, se ta omejitev označi na napravi ali sestavnem delu.

7.6

Vse oznake so trajne in berljive, ko je naprava ali sestavni del vgrajen v vozilo.

8. HOMOLOGACIJA

8.1

Če vzorci tipa mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, se homologacija podeli glede na zadovoljivo izpolnjevanje zahtev iz odstavka 10.

8.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 00) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu naprave ali sestavnega dela iz tega pravilnika.

8.3

Obvestilo o homologaciji ali razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje, homologiranega skladno s tem pravilnikom, se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 ali Priloge 2 k temu pravilniku.

8.4

Poleg oznake, predpisane v odstavku 7.1, je na vsaki mehanski napravi ali sestavnemu delu za spenjanje, homologiranem na podlagi tega pravilnika, na prostoru iz odstavka 7.2 nameščena homologacijska oznaka, kot je opisana v odstavku 8.5.

8.5

Homologacijska oznaka je mednarodna in vsebuje:

8.5.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (5);

8.5.2

homologacijsko številko iz odstavka 8.2;

8.5.3

veliko črko „D“ v primeru preizkušanja v skladu z odstavkom 3.1.3 Priloge 6 (preizkus dinamične vzdržljivosti) ali

8.5.4

veliko črko „S“ v primeru preizkušanja v skladu z odstavkom 3.3.3.2 Priloge 6 (statični preizkus);

8.5.5

veliko črko „T“ za dvokomponentno preizkušanje;

8.5.6

homologacijska oznaka in številka sta navedeni, kot je prikazano v primeru v Prilogi 3.

9. SPREMEMBE MEHANSKE NAPRAVE ALI SESTAVNEGA DELA ZA SPENJANJE ALI VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

9.1

O vsaki spremembi tipa mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje ali vozila iz odstavka 2.9 se obvesti homologacijski organ ali tehnično službo, ki je podelila homologacijo. Homologacijski organ ali tehnična služba lahko potem:

9.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da naprava, sestavni del ali vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

9.1.2

zahteva nadaljnje poročilo o preizkusu.

9.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo spremembe v skladu s postopkom iz odstavka 8.3 sporoči pogodbenicam, ki uporabljajo ta pravilnik.

9.3

Homologacijski organ ali tehnična služba, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in po postopku iz odstavka 8.3 obvesti pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik.

10. POSTOPKI PREVERJANJA SKLADNOSTI PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje so v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

10.1

imetnik homologacije zagotovi, da se rezultati preverjanja skladnosti proizvodnje zapisujejo in da so priloženi dokumenti na voljo za obdobje, dogovorjeno s homologacijskim organom ali tehnično službo. To obdobje ni daljše od deset let po dokončnem prenehanju proizvodnje;

10.2

homologacijski organ ali tehnična služba, ki je podelila homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

11. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

11.1

Homologacija, podeljena za tip mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje skladno s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso upoštevane zahteve ali če naprava ali sestavni del s homologacijsko oznako ni v skladu s homologiranim tipom.

11.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 ali Priloge 2 k temu pravilniku.

12. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ ali tehnično službo, ki je podelila homologacijo. Ko navedeni homologacijski organ ali tehnična služba prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 ali Priloge 2 k temu pravilniku.

13. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PREIZKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

13.1

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno prenehanje proizvodnje v drugih državah.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2) V smislu člena 1, pododstavka (t) in (u), Konvencije o cestnem prometu (Dunaj, 1968).

(3) Masi T in R ter največja tehnično dovoljena masa so lahko večje od največje dovoljene mase, predpisane v nacionalni zakonodaji.

(4) Masi T in R ter tehnično dovoljena masa so lahko večje od največje dovoljene mase, predpisane v nacionalni zakonodaji.

(5) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

PRILOGA 5

Zahteve za mehanske naprave ali sestavne dele za spenjanje za vozila kategorij T, R in S

Vlečne krogle 80 in varovalne plošče (razred a80)

1.1

Splošne zahteve za vlečne krogle 80

1.1.1

Vse vlečne krogle 80 in varovalne plošče so konstruirane tako, da vlečne krogle uspešno opravijo preizkuse, predpisane v odstavku 3.1 Priloge 6, varovalne plošče pa opravijo preizkuse, predpisane v odstavku 3.3.5 Priloge 6.

1.1.2

Vlečne krogle 80 razreda a so po zunanji obliki in zunanjih merah skladne s sliko 1. Položaj varovalne plošče je prikazan na sliki 2.

Slika 1

Vlečna krogla razreda a (vse mere so v mm)

Slika 2

Mere varovalne plošče (vse mere so v mm)

1.1.3

Vlečne krogle 80 se gibljejo vsaj pri naslednjih kotih, ki jih ni treba doseči hkrati:

Slika 3

Koti prostega gibanja

Vlečne glave 80 (razred b80)

2.1

Splošne zahteve za vlečne glave 80

2.1.1

Vse vlečne glave 80 so konstruirane tako, da uspešno opravijo preizkuse iz odstavka 3.2 Priloge 6.

2.1.2

Vlečne glave 80 razreda b so po zunanji obliki in zunanjih merah skladne s sliko 4.

Slika 4

Mere vlečne glave 80 razreda b (vse mere so v mm)

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom (razred c40)

3.1

Splošne zahteve za vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom

3.1.1

Vse vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom so konstruirane tako, da uspešno opravijo preizkuse iz odstavka 3.3.1 Priloge 6, blokirne naprave pa tako, da uspešno opravijo preizkuse iz odstavka 3.3.1.3 Priloge 6.

3.1.2

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom razreda c so po zunanji obliki in zunanjih merah skladne s slikami 5, 6 in 7. Za vse razrede je največja višina lovilnika konstantna in znaša vsaj polovico širine lovilnika.

3.1.3

Zahteve:

V primeru avtomatskih sklopk je zaprto in zavarovano stanje vlečne sklopke po spenjanju jasno in vidno prikazano z vsaj enim kontrolnim prikazovalnikom.

3.1.4

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom se gibljejo pri naslednjih kotih (glej tudi sliki 5 in 6):

(a)	navpična os: najmanj ± 70°,

(b)	prečna os: najmanj ± 20°,

(c)	vzdolžna os: najmanj ± 20°.

3.1.5

Lovilnik omogoča osno sukanje vlečnega ušesa najmanj do 90° v desno ali levo okoli vzdolžne osi sklopke s stalnim zaviralnim navorom velikosti med 30 in 150 Nm.

Slika 5

Avtomatska naprava za spenjanje z izbočenim sornikom (levo) in avtomatska naprava za spenjanje za priklopnik z valjastim sornikom (desno) (vse mere so v mm)

Slika 6

Neavtomatska naprava za spenjanje za priklopnik z valjastim sornikom (vse mere so v mm)

Vlečna ušesa (razreda d40-1 in d40-2)

4.1

Vlečna ušesa d40-1

4.1.1

Splošne zahteve za vlečna ušesa d40-1

Vsa vlečna ušesa razreda d40-1 so konstruirana tako, da uspešno opravijo preizkuse iz odstavka 3.4 Priloge 6. Vlečna ušesa d40-1 so lahko z vložkom ali brez njega.

Vlečna ušesa so po zunanji obliki in zunanjih merah skladna s sliko 7.

Slika 7

Glavne mere standardnih vlečnih ušes d40-1 (vse mere so v mm)

4.2

Vlečna ušesa d40-2

4.2.1

Splošne zahteve za vlečna ušesa d40-2

Vsa vlečna ušesa razreda d40-2 so konstruirana tako, da uspešno opravijo preizkuse iz Priloge 6.

Vlečna ušesa so po zunanji obliki in zunanjih merah skladna s sliko 8.

Slika 8

Glavne mere standardnih ušes za spenjanje d40-2

Mere v milimetrih

4.3

Obročasta vlečna ušesa (razreda d50-1 in d50-2)

4.3.1

Splošne zahteve

Vsa vlečna ušesa razreda d50 so konstruirana tako, da uspešno opravijo preizkuse iz Priloge 6.

Vlečna ušesa razreda d50 so po zunanji obliki in zunanjih merah skladna s sliko 9.

Slika 9

Glavne mere obročastih vlečnih ušes razreda d50 (vse mere so v mm)

4.3.2

Poleg tega imajo obročasta vlečna ušesa razreda d50-1 mere v skladu s sliko 10, obročasta vlečna ušesa razreda d50-2 pa mere v skladu s sliko 11.

Slika 10

Mere obročastih vlečnih ušes razreda d50-1 (vse mere so v mm)

Slika 11

Mere obročastih vlečnih ušes razreda d50-2 (vse mere so v mm)

a	Alternativna zunanja linija: zunanji polmer največ 22,5 in najmanj 15, združeni polmer zgoraj in spodaj ali najmanjši zgornji in spodnji združeni polmer do ravne zunanje površine.

b	Notranja linija.

Vlečna ojesa (razred e)

5.1

Vlečna ojesa razreda e so taka, da uspešno opravijo preizkuse iz odstavka 3.7 Priloge 6.

5.2

Za zagotovitev povezave z vlečnim vozilom se lahko vlečna ojesa opremijo z vlečno glavo ali vlečnimi ušesi razreda b, d ali s. Vlečna glava in vlečna ušesa se lahko pritrdijo z navojem, z vijaki ali z varjenjem.

5.3

Naprave za prilagajanje višine vlečnih ojes na tečajih

5.3.1

Vlečna ojesa na tečajih so opremljena z napravami za prilagajanje višine ojesa višini naprave za spenjanje ali lovilnika. Te naprave so konstruirane tako, da lahko višino ojesa nastavlja ena sama oseba brez orodja ali drugih pripomočkov.

5.3.2

Naprave za prilagajanje višine omogočajo nastavitev višine vlečnega ušesa ali vlečne glave 80 vsaj 300 mm navzgor in navzdol od vodoravne lege. V tem območju je nastavljanje višine zvezno ali po korakih največ 50 mm, merjeno na ušesu za spenjanje ali vlečni glavi.

5.3.3

Naprave za prilagajanje višine ne ovirajo prostega gibanja vlečnega ojesa po spenjanju.

5.3.4

Naprave za prilagajanje višine ne ovirajo delovanja morebitnih vztrajnostnih (naletnih) zavor.

5.4

Pri vlečnih ojesih, kombiniranih z vztrajnostnimi (naletnimi) zavorami, razdalja med središčem vlečnega ušesa in koncem prostega dela stebla vlečnega ušesa ni manjša od 200 mm v položaju sproščene zavore. Ko je steblo vlečnega ušesa vtisnjeno do konca, ta razdalja ni manjša od 150 mm.

5.5

Vlečna ojesa za priklopnike s togim ojesom imajo odpornostni moment proti prečnim silam vsaj pol tolikšen kot odpornostni moment proti navpičnim silam.

Vlečni okvirji in pritrdilne plošče (razred f)

Slika 12

Primer vlečnega okvirja razreda f

6.1

Vlečni okvirji razreda f so taki, da uspešno opravijo preizkuse iz odstavka 3.6 Priloge 6.

6.2

Če so vlečni okvirji namenjeni za pritrditev na določene tipe vozil, so pritrdilne točke in sklopka v skladu z določbami proizvajalca vozila ali prenosnega sistema.

6.3

Vlečni okvirji so lahko konstruirani kot hitro nastavljivi po višini, po višini nastavljivi s sorniki ali kot okvirji brez nastavljanja višine. Najpogosteje uporabljeni tipi so okvirji, ki so hitro nastavljivi po višini, za drsnike, ki so prav tako hitro nastavljivi po višini, tako imenovani okvirji tipa lestev, kot je prikazano na sliki 12.

Vlečni kavlji in varovalne plošče (razred g)

7.1

Splošne zahteve za vlečne kavlje

Vsi vlečni kavlji razreda g in varovalne plošče so konstruirani tako, da vlečni kavlji uspešno opravijo preizkuse iz Priloge 6, varovalne plošče pa preizkuse iz Priloge 6.

Vlečni kavlji razreda g so po zunanji obliki in zunanjih merah skladni s sliko 13. Položaj varovalne plošče je prikazan na sliki 14.

Vlečni kavelj se lahko giblje pri kotih v skladu z odstavkom 1.1.3.

Slika 13

Glavne mere vlečnega kavlja (vse mere so v mm)

Slika 14

Položaj varovalne plošče (vse mere so v mm)

Vlečni klini in varovalne plošče (razred h)

8.1

Splošne zahteve za vlečne kline

Vsi vlečni klini razreda h in varovalne plošče so konstruirani tako, da vlečni klini uspešno opravijo preizkuse iz Priloge 6, varovalne plošče pa preizkuse iz Priloge 6.

Vlečni klini razreda h so po zunanji obliki in zunanjih merah skladni s sliko 15. Položaj varovalne plošče je prikazan na sliki 16.

Vlečni klin se lahko giblje pri kotih v skladu z odstavkom 1.1.3.

Slika 15

Glavne mere vlečnega klina (vse mere so v mm)

Slika 16

Položaj varovalne plošče (vse mere so v mm)

Traktorske vlečne sklopke, nevrtljive okoli vzdolžne osi (razred i)

9.1

Traktorske vlečne sklopke se gibljejo pri naslednjih kotih (glej tudi sliko 17):

(a)	navpična os: najmanj ± 90°,

(b)	prečna os: najmanj ± 20° (± 15° za kategoriji 4 in 5),

(c)	vzdolžna os: najmanj ± 20° (± 15° za kategoriji 4 in 5). Teh kotov prostega gibanja ni treba doseči hkrati.

9.2

Enota za spenjanje se preizkusi v skladu z odstavkom 3.3.3 Priloge 6.

9.3

Enota nevrtljive vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom se opremi z napravo za preprečitev nenamernega odpenjanja.

9.4

Vlečna ojesa in lovilniki razreda i so skladni s sliko 17 in tabelo 2.

Slika 17

Mere traktorskih vlečnih ojes in lovilnikov (razred i) (vse mere so v mm)

Tabela 2

Mere traktorskih vlečnih ojes in lovilnikov

Mere v milimetrih
Mera		Kategorija vlečnega ojesa
Mera		0	1	2	3	4	5
Širina vlečnega ojesa A (1)	največ	60	67	90	100	130	160
Debelina vlečnega ojesa	največ	20	36	52	57	64	80
Premer odprtine za sornik C	+1,00/–0,25	20	33	33	41	52,5	72,5
Premer sornika C1	+1,00/–1,50	18,5	31	31	39	51	71
F	največ	30	45	45	55	70	80
G (2)	najmanj	140	210	210	210	210	210
Višina H	najmanj	50	70	70	90	90	100
Globina vratu J	najmanj	50	70	80	80	90	110
Končni polmer vlečnega ojesa in lovilnika R (3)	največ	30	45	50	60	80	80
W (3)	najmanj	20 °	20 °	20 °	20 °	15 °	15 °

10.

Vlečna ušesa, ki so pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo s traktorskimi vlečnimi vilicami (razred j).

10.1

Enota za spenjanje se preizkusi v skladu z odstavkom 3.3.3 Priloge 6.

10.2

Vlečna ušesa razreda j so skladna s sliko 18 in tabelo 3.

Slika 18

Vlečno uho priključka (razred j)

Tabela 3

Specifikacije vlečnega ušesa (razred j)

Mera		Kategorija vlečnega ojesa
Mera		0	1	2	3	4	5
Odprtina E (4)	najmanj	23	38	38	47	56	78
Debelina F	največ	30	36	38	46	50	60
Razdalja G	največ	40	55	55	75	85	100
Razdalja H	najmanj	35	40	50	50	65	80
Širina J	največ	85	107	115	140	160	190
Polmer M		Kot je potrebno za zagotovitev ustreznega gibanja med traktorjem in priključkom Mmax = F/2.
Premer sornika	najmanj	V skladu s tabelo 2 .

11.

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom, nevrtljive okoli vzdolžne osi (razred q)

11.1

Oblika enote za spenjanje vrtljivemu vlečnemu ušesu omogoča naslednje najmanjše kote:

± 60° v vodoravni ravnini (odklon),

± 20° v navpični ravnini (nihanje),

± 20° okoli lastne vzdolžne osi (vrtenje).

Enota nevrtljive sklopke s sornikom in lovilnikom se opremi z napravo za preprečitev nenamernega odpenjanja.

11.2

Enota za spenjanje se preizkusi v skladu z odstavkom 3.3.3 Priloge 6.

11.3

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom razreda q so skladne s sliko 19 in tabelo 4.

Slika 19

Vlečna sklopka s sornikom in lovilnikom (razred q)

Tabela 4

Oblike in mere vlečnih sklopk s sornikom in lovilnikom za priklopnike ali priključke (razred q)

Oblika	Mera (mm)
Oblika	D ±0,5	a najmanj	b najmanj
w	18	50	40
x	28	70	55
y	43	100	80
z	50	110	95

12.

Vlečna ušesa, vrtljiva okoli vzdolžne osi in pritrjena na vlečna ojesa priklopnikov, za povezavo z nevrtljivimi vlečnimi sklopkami s sornikom in lovilnikom (razred r).

12.1

Enota za spenjanje se preizkusi v skladu z odstavkom 3.3.3 Priloge 6.

12.2

Vlečna ušesa razreda r so skladna s sliko 20 in tabelo 5.

Slika 20

Mere vlečnih ušes so take, kot so prikazane v nadaljevanju (razred r)

Tabela 5

Oblike in mere (razred r)

Oblika	Uho za spenjanje (mm)
	Konfiguracija valjastega ušesa								Konfiguracija okroglega ušesa
	d	b	c	e	i	h	d 1	t	d	b	c	e	i	t	h
	±0,5	najmanj	najmanj	največ	največ	± 1	± 3	najmanj	± 0,5	najmanj	najmanj	največ	največ	najmanj	±1
W	28	50	80	30	30	20	70	44	22	40	80	30	30	44	20
X	45	70	100	60	40	32	105	63	35	50	100	60	40	63	30
Y	62	90	120	60	55	40	132	73	50	55	140	60	55	73	35
Z	73	100	140	75	60	42	157	78	68	60	160	75	60	78	42

13.

Naprave za spenjanje (razred s)

Pri napravah za spenjanje razredov s in p se uporabijo ustrezne zahteve za najbližjo standardno ali nestandardno napravo ali sestavni del iz prilog 5 in 6.

14.

Razvrstitev mehanskih naprav za spenjanje na vlečnih vozilih ali strojih z lastnim pogonom in vlečenih vozilih

Razvrstitev mehanskih naprav za spenjanje na vlečnih vozilih ali strojih z lastnim pogonom in vlečenih vozilih je skladna s tabelo 6.

Tabela 6

Razvrstitev mehanskih naprav za spenjanje na vlečnih vozilih ali strojih z lastnim pogonom in vlečenih vozilih

Naprava za spenjanje na vlečnem vozilu	Naprava za spenjanje na vlečenem vozilu
Razred a80	Razred b80
Razred c40	Razreda d40-1 in d40-2
Razred g	Razreda d50-1 in d50-2
Razred h	Razred d50-2
Razred i	Razred j
Razred q	Razred r

15.

Daljinsko upravljano in/ali avtomatsko spenjanje

Če je spenjanje daljinsko upravljano ali avtomatsko, mora biti upravljavcu vedno viden daljinski prikazovalnik, ki prikazuje, da je bilo spenjanje opravljeno in da so se blokirne naprave aktivirale.

Daljinski prikazovalnik je v kabini vozila, če se spenjanje opravi, ne da bi upravljavec zapustil kabino vozila.

(1) Ročaj sornika priklopa in zadrževalne naprave lovilnika lahko segajo čez širino A, vendar ne smejo ovirati kotov prostega gibanja priključka, določenih v odstavku 10.

(2) G je razdalja, na kateri se ohranjata določeni meri A in B.

(3) Profil, prikazan na sliki 17, predstavlja največjo zunanjo linijo za vlečno oje in lovilnik. Polmer R in kot W se lahko razlikujeta od navedenih vrednosti, če ni presežena največja zunanja linija.

(4) Za posebne primere uporabe je odprtina E lahko podolgovata.

PRILOGA 6

Preizkušanje mehanskih naprav ali sestavnih delov za spenjanje za vozila kategorij T, R in S

1. Splošne preizkuševalne zahteve

1.1

Vzorci naprav za spenjanje se preizkusijo glede na trdnost in uspešnost delovanja. Pri napravah za spenjanje se trdnost preveri z dinamičnim preizkusom. Trdnost mehanske naprave za spenjanje se dokaže z izmenično obremenitvijo na preizkuševalni napravi. Če je zaradi zasnove mehanske naprave za spenjanje (npr. prevelika zračnost, vlečni kavelj) nemogoče izvesti preizkus z izmenično preizkuševalno obremenitvijo, se lahko obremenjevanje opravi tudi na podlagi naraščanja v smeri vleke ali tlaka, kar od tega je večje. V nekaterih primerih so morda potrebni dodatni statični preizkusi. Namesto dinamičnega preizkusa se lahko mehanske naprave za spenjanje razredov i, q in r, namenjene za vgradnjo na kmetijska vozila z najvišjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki ne presega 40 km/h, preizkusijo v skladu z odstavkom 3.3.3.2 te priloge (statični preizkus). Mehanske naprave za spenjanje vseh razredov, namenjene za vgradnjo na kmetijska vozila z najvišjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 60 km/h, se preizkusijo v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku št. 55 (spremembe 01). Poleg tega lahko homologacijski organ ali tehnična služba opusti dinamični ali statični preizkus, če preprosta konstrukcija sestavnega dela omogoča teoretično preverjanje v primeru sklopk razredov d, e, f, i, in j ter sklopk razreda s, podobnih sklopkam navedenih razredov. Teoretična preverjanja se lahko opravijo tudi za opredelitev najneugodnejših primerov. V vseh primerih zagotavljajo enako kakovost rezultatov kot dinamični ali statični preizkusi. V dvomljivih primerih prevladajo rezultati fizičnih preizkusov.

1.2

Dinamični preizkus se opravi s približno sinusno obremenitvijo (izmenično in/ali nihajoče) s številom nihajev obremenitve, ki ustreza materialu. Razpoke ali prelomi, ki vplivajo na delovanje naprave za spenjanje, niso dovoljeni.

1.3

Pri predpisanih statičnih preizkusih so dovoljene le majhne trajne deformacije. Če ni določeno drugače, trajna (plastična) deformacija po sprostitvi ne presega 10 % največje deformacije, izmerjene med preizkusom.

1.4

Obremenitvene predpostavke za dinamične preizkuse temeljijo na vodoravni komponenti sile v vzdolžni osi vozila in na navpični komponenti sile. Vodoravne komponente sil, ki delujejo prečno na vzdolžno os vozila, in navori, če so manj pomembni, se ne upoštevajo.

Če konstrukcija naprave za spenjanje ali njena pritrditev na vozilo ali pritrditev dodatnih sistemov (kot so pogoni opreme, kompenzatorji sile, sistemi za prisilno krmiljenje itd.) povzroča dodatne sile ali navore, se ti upoštevajo v postopku homologacije. Homologacijski organ ali tehnična služba lahko zahteva tudi dodatne preizkuse.

Vodoravna komponenta sile v vzdolžni osi vozila je teoretično določena referenčna sila, vrednost D ali Dc. Kadar je ustrezno, navpično komponento sile predstavljata statična navpična nosilnost S na priklopni točki in predpostavljena navpična obremenitev V.

1.5

Značilne vrednosti D, Dc, S, Av in vmax, na katerih temeljijo preizkusi in ki so opredeljene v odstavku 2.10 tega pravilnika, se vzamejo iz podatkov, ki jih proizvajalec navede v vlogi za podelitev homologacije – glej obrazec sporočila iz prilog 1 in 2.

1.6

Vsaka blokirna naprava za oblikovno zvezo, ki jo v položaju ohranja vzmetna sila, ostane v zavarovanem položaju, kadar je izpostavljena sili, ki deluje v najmanj ugodni smeri in je enakovredna trikratni masi omejevalnega mehanizma.

1.7

Obremenitvene predpostavke

Preizkus dinamične vzdržljivosti z nihajočo obremenitvijo z rezultanto preizkuševalne sile:

(kN)

v območju za natezne ali tlačne nihajoče obremenitve (kar je večje)

pri čemer je

vodoravna obremenitev (kN):

Fh = 1,0 · Dc

Fh = 1,0 · D za priklopnike z vrtljivim ojesom

navpična obremenitev (kN):

Fs = g · S + 0,3 · V

2. Preizkuševalni postopki

2.1

Pri dinamičnih in statičnih preizkusih je vzorec postavljen na ustrezno preizkuševalno napravo, opremljeno za obremenjevanje s silami, tako da nanj ne deluje nobena druga sila ali navor razen predpisane preizkuševalne sile. Pri preizkusih z izmeničnim obremenjevanjem smer delovanja sile ne odstopa za več kot ± 1° od predpisane. Pri preizkusih z nihajočo obremenitvijo in statičnih preizkusih je kot nastavljen za največjo silo. Običajno je za to treba vgraditi zgib na točki prijemanja sile (npr. na priklopni točki) in drug zgib na določeni razdalji od te točke.

2.2

Preizkuševalna frekvenca ne presega 35 Hz. Izbrana frekvenca je dovolj različna od lastnih frekvenc preizkuševalne naprave z vstavljeno preizkušano napravo. Pri asinhronih preizkusih se frekvenci obeh komponent sile razlikujeta za približno 1 % do največ 3 %. Pri napravah za spenjanje iz jekla je število ciklov obremenjevanja 2 × 106. Pri napravah za spenjanje iz drugih materialov je morda potrebnih več ciklov obremenjevanja. Uporabi se metoda ugotavljanja razpok s penetracijo barvila ali kaka druga enakovredna metoda za ugotovitev morebitnih razpok med preizkusom.

2.3

Pri preizkusih z nihajočo obremenitvijo se preizkuševalna sila giblje med največjo in najmanjšo preizkuševalno silo, ki pa ne sme biti večja od 5 % največje preizkuševalne sile, razen če v posebnem preizkuševalnem postopku ni določeno drugače.

2.4

Pri statičnih preizkusih preizkuševalna sila deluje enakomerno in hitro ter se vzdržuje vsaj 60 sekund.

2.5

Preizkušane naprave ali sestavni deli za spenjanje morajo biti praviloma pritrjeni na preizkuševalno napravo čim bolj togo v položaju, v katerem bodo vgrajeni na vozilu. Pritrdilni elementi morajo biti taki, kot jih navede proizvajalec ali vložnik in kot so namenjeni za pritrditev naprave ali sestavnega dela za spenjanje na vozilo, in/ali imajo iste mehanske značilnosti.

2.6

Naprave ali sestavni deli za spenjanje se preizkušajo v takem stanju, v kakršnem se bodo uporabljali med vožnjo. Po presoji proizvajalca in dogovoru s tehnično službo pa se lahko elastični sestavni deli blokirajo, če tako zahteva preizkuševalni postopek in če zaradi tega rezultati preizkušanja ne bodo nerealni.

Gibki sestavni deli, ki se med temi pospešenimi preizkuševalnimi postopki pregrevajo, se lahko med preizkušanjem zamenjujejo. Preizkuševalne obremenitve delujejo na vzorec prek elementov brez zračnosti.

3. Specifične zahteve za preizkušanje

3.1

Vlečne krogle 80 (razred a)

3.1.1

Osnovni preizkus je preizkus dinamične vzdržljivosti z nihajočo obremenitvijo z rezultanto preizkuševalne sile. Kot druga možnost je dovoljen tudi dvokomponentni sinhroni preizkus dinamične vzdržljivosti. Preizkusni vzorec sestavljajo vlečna krogla in pritrdilni elementi, potrebni za pritrditev na vozilo. Vlečna krogla je togo pritrjena na preizkuševalni okvir, ki omogoča ustvarjanje izmeničnih ali nihajočih sil, v položaju, namenjenem za uporabo naprave.

3.1.2

Kot sredstvo za obremenjevanje s silami se uporabi ustrezna vlečna glava 80. Vzorec se pritrdi na preizkuševalno napravo z ustreznimi spojnimi elementi, ki se razporedijo tako, da njegov relativni položaj ustreza predvideni uporabi. Vzorec ni izpostavljen nobenim dodatnim silam ali navorom razen preizkuševalne sile. Preizkuševalna sila deluje vzdolž smeri delovanja skozi priklopno točko, usmerjeno pod kotom rezultante, ki izhaja iz vodoravnih in navpičnih obremenitvenih predpostavk.

3.1.3

Obremenitvene predpostavke

Kot je določeno v odstavku 1.7 te priloge.

3.2

Vlečne glave 80 (razred b)

3.2.1

Osnovni preizkus je preizkus dinamične vzdržljivosti, pri katerem se uporabi izmenična ali nihajoča preizkuševalna sila. Kot druga možnost je dovoljen tudi dvokomponentni sinhroni preizkus dinamične vzdržljivosti.

3.2.2

Dinamični preizkus se izvede z uporabo ločenega sklopa z vlečno kroglo 80 enake ali večje trdnosti.

Vzorec se pritrdi na preizkuševalno napravo z ustreznimi spojnimi elementi, ki se razporedijo tako, da njegov relativni položaj ustreza predvideni uporabi.

Vzorec ni izpostavljen nobenim dodatnim silam ali navorom razen preizkuševalne sile.

Preizkuševalna sila deluje vzdolž smeri delovanja skozi priklopno točko, usmerjeno pod kotom rezultante, ki izhaja iz vodoravnih in navpičnih obremenitvenih predpostavk.

3.2.3

Obremenitvene predpostavke

Kot je določeno v odstavku 1.7 te priloge.

3.3

Vlečne sklopke

3.3.1

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom (razred c)

Na vzorcu se izvede preizkus dinamične vzdržljivosti. Naprava za spenjanje je opremljena z vsemi deli, potrebnimi za pritrditev na vozilo.

3.3.1.1

Za priklopnike s togim ojesom

Preizkus dinamične vzdržljivosti z nihajočo obremenitvijo v območju za natezne nihajoče obremenitve z rezultanto preizkuševalne sile (smer vlečenja nazaj in navzdol)

Kot je določeno v odstavku 1.7 te priloge.

3.3.1.2

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom na priklopnikih

Uporabijo se obremenitvene predpostavke ob upoštevanju vrednosti D

Vrednosti R1 in R2 sta taki, kot ju določi proizvajalec (R2 · R1). Preizkusi dinamične vzdržljivosti so taki, kot so določeni v odstavku 3.3.1.1 te priloge.

3.3.1.3

Statični preizkusi blokirne naprave za spenjalni sornik

Pri vlečnih sklopkah z nevaljastim sornikom in lovilnikom je treba preizkusiti tudi zapiranje in morebitne blokirne naprave, in sicer s statično silo 0,25 D, ki deluje v smeri odpiranja.

Preizkuševalna sila 0,1 · D zadostuje pri valjastih spenjalnih sornikih.

Ta sila se enakomerno in hitro poveča na navedeno vrednost ter se vzdržuje 10 sekund.

Med preizkusom se naprava ne odpre ali kakor koli poškoduje.

3.3.2

Vlečni kavlji (razred g)

Kot je določeno v odstavku 3.3.1 te priloge.

3.3.3

Traktorske vlečne vilice (razred i)

3.3.3.1

Kot je določeno v odstavku 3.3.1 ali statični preizkus namesto dinamičnega preizkusa, kot je opisano v odstavku 3.3.3.2, če je vlečno oje namenjeno za vgradnjo na kmetijska vozila z najvišjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki ne presega 40 km/h.

3.3.3.2

Statična preizkuševalna metoda

3.3.3.2.1

Specifikacije preizkusov

3.3.3.2.1.1

Splošno

Po pregledu konstrukcijskih značilnosti se mehanska naprava za spenjanje statično preizkusi v skladu z zahtevami iz odstavkov 3.3.3.2.1.2, 3.3.3.2.1.3 in 3.3.3.2.1.4.

3.3.3.2.1.2

Priprava preizkusa

Preizkusi se opravijo na posebni pripravi, pri čemer so mehanska naprava za spenjanje in vse morebitne naprave za njeno priključitev na traktor pritrjene na togo konstrukcijo z istimi sestavnimi deli, ki se uporabljajo za njeno pritrditev na traktor.

3.3.3.2.1.3

Merilni instrumenti

Instrumenti, ki se uporabljajo za zapisovanje obremenitev in premikov, zagotavljajo naslednjo točnost merjenja:

(a)	obremenitve ± 50 daN,

(b)	premiki ± 0,01 mm.

3.3.3.2.1.4

Preizkuševalni postopek

3.3.3.2.1.4.1

Naprava za spenjanje se najprej predobremeni z vlečno obremenitvijo, ki ne presega 15 % preizkuševalne vlečne obremenitve, opredeljene v odstavku 3.3.3.2.1.4.2.

Postopek, opisan v odstavku 3.3.3.2.1.4.1, se ponovi vsaj dvakrat, pri čemer je treba izhajati iz ničelne obremenitve, ki se nato postopoma povečuje do vrednosti, predpisane v odstavku 3.3.3.2.1.4.1, nato pa postopno zmanjša do 500 daN; ta ustaljena obremenitev se vzdržuje vsaj 60 sekund.

3.3.3.2.1.4.2

Podatki, zapisani za izris krivulje obremenitev/deformacije pri natezni obremenitvi, ali diagram te krivulje, izrisan na tiskalniku, ki je povezan z napravo za obremenjevanje, temeljijo samo na območju povečanja obremenitve referenčnega središča priključne naprave od 500 daN navzgor.

Med preizkusom do vključno preizkuševalne vlečne obremenitve, ki je določena kot 1,5-kratnik tehnično dovoljene mase priklopnika, ne pride do zlomov, poleg tega krivulja obremenitev/deformacija poteka enakomerno brez nepravilnosti na intervalu med 500 daN in eno tretjino največje vlečne obremenitve.

Trajna deformacija se zabeleži na krivulji obremenitev/deformacije pri obremenitvi 500 daN po zmanjšanju preizkuševalne obremenitve na to vrednost.

Zabeležena trajna deformacija ne presega 25 % največje ugotovljene elastične deformacije.

3.3.3.2.1.5

Pred preizkusom iz odstavka 3.3.3.2.1.4.2 se opravi preizkus, pri katerem se referenčno središče priključne naprave postopoma obremenjuje od začetne obremenitve 500 daN do trikratne vrednosti največje dopustne navpične sile (v daN, enako g · S/10), kakršno priporoča proizvajalec.

Med preizkusom deformacija naprave za spenjanje ne preseže 10 % največje ugotovljene elastične deformacije.

Preverjanje se opravi, ko se navpična sila (v daN, enako g · S/10) odstrani in se ponovno vzpostavi izhodiščna obremenitev 500 daN.

3.3.4

Vlečni klini (razred h)

Kot je določeno v odstavku 3.3.1 te priloge.

3.3.5

Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom, nevrtljive okoli vzdolžne osi (razred q)

Kot je določeno v odstavku 3.3.3 te priloge.

3.3.6

Varovalne plošče (za vse vlečne sklopke razredov a, g in h, če so prisotne)

Pri vlečnih kroglah, kavljih in klinih ter enakovrednih napravah se varovalna plošča preizkusi s statično silo Fs stat = 0,6 · D (navpično navzgor). Razpoke ali prelomi, ki vplivajo na delovanje naprave za spenjanje, niso dovoljeni.

3.4

Vlečna ušesa (razreda d)

3.4.1

Pri vlečnih ušesih (razreda d40-1 in d40-2) za vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom se opravijo enaki dinamični preizkusi in uporabijo enakovredne obremenitvene predpostavke (glej odstavek 3.3.1).

Pri vlečnih ušesih, ki se uporabljajo izključno na priklopnikih z vrtljivim ojesom, se opravi preizkus z uporabo vodoravnih obremenitvenih predpostavk.

Preizkus se lahko opravi z uporabo izmenične ali nihajoče preizkuševalne sile, kot je določeno v odstavku 3.3.1.

3.4.2

Vlečna ušesa (razred d50) za vlečne kavlje, traktorske vlečne vilice ali vlečne kline se preizkusijo na enak način kot vlečna ušesa za vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom.

3.5

Vlečna ušesa (razred r)

Kot je določeno v odstavku 3.3.3 te priloge.

3.6

Vlečni okvirji (razred f)

3.6.1

Vlečni okvirji so med preizkušanjem izpostavljeni enakim silam kot sklopka. Preizkuševalna obremenitev se uporabi na vodoravni in navpični razdalji, ki ustreza položaju naprave za spenjanje, ki najbolj kritično deluje na vlečni okvir.

3.6.2

Priprava preizkusa

Preizkusi se morajo opraviti v skladu z odstavkom 3.3.3.2.1.2.

3.6.3

Merilni instrumenti

Instrumenti, ki se uporabljajo za zapisovanje obremenitev in premikov, morajo biti skladni z odstavkom 3.3.3.2.1.3.

3.6.4

Primerjava vlečnih okvirjev

Namesto obveznih preizkusov se lahko vlečni okvirji ocenijo s primerjalnimi izračuni. Primerjani okvir mora biti po glavnih konstrukcijskih značilnostih podoben okvirju, ki je bil že preizkušen.

3.7

Vlečna ojesa (razred e)

3.7.1

Vlečna ojesa se preizkušajo enako kot vlečne sklopke (glej odstavek 3.3.1). Homologacijski organ ali tehnična služba lahko opusti preizkus trajne dinamične vzdržljivosti, če preprosta konstrukcija sestavnega dela omogoča teoretično preverjanje trdnosti.

Pri teoretičnem preverjanju se uporabijo nazivne sile, ki se izračunajo na naslednji način:

pri čemer je

V velikost sile iz odstavka 3.3.1.1;

Fsc izračunana navpična obremenitev.

Dopustne obremenitve so v skladu z odstavkom 5.3 standarda ISO 7641-1:1983.

Dopustna obremenitev zvara ne presega 90 N/mm2.

Pri upognjenih vlečnih ojesih (npr. oblike labodjega vratu) in vlečnih ojesih priklopnikov z vrtljivim ojesom se upošteva vodoravna komponenta sile

3.7.2

Pri vlečnih ojesih priklopnikov z vrtljivim ojesom, ki se lahko prosto premikajo v navpični smeri, se ob preizkusu trajne dinamične vzdržljivosti ali teoretičnem preverjanju trdnosti preverja še odpornost proti uklonu, bodisi s teoretičnim izračunom z nazivno silo

ali uklonskim preizkusom z nazivno silo

Pri izračunu so dopustne obremenitve v skladu z odstavkom 3.7.1.

3.7.3

Pri krmiljenih oseh se preverja odpornost proti upogibu s teoretičnim izračunom ali upogibnim preizkusom. V središču točke spenjanja deluje vodoravna prečna statična sila. Njena velikost je izbrana tako, da okoli središča sprednje osi deluje navor

(kNm). Dopustne obremenitve so v skladu z odstavkom 3.7.1.

O (2):	podeljeni homologaciji
	razširjeni homologaciji
	zavrnjeni homologaciji
	preklicani homologaciji
	dokončnem prenehanju proizvodnje

O (2):	podeljeni homologaciji
	razširjeni homologaciji
	zavrnjeni homologaciji
	preklicani homologaciji
	dokončnem prenehanju proizvodnje

Opis mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje	Ustrezne značilne vrednosti, ki se označijo
Opis mehanske naprave ali sestavnega dela za spenjanje	Razred	D	Dc	S	V	vmax	T (*2)
Vlečne krogle 80 (razred a)	★	★	★	★	★	★	–
Vlečna glava (razred b)	★	★	★	★	★	★	–
Vlečne sklopke s sornikom in lovilnikom (razred c ali q)	★	★	★	★	★	★	★
Kavljaste vlečne sklopke (razred g)	★	★	★	★	★	★	–
Traktorske vlečne vilice (razred i)	★	★	★	★	★	★	★
Vlečni okvirji (razred f)	★	★	★	★	★	★	–
Vlečni klini (razred h)	★	★	★	★	★	★	–
Vlečna ušesa (razred d ali r)	★	★	★	★	★	★	★
Vlečna ojesa (razred e) (*1)	★	★	★	★	★	★	–