Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o rezultatih osmega cikla mladinskega dialoga EU

(2021/C 504/01)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V SVETU –

OPOZARJAJO NA NASLEDNJE:

Ta resolucija temelji na Resoluciji o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 (1), Resoluciji o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi (2), Sklepih o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi (3), Sklepih o krepitvi upravljanja na več ravneh pri spodbujanju participacije mladih v postopkih odločanja (4) ter rezultatih prejšnjih ciklov mladinskega dialoga EU.

V Resoluciji o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 so določeni splošni cilji, vodilna načela in podlaga za nadaljnje sodelovanje na področju mladine na ravni EU. V Resoluciji je pozvano k večji vključenosti mladih v dialog z nosilci odločanja ter udejstvovanju mladih iz različnih okolij in družbenih skupin.

Mladinski dialog EU je mehanizem za participacijo mladih, ki živijo v EU. Služi kot forum za kontinuirano skupno razmišljanje in posvetovanje o prednostnih nalogah, izvajanju in spremljanju sodelovanja na področju mladine na ravni EU (5) med nosilci odločanja, mladimi in njihovimi predstavniškimi organizacijami ter omogoča stalno partnerstvo pri upravljanju teh procesov na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

4.	Države članice so pozvane, naj v vseh fazah izvajanja mladinskega dialoga EU zagotovijo participacijo mladih, tako da vključijo mladinski sektor in zadevnemu nacionalnemu mladinskemu svetu po potrebi dodelijo vodilno vlogo v nacionalni delovni skupini (6) in evropski usmerjevalni skupini.

Rezultati osmega cikla mladinskega dialoga EU temeljijo na treh konferencah EU o mladih v okviru cikla, povratnih informacijah iz nacionalnih in evropskih kvalitativnih posvetovanj in dogodkov iz faze dialoga, na kvantitativnih rezultatih osrednje raziskave v okviru mladinskega dialoga EU in na rezultatih faze učinka na nacionalni in evropski ravni ter prispevajo k vključevanju več- in medsektorskega izvajanja cilja mladih št. 9 „Prostor in participacija za vse“. Cikel je na evropski ravni usklajevala evropska usmerjevalna skupina.

Cilj tega dokumenta je zagotoviti, da ustrezni deležniki s področja nacionalnih in evropskih mladinskih politik priznajo rezultate osmega cikla mladinskega dialoga EU in jih upoštevajo pri nadaljnjem ukrepanju, ter omogočiti kakovost in kontinuiteto pri izvajanju procesa mladinskega dialoga EU in njegovih rezultatov.

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

Osmi cikel mladinskega dialoga EU v času nemškega, portugalskega in slovenskega predsedovanja v obdobju od 1. julija 2020 do 31. decembra 2021 pod skupnim naslovom „Evropa za mlade – mladi za Evropo: prostor za demokracijo in sodelovanje“ temelji na evropskih ciljih mladih, in sicer na cilju mladih št. 9 „Prostor in participacija za vse“ iz strategije Evropske unije za mlade 2019–2027.

V Resoluciji o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 se poziva k večji vključenosti mladih v proces mladinskega dialoga EU, vendar to zahteva zadostne zmogljivosti, zlasti finančne in človeške vire, da bi nagovorili vse mlade in z njimi komunicirali na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

9.	Prispevek nacionalnih delovnih skupin je pomemben pri vodenju procesa mladinskega dialoga EU na nacionalni ravni, tudi na regionalni in lokalni ravni, zlasti pri nagovarjanju različnih skupin mladih in povezovanju različnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih deležnikov s procesom.

10.	Prispevek mednarodnih nevladnih mladinskih organizacij je pomemben pri vključevanju različnih pogledov iz vse Evrope k dialogu o politikah in zagotavljanju kakovostnega prispevka nadnacionalne razsežnosti procesa mladinskega dialoga EU.

11.

Ena od posebnih značilnosti osmega cikla je bil poudarek na kakovosti participacije in prevladujoči uporabi digitalnih orodij med zdravstveno krizo. Osmi cikel procesa mladinskega dialoga EU je potekal med pandemijo COVID-19, ko je večina držav EU uvedla ukrepe za omejevanje socialnih stikov, kar je omejilo možnost organiziranja srečanj v živo. Zaradi pandemije so bile vse tri konference EU o mladih organizirane v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi mladinskimi sveti v virtualni obliki.

12.

