30.9.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 347/173 |
Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html
Pravilnik ZN št. 149 – Enotne določbe o homologaciji naprav (svetilk) in sistemov za osvetlitev cestišča za vozila na motorni pogon [2021/1720]
Vključuje vsa veljavna besedila do:
Dopolnila 3 prvotne različice pravilnika – datum začetka veljavnosti: 30. september 2021
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojna in pravno zavezujoča besedila so:
— |
ECE/TRANS/WP.29/2018/158/Rev.1 |
— |
ECE/TRANS/WP.29/2019/82 |
— |
ECE/TRANS/WP.29/2019/125 |
— |
ECE/TRANS/WP.29/2020/33 in |
— |
ECE/TRANS/WP.29/2021/46 |
VSEBINA
PRAVILNIK
1. |
Področje uporabe |
2. |
Opredelitev pojmov |
3. |
Upravne določbe |
4. |
Splošne tehnične zahteve |
5. |
Posebne tehnične zahteve |
6. |
Prehodne določbe |
PRILOGE
1 |
Sporočilo |
2 |
Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje |
3 |
Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor |
4 |
Krogelni koordinatni merilni sistem in mesta preizkusnih točk |
5 |
Postopek usmeritve, preverjanje meje zastiranja za žaromete za asimetrični kratki svetlobni pramen z instrumenti |
6 |
Opredelitev in ostrina vodoravne meje zastiranja in postopek usmeritve na podlagi te meje zastiranja za žaromete za simetrični kratki svetlobni pramen in žaromete za meglo |
7 |
Preizkusi stabilnosti fotometričnih lastnosti delujočih naprav za osvetlitev cestišča (razen za svetilke za zavijanje) |
Dodatek 1 – Pregled obratovalnih obdobij za preizkus stabilnosti fotometričnih lastnosti
Dodatek 2 – Preizkusna mešanica za preizkus za umazane žaromete
8 |
Zahteve za naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje) z lečami iz plastičnega materiala – preizkusi za leče ali vzorce materiala |
Dodatek 1 – Časovno zaporedje preizkusov materiala
Dodatek 2 – Metoda merjenja razpršenosti in prepustnosti svetlobe
Dodatek 3 – Metoda preizkusa s škropljenjem
Dodatek 4 – Preizkus sile oprijema lepilnega traku
9 |
Zahteve za module LED in naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje), vključno z moduli LED in/ali svetlobnimi viri LED |
10 |
Splošni prikaz za glavni kratki svetlobni pramen in elemente svetlobnega pramena ter povezane možnosti svetlobnega vira |
11 |
Referenčno središče |
12 |
Oznake za napetost |
13 |
Namestitev homologacijskih oznak |
14 |
Obrazci za opis |
UVOD
Ta pravilnik združuje določbe posameznih pravilnikov ZN št. 19, 98, 112, 113, 119 in 123 v en sam pravilnik in je rezultat sklepa WP.29 za poenostavitev pravilnikov ZN o osvetlitvi in svetlobnih signalih na podlagi prvotnega predloga Evropske unije in Japonske.
Cilj tega pravilnika je večja jasnost, konsolidacija in racionalizacija kompleksnosti zahtev iz pravilnikov ZN št. 19, 98, 112, 113, 119 in 123 ter priprava na prehod na zahteve, ki temeljijo na učinkovitosti, in sicer z zmanjšanjem števila pravilnikov z redakcijskim posegom, ne da bi se s tem spremenile katere koli podrobne tehnične zahteve, ki so že bile v veljavi pred datumom začetka veljavnosti tega pravilnika.
Ta pravilnik sicer odstopa od tradicionalnega pristopa, po katerem se za vsako napravo uporablja ločen pravilnik, saj združuje vse naprave za osvetlitev cestišča v enem poenostavljenem pravilniku, vendar vsebuje vse določbe in deluje v skladu z obstoječo strukturo sprememb, prehodnih določb in dopolnil. Prehodne določbe, povezane z novimi spremembami tega pravilnika, bodo ustrezno določene za posamezno napravo, kar vključuje tudi seznam naprav in indeks popravkov v povezavi s spremembami.
Pričakuje se, da bodo pogodbenice Sporazuma iz leta 1958 sprejele ta pravilnik in po potrebi pripravile podrobno pojasnilo, zakaj nekaterih naprav ne morejo sprejeti. Te odločitve bodo zabeležene v ECE/TRANS/WP.29/343, v katerem je navedeno stanje priloženih pravilnikov in sprememb.