Nemško predsedstvo se je pod geslom „Mladi in demokracija“ osredotočilo na demokratično ozaveščenost in demokratično udejstvovanje mladih v Evropi. Kot podlaga za posvetovanja in dogodke na nacionalni in evropski ravni je bil nacionalnim delovnim skupinam v državah članicah in mednarodnim nevladnim mladinskim organizacijam predlagan sklop kvalitativnih vprašanj s poudarkom na sedmih podciljih cilja mladih št. 9 „Prostor in participacija za vse“.

13.

Portugalsko predsedstvo se je osredotočilo na krepitev upravljanja na več ravneh s spodbujanjem participacije mladih v postopkih odločanja in posebno pozornost namenilo participaciji mladih prek digitalnih inovacij. Pozornost je bila namenjena tudi pristopom k mladinskim politikam, ki temeljijo na pravicah mladih, to pa je bila tudi tema orientacijske razprave na seji Sveta ministrov in ministric za mladino 17. maja 2021. Portugalsko predsedstvo je sovpadlo s prehodom iz faze dialoga v fazo izvajanja, zato je bila razvita zbirka orodij s konkretnimi ukrepi za izvajanje cilja mladih št. 9, pri čemer so se upoštevala poročila o kvalitativnih posvetovanjih in dogodkih ter razprave, ki so jih organizirali portugalski delegati in delegatke konference EU o mladih. Poleg tega je bil organiziran 48-urni hekaton z naslovom Solve the Gap (Premostite vrzel), na podlagi katerega je bilo vzpostavljeno spletno orodje za spodbujanje udejstvovanja mladih v demokratičnih procesih. Orodje bo na voljo na evropskem mladinskem portalu.

14.

Slovensko predsedstvo je preučilo pomen državljanskih prostorov za participacijo mladih in načine za njihovo zaščito. Seznanilo se je tudi s kvantitativnimi rezultati osrednje raziskave v okviru mladinskega dialoga EU in rezultati sklopa vodilnih vprašanj, ki so bila postavljena med portugalskim predsedovanjem, ter jih uporabilo za preučitev dobrih praks za izvajanje cilja mladih št. 9 in njegovih podciljev in te prakse preoblikovalo v ukrepe za mlade. Opredeljene so bile ovire za njihovo izvajanje in nadaljnje ukrepanje.

MENIJO NASLEDNJE:

15.

Vsak cikel mladinskega dialoga EU temelji na prejšnjih ciklih, konferencah EU o mladih in delu predsedstev Sveta EU na področju mladine. Poudarja vlogo in pomen enotnosti trojke predsedstev pri doseganju ciljev vsakega cikla mladinskega dialoga EU in pri prispevanju k doseganju podciljev iz ciljev mladih s povezovanjem zaporednih ciklov.

16.

Nacionalne delovne skupine so uporabile različne metode, kot so participativne vizualne metode in metode participativnih akcijskih raziskav, okrogle mize in spletni dogodki za mladinski dialog. Mednarodne nevladne mladinske organizacije so pripravile okrogle mize, na katerih so sodelovali oblikovalci politik in mladi na evropski ravni.

17.

Evropska usmerjevalna skupina je predlagala osrednjo raziskavo v okviru mladinskega dialoga EU kot način za preučitev drugih segmentov participacije mladih, da bi vključili čim širši nabor stališč, in kot spodbudo nacionalnim delovnim skupinam in mednarodnim mladinskim nevladnim organizacijam, naj se bolj osredotočijo na kvalitativne in bolj smiselne oblike participacije v procesu dialoga ter tako prispevajo dodano vrednost k posvetovanjem na ravni EU.

18.	Pomembno sodelovanje in soustvarjanje med tremi sodelujočimi predsedstvi EU in njihovimi zadevnimi nacionalnimi mladinskimi sveti, Evropskim mladinskim forumom in Evropsko komisijo je bilo eno od temeljnih načel izvajanja osmega cikla mladinskega dialoga EU.

19.

Ključni vidik uspeha osmega cikla mladinskega dialoga EU je bila umestitev mladih in mladinskih organizacij v središče oblikovanja, načrtovanja, izvajanja, spremljanja, ocenjevanja in sprejemanja nadaljnjih ukrepov cikla in vseh njegovih dejavnosti, na primer z zagotovitvijo, da imajo nacionalni mladinski sveti predsedstva pravico sopredsedovati evropski usmerjevalni skupini.

20.

Nadaljnje priznavanje vključenosti in prispevka mednarodnih nevladnih mladinskih organizacij v procesu mladinskega dialoga EU je pomembno za zagotovitev, da ima dialog močno evropsko razsežnost; zagotoviti je treba trajnostno, strukturno in zadostno financiranje ter politično podporo na evropski in nacionalni ravni, da bodo lahko nacionalne delovne skupine in mednarodne nevladne mladinske organizacije izvajale svoje dejavnosti v okviru uradnega procesa mladinskega dialoga EU.

21.

Konference EU o mladih so pomemben del procesa mladinskega dialoga, saj ustvarjajo varne prostore, kjer imajo udeleženci in udeleženke znanje in priložnosti, ki jih potrebujejo za prispevanje, in morajo združevati nosilce odločanja za smiselno sodelovanje v dialogu, enakopravno izmenjavo mnenj z mladimi, soustvarjanje rezultatov konferenc z njimi in vključevanje rezultatov v politično odločanje, kadar je to mogoče, da se zagotovi smiseln proces participacije mladih.

22.	Organiziranje vseh dogodkov, povezanih z mladinskim dialogom EU, na kar najbolj trajnosten način in upoštevanje okoljskih, socialnih in gospodarskih razsežnosti trajnosti sta pomembna dejavnika pri prizadevanjih, da bi ta proces postal bolj smiseln za mlade in nosilce odločanja.

23.

Osredotočanje na izvajanje cilja mladih št. 9 – da bi se njegovi podcilji preoblikovali v ukrepe za mlade – je v proces mladinskega dialoga EU vneslo pomembno novo razsežnost, saj je prineslo spremembe, ki so potrebne za izboljšanje življenja mladih v Evropi, in bi ga lahko v prihodnjih ciklih mladinskega dialoga EU sprejeli kot dobro in navdihujočo prakso.

PRIZNAVAJO NASLEDNJE:

24.

Mladi predstavljajo sedanjost in prihodnost trajnostne, socialne, podnebno nevtralne, uspešne in demokratične Evrope, ki je pripravljena na digitalno dobo. Njihova participacija je ključnega pomena pri oblikovanju sedanjosti in prihodnosti Evrope, saj zagotavlja, da vsi njeni državljani in državljanke dosežejo osebno izpolnitev in blaginjo, ter jim omogoča, da se udejstvujejo v okviru dejavnega in odgovornega državljanstva.

25.

Pandemija COVID-19 in izredni ukrepi, sprejeti za boj proti pandemiji, so močno vplivali na participacijo mladih in državljanske prostore za mlade, ki se vse bolj krčijo in bi jih bilo mogoče proaktivno zaščititi. Pandemija COVID-19 je izpostavila tudi pomen nadaljnjega preučevanja in razvijanja novih oblik participacije in državljanskega udejstvovanja, zlasti v okviru digitalne participacije mladih, hkrati pa so bile priznane in obravnavane obstoječe digitalne vrzeli in omejitve digitalne participacije (7).

POZDRAVLJAJO:

26.

Dejavno participacija mladih v nacionalnih in evropskih kvalitativnih posvetovanjih, ki jih opravljajo nacionalne delovne skupine in mednarodne nevladne mladinske organizacije, ter njihovo dejavno udejstvovanje v osrednji raziskavi v okviru mladinskega dialoga EU, ki jo je začela izvajati evropska usmerjevalna skupina, ter njihovo dejavno sodelovanje v fazi izvajanja. Posvetovanja in faza izvajanja so vključevala raznovrstno in inovativno uporabo manjših raziskav, ciljnih skupin, velikih dogodkov za mladinski dialog, delavnic, participativnih akcijskih raziskav, participativnih vizualnih metod, okroglih miz in digitalnih dogodkov za mladinski dialog.

27.	Dejavnosti in ukrepe, ki jih v okoliščinah, oteženih zaradi pandemije, predlagajo in izvajajo nacionalne delovne skupine in mednarodne nevladne mladinske organizacije v okviru procesa preoblikovanja cilja mladih št. 9 v ukrepe za mlade.

28.	Uspešno sodelovanje in enakopravno partnerstvo v okviru evropske usmerjevalne skupine skozi ves cikel, ki temeljita na priporočilih iz prejšnjih ciklov mladinskega dialoga EU za večplastno in medsektorsko izvajanje mladinskega dialoga EU.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI IN V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

29.

Pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih mladinskih politik ter v sinergiji z vsemi politikami, ki zadevajo mlade, preučijo rezultate osmega cikla mladinskega dialoga EU in priporočila mladih iz Priloge I ter razmislijo o nadaljnjih načinih za izvajanje evropskih ciljev mladih in podciljev, ki so tam opredeljeni.

30.

Okrepijo in izboljšajo proces mladinskega dialoga EU, pri čemer naj preučijo in – kadar je to mogoče – uporabijo najboljše prakse iz osmega cikla mladinskega dialoga EU in načela, ki so usmerjala njegovo uspešno izvajanje, pri čemer naj zlasti umestijo mlade in mladinske organizacije v središče tega procesa ter poskrbijo, da bo mladinski dialog EU proces, ki ga vodijo mladi, v katerem mladi in nosilci odločanja v konstruktivnem dialogu iščejo rešitve, ki bodo imele dejanski učinek. Nacionalni mladinski sveti bi morali zato, kadar je to ustrezno, še naprej delovati kot vodilni deležniki v nacionalnih delovnih skupinah ter imeti potrebno politično in finančno podporo za opravljanje te vloge.

31.	Upoštevajo in prednostno obravnavajo vlogo nacionalnih delovnih skupin, njihovo nepogrešljivo zavezanost procesu ter njihov pomen pri nagovarjanju in prispevanju različnih vidikov.

32.

Prednostno obravnavajo mladinski dialog EU in poskrbijo za njegovo večjo prepoznavnost na prireditvah na nacionalni ravni in na ravni EU ter spodbujajo participacijo mladih v postopkih odločanja na vseh ravneh ter podpirajo in krepijo sodelovanje med različnimi deležniki, kot so evropska usmerjevalna skupina, nacionalne delovne skupine, Evropski mladinski forum, nacionalni mladinski sveti, mednarodne nevladne mladinske organizacije in drugi ustrezni deležniki.

33.

Poskrbijo za potrebno podporo, vključno z ustreznimi finančnimi sredstvi, ter za mladim prijazna orodja za participacijo, s katerimi bi lahko nagovorili še večje število mladih iz različnih okolij in družbenih skupin na vseh ravneh ter z njimi komunicirali, da bi uresničili ambiciozne cilje, oblikovane v strategiji Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 za proces mladinskega dialoga EU.

34.

Poskrbijo za trajnejši in strateški pristop h komuniciranju in nagovarjanju v okviru mladinskega dialoga EU ter izvajajo vsesplošno notranjo in zunanjo komunikacijsko strategijo na evropski ravni, nacionalnim delovnim skupinam pa naj po potrebi zagotovijo dodatno podporo pri krepitvi njihove komunikacije v okviru mladinskega dialoga EU, ki se je začela skupaj z mladinskimi organizacijami in ki naj poteka v skladu z evropsko komunikacijsko strategijo, ki so jo sooblikovale mladinske organizacije, vključno s skupnim logotipom mladinskega dialoga EU, ki bo označeval vse ukrepe mladinskega dialoga EU na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

35.

Evropska komisija in države članice bi morale poskrbeti za utrditev dolgoročnega institucionalnega spomina in kontinuiteto dela med cikli mladinskega dialoga EU. Organizirati bi bilo treba redne izmenjave in usklajevanja, ki jih vodijo mladi in ustrezno podpirajo trojka predsedstev, zadnje predsedstvo iz predhodne trojke, prvo predsedstvo iz naslednje trojke, Komisija in Evropski mladinski forum. Dokumentacijo evropske usmerjevalne skupine bi bilo treba objaviti na evropskem mladinskem portalu.

36.	Stalno zagotavljajo povratne informacije mladim in mladinskim organizacijam, ki sodelujejo v vseh fazah procesa mladinskega dialoga EU, da se zagotovita konstruktiven dialog in participacija mladih na vseh ravneh.

UGOTAVLJA TUDI, DA:

Splošna prednostna tema za naslednjo trojko predsedstev (Francija, Češka republika in Švedska) je „Skupna prizadevanja za trajnostno in vključujočo Evropo“.

(1) Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18.12.2018, str. 1).

(2) Resolucija Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi – Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 189, 5.6.2019, str. 1).

(3) Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi (UL C 415, 1.12.2020, str. 16).

(4) Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi upravljanja na več ravneh pri spodbujanju participacije mladih v postopkih odločanja (UL C 241, 21.6.2021, str. 3).

(5) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 COM/2018/367 final – 2018/0191 (COD).

(6) Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18.12.2018, str. 1).

(7) Partnerstvo za mlade: Tomaž Deželan in Laden Yurttagüler (2021), Pool of European Youth Researchers (Skupina evropskih raziskovalcev na področju mladih), Shrinking democratic space for youth (Krčenje demokratičnega prostora za mlade).

PRILOGA I

SKUPNA PRIPOROČILA OSMEGA CIKLA MLADINSKEGA DIALOGA EU

„Evropa za mlade – mladi za Evropo“

Poudarek zamisli in mnenj, ki so jih mladi septembra 2021 predstavili na konferenci EU o mladih, je bil na mladinskem cilju št. 9 „Prostor in participacija za vse“, namen pa oblikovanje priporočil glede uresničevanja mladinskega cilja št. 9. Ta priporočila mladih se nanašajo na vseh sedem podciljev cilja mladih št. 9. Priporočila so bila oblikovana v procesu, ki se je začel med nemškim predsedovanjem, nadaljeval med portugalskim in končal med slovenskim predsedovanjem.

Priporočila ne določajo nobenih formalnih zahtev glede nacionalnih mladinskih politik. Vendar so lahko vir navdiha za države članice.

Podcilj št. 1: „Zagotoviti, da imajo mladi vpliv na odločanje“

a)	Države članice in Evropsko komisijo pozivamo, naj mladim vsakič, ko jih vključijo v svoje postopke odločanja, dajejo konkretne povratne informacije in poskrbijo za postopek ocenjevanja z mladimi, da bi bila participacija resnična.

b)	Državam članicam priporočamo, da sprejmejo oziroma nadgradijo zakonodajo za zagotavljanje trajnih sistemov soupravljanja mladih v postopkih odločanja ter pri oblikovanju politik na nacionalni in lokalni ravni, s čimer naj med drugim zaščitijo in razširijo državljanski prostor za mlade.

Podcilj št. 2: „Zagotoviti enake možnosti za participacijo“

a)	Državam članicam in Evropski komisiji priporočamo, naj poskrbijo za bolj raznolike strukture participacije in naj vprašanje nezadostne vključenosti rešujejo z zagotavljanjem lahko dostopnih informacij za manjšinske skupine.

b)	Vse države članice spodbujamo, naj podpirajo lokalne deležnike z zagotavljanjem izvenšolskih dejavnosti za mlade z manj priložnostmi.

Podcilj št. 3: „Udeležba na volitvah in zastopanost v izvoljenih organih“

Države članice spodbujamo, naj v sodelovanju z lokalnimi mladinskimi centri in nacionalnimi mladinskimi sveti starostnim skupinam, ki še ne morejo voliti, omogočijo udeležbo na vseevropskih simboličnih volitvah v Evropski parlament, da bi mlade, ki še niso dosegli zakonsko določene starostne meje za volilno pravico, spodbudili k dejavnemu sodelovanju v političnih procesih odločanja in tako okrepili kulturo upoštevanja mnenja mladih v politiki.

Evropski komisiji in državam članicam priporočamo, naj oblikujejo strategije za podporo mladim, ki želijo kandidirati na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni EU, pri čemer naj razvijejo skupno in mladim prijazno platformo na evropski ravni za mlade, ki nameravajo kandidirati na volitvah, in zagotovijo gradivo za nadaljnji razvoj podobnih struktur za nacionalne volitve.

c)	Državam članicam priporočamo, naj za vse mlade in v vseh državah članicah poskrbijo za kakovostno državljansko vzgojo v šolah in sprejmejo skupni okvir EU, da bi mlade prepričali v njihovo sposobnost za resnično in reprezentativno politično participacijo.

d)	Evropski komisiji in državam članicam priporočamo, naj povečajo verodostojnost političnih institucij in jih spodbujajo, da svoje ukrepe utemeljujejo na znanstvenih dejstvih in jih oblikujejo v korist celotne družbe, da mladi ne bi izgubili zaupanja v proces odločanja in politiko.

Podcilj št. 4: „Zagotavljanje fizičnega prostora za mlade“

a)	Evropski komisiji in državam članicam priporočamo, naj povečajo zavedanje o potrebi po fizičnih prostorih za mlade in spodbujajo možnosti financiranja, usmerjene v njihovo ustvarjanje in vzdrževanje.

b)	Države članice pozivamo k spremembi izobraževalne politike na nacionalni ravni in vzpostavitvi vseevropskih sistemov spremljanja za spodbujanje mladim prijaznih varnih prostorov in pobud.

c)	Evropski komisiji in državam članicam priporočamo, naj začnejo spremljati zaščito fizičnega državljanskega prostora za mlade, da bi lahko mladi uresničevali svoje pravice do fizičnih prostorov, ki jih ne bodo ogrožali komercializacija in dvig najemnin.

d)	Evropski komisiji in državam članicam priporočamo, naj z zagotavljanjem mladim prilagojenih in dostopnih informacij o fizičnih prostorih za mlade poskrbijo, da bodo ti prostori odprti za vse in dostopni vsem.

Podcilj št. 5: „Zagotavljanje digitaliziranega prostora za mlade“

a)	Države članice spodbujamo, naj po vsej Evropi opredelijo minimalne digitalne standarde glede infrastrukture, ki vključuje brezplačen brezžični dostop/internet in osnovna digitalna orodja, ki jih uporabljajo mladi.

b)	Evropsko komisijo spodbujamo, naj mladinskemu sektorju nameni posebna sredstva, da bi mladim omogočili digitalno usposabljanje in da bi se lahko izobraževali na tem področju, zlasti mladih z manj priložnostmi.

Evropski komisiji priporočamo, naj oblikuje okvir na evropski ravni, ki bo spremljal primernost virtualnih prostorov za mlade, da bi se za obstoječe prostore in orodja oblikovale jasne in posodobljene smernice o rabi razumljivega jezika in zbrale informacije na enem mestu ter da bi odpravili ovire za aktivno udejstvovanje mladih v družbenem in političnem procesu.

Priporočamo, da države članice učitelje v formalnih in neformalnih sektorjih usposobijo, da bodo s spodbujanjem zmožnosti mladih za oblikovanje objektivnih sodb zagotovili, da bodo mladi imeli potrebne kompetence in orodja za zaščito pred napačnimi informacijami in sovražnim govorom v virtualnih prostorih.

Podcilj št. 6: „Zagotavljanje trajnostnega financiranja za participacijo mladih“

Državam članicam priporočamo, naj poskrbijo za večjo prepoznavnost mladinskega dela z izboljšanjem njegove dostopnosti (zlasti s spodbudami za mobilno delo z mladimi na podeželskih in oddaljenih območjih ter s težje dosegljivimi mladimi) in njegovim priznanjem (z uradnim priznanjem poklica ter ob aktivnem partnerstvu s sektorjem formalnega izobraževanja in lokalnimi akterji).

b)	Državam članicam priporočamo, naj utrdijo položaj in vlogo mladinskega dela pri družbenih vprašanjih (partnerstva v lokalnih pobudah, dogodkih, tekmovanjih in projektih) ter zagotovijo njegovo družbeno priznanje (valorizacija mladinskega dela).

Državam članicam in Evropski komisiji priporočamo, naj podprejo oblikovanje splošnega načrta okrevanja za mlade v EU in se k temu zavežejo, pri čemer naj se na evropski, nacionalni in lokalni ravni sprejmejo posebni ukrepi, ki bodo usmerjeni v mladinsko delo in participacijo mladih, da bi bilo mogoče premagati težave, ki jih je pandemija še povečala.

Podcilj št. 7: „Zagotavljanje relevantnih informacij, prilagojenih mladim“

Državam članicam priporočamo, naj v nacionalne učne načrte za osnovno in srednje izobraževanje, ki se bodo oblikovali in skrbno spremljali v sodelovanju z ustreznimi mladinskimi organizacijami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter medijskimi delavci, uvedejo redni pouk za medijsko in informacijsko pismenost, hkrati pa zagotovijo redno usposabljanje učiteljev po vsej državi, ki se bo sofinanciralo iz proračuna EU.

Države članice in Evropsko komisijo pozivamo, naj v svoje strategije za mlade v skladu z Evropsko listino o informiranju vključijo zagotavljanje kakovostnih informacij in svetovanja za mlade ter zagotovijo sredstva za nacionalni usklajevalni organ za obveščanje mladih, da bi mladi imeli dostop do ustreznih informacij na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Evropski komisiji priporočamo, naj oblikuje komunikacijsko strategijo EU za mlade, ki bo državam članicam zagotavljala smernice glede soustvarjanja komunikacije z mladimi v zvezi s politikami in publikacijami, ki se nanašajo na mlade, poleg tega pa zagotovila, da bo ta komunikacija objavljena na Evropskem mladinskem portalu, kjer bosta lahko potekala razprava in dialog z mladimi.