V zvezi z zahtevami za homologacijske oznake pravilnik vključuje zahteve za uporabo „edinstvenega identifikatorja“, zanj pa je potreben dostop do varne spletne podatkovne zbirke ZN (v skladu s seznamom 5 Sporazuma iz leta 1958 (1)), v kateri je shranjena vsa homologacijska dokumentacija. Če se uporabi „edinstveni identifikator“, standardna homologacijska oznaka (E-oznaka) na napravi ni potrebna. Če „edinstvenega identifikatorja“ ni mogoče uporabiti iz tehničnih razlogov (npr. če dostopa do spletne podatkovne zbirke ZN ni mogoče zavarovati ali če varna spletna podatkovna zbirka ZN ne deluje), je obvezna uporaba standardne homologacijske oznake, dokler ni mogoča uporaba „edinstvenega identifikatorja“.
1. PODROČJE UPORABE
Ta pravilnik se uporablja za naslednje naprave za osvetlitev cestišča:
žaromete za dolgi svetlobni pramen in/ali asimetrični kratki svetlobni pramen za vozila kategorij L, M, N in T;
prilagodljive sisteme sprednje osvetlitve (AFS) za vozila kategorij M in N;
žaromete za dolgi svetlobni pramen in/ali simetrični kratki svetlobni pramen za vozila kategorij L in T;
žaromete za meglo za vozila kategorij L3, L4, L5, L7, M, N in T;
svetilke za zavijanje za vozila kategorij M, N in T.
2. OPREDELITEV POJMOV
V tem pravilniku:
2.1 |
se uporabljajo vse opredelitve pojmov iz zadnjih sprememb Pravilnika ZN št. 48, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, razen če ni drugače določeno v tem pravilniku ali ustreznih pravilnikih ZN št. 53, 74 in 86 v zvezi z njihovo vgradnjo; |
2.2 |
„naprave za osvetlitev cestišča različnih tipov“ pomenijo naprave za osvetlitev cestišča, ki se razlikujejo v bistvenih vidikih, kakor so: |
2.2.1 |
blagovno ime ali znamka:
|
2.2.2 |
značilnosti optičnega sistema; |
2.2.3 |
vključitev ali odstranitev sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom, absorpcijo in/ali deformacijo; |
2.2.4 |
primernost za vožnjo po desni ali levi strani cestišča ali za oba načina vožnje; |
2.2.5 |
za žaromete: vrsta proizvedenega svetlobnega pramena (kratki svetlobni pramen, dolgi svetlobni pramen ali oba); |
2.2.6 |
za sistem AFS: proizvedene sprednje svetilne funkcije, načini in razredi; |
2.2.7 |
za sistem AFS: značilnosti signalov, določenih za sistem; |
2.2.8 |
kategorija uporabljenih svetlobnih virov in/ali posebne identifikacijske kode modulov LED; |
2.2.9 |
vendar se šteje, da sta naprava za vgradnjo na levi strani vozila in ustrezna naprava za vgradnjo na desni strani vozila napravi istega tipa. |
3. UPRAVNE DOLOČBE
3.1 |
Vloga za podelitev homologacije |
3.1.1 |
Vlogo za podelitev homologacije vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik. |
3.1.2 |
Vlogi se priložijo naslednji dokumenti (v treh izvodih) in vzorci: |
3.1.2.1 |
risbe, ki so dovolj podrobne, da omogočajo identifikacijo tipa in morebitnega razreda svetilke, in ki prikazujejo:
|
3.1.3 |
kratek tehnični opis, ki navaja zlasti:
|
3.1.3.1 |
pri žarometih se navede:
|
3.1.3.2 |
pri sistemu AFS to vključuje:
|
3.1.3.3 |
pri prilagoditvi dolgega svetlobnega pramena: katere svetilne enote (2) zagotavljajo postopno prilagoditev dolgega svetlobnega pramena in sistema tipal ali k temu prispevajo, ter tehnične značilnosti njihovega delovanja; |
3.1.3.3.1 |
načelo varnosti, kakor je opredeljeno v dokumentaciji, ki mora za tehnično službo, pristojno za izvajanje homologacijskih preizkusov:
|
3.1.3.4 |
če ni drugače določeno, dva celotna vzorca, in sicer enega za vgradnjo na levi strani vozila in enega za vgradnjo na desni strani vozila; |
3.1.3.5 |
vzorci plastičnega materiala, iz katerega so izdelane zunanje leče (glej Prilogo 8), za vse svetilke s plastičnimi zunanjimi lečami, razen za svetilke za zavijanje; |
3.1.3.6 |
en komplet vzorcev sistema pri sistemu AFS, za katerega je vložena vloga za homologacijo, vključno z morebitnimi pritrdilnimi napravami, napajalno-upravljalnimi napravami in generatorji signala; |
3.1.3.7 |
pri tipu svetilke, pri kateri se od že homologiranega tipa razlikuje samo blagovno ime ali znamka, zadostuje, da so vlogi priloženi: |
3.1.3.7.1 |
izjava proizvajalca svetilke, da je predloženi tip enak (razen po blagovnem imenu ali znamki) že homologiranemu tipu in da ga je izdelal isti proizvajalec kot že homologirani tip; slednji je identificiran s homologacijsko številko; |
3.1.3.7.2 |
dva vzorca z novim blagovnim imenom ali znamko ali enakovredna dokumentacija. |
3.2 |
Homologacija |
3.2.1 |
Če naprave, predložene v homologacijo v skladu z odstavkom 3.1, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, se homologacija podeli. |
3.2.2 |
Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka, ki se označi na napravi v skladu z zahtevami iz odstavka 3.3. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu naprav, ki so zajete v tem pravilniku. |
3.2.3 |
Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije tipa naprave v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1. |
3.2.4 |
Če je vložena vloga za podelitev homologacije za sistem AFS, ki ga ne bo zajemala homologacija tipa vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 48: |
3.2.4.1 |
vložnik predloži dokumentacijo, ki zadovoljivo dokazuje, da sistem izpolnjuje določbe iz odstavka 6.22 Pravilnika ZN št. 48, če je pravilno nameščen, in |
3.2.4.2 |
sistem se homologira v skladu s Pravilnikom ZN št. 10. |
3.2.4.3 |
Simboli, ki označujejo funkcijo osvetlitve cestišča, za katero je bila podeljena homologacija.
Preglednica 1 Seznam simbolov/kombinacij (popoln seznam je naveden v Prilogi 1 „Sporočilo“)
Najmanjša vrednost za „a“ v delu 1 Priloge 13 je najmanj 5 mm za žaromete za meglo in svetilke za zavijanje, za vse druge naprave pa najmanj 5 mm za plastične leče in najmanj 8 mm za steklene leče. |
3.2.4.4 |
Veljavni indeksi sprememb za vsako napravo, za katero veljajo spremembe, so naslednji (glej tudi odstavek 6.1.1):
Preglednica 2 Spremembe in indeksi sprememb
|
3.3 |
Homologacijska oznaka |
3.3.1 |
Splošne določbe |
3.3.1.1 |
Vsaka naprava homologiranega tipa mora imeti prostor zadostne velikosti za edinstveni identifikator (UI), kakor je navedeno v Sporazumu iz leta 1958, in druge oznake, kakor je določeno v odstavku 3.3.2.6, ali če to tehnično ni izvedljivo, homologacijsko oznako z dodatnimi simboli in drugimi oznakami, kakor je določeno v odstavku 3.3.2. |
3.3.1.2 |
Primeri namestitve oznak so prikazani v Prilogi 13. |
3.3.1.3 |
Prostor za edinstveni identifikator ali homologacijsko oznako je prikazan na risbah iz odstavka 3.1.2. |
3.3.1.4 |
Edinstveni identifikator ali homologacijska oznaka z dodatnimi simboli je jasno berljiva in neizbrisna. Namesti se lahko na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del svetilke, ki je neločljiv od prozornega dela svetilke, ki oddaja svetlobo. V vsakem primeru mora biti oznaka vidna, ko je svetilka vgrajena v vozilu ali ko se odpre premičen del, kakor je pokrov motorja ali prtljažnika, ali ko se odprejo vrata. |
3.3.1.5 |
Pri združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah se lahko namesti en edinstveni identifikator ali homologacijska oznaka, če vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk izpolnjuje določbe ustreznega pravilnika in če so izpolnjene tudi naslednje zahteve:
|
3.3.1.6 |
Pri različnih tipih svetilk, ki ustrezajo zahtevam več pravilnikov in ki uporabljajo enako zunanjo lečo enake ali drugačne barve, se lahko uporabi ena homologacijska oznaka pod naslednjimi pogoji:
|
3.3.1.7 |
Pri svetilkah, ki so združene, kombinirane ali integrirane z drugimi svetilkami, katerih leče se lahko uporabljajo tudi za druge vrste svetilk, se uporabljajo določbe iz odstavka 3.3. |
3.3.2 |
Homologacijsko oznako sestavljajo: |
3.3.2.1 |
krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (6); |
3.3.2.2 |
homologacijska številka, predpisana v odstavku 3.2.2; |
3.3.2.3 |
številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“ in dve števki, ki označujeta spremembe, veljavne ob izdaji homologacije; |
3.3.2.4 |
dodatni simboli za žaromete, sistem AFS in žaromete za meglo: |
3.3.2.4.1 |
pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki izpolnjujejo zahteve le za vožnjo po levi strani cestišča, vodoravna puščica, ki, gledano od spredaj, kaže v desno, tj. na tisto stran cestišča, po kateri teče promet; |
3.3.2.4.2 |
pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki so zasnovani tako, da z ustrezno nastavitvijo optične enote ali svetlobnih virov ali modulov LED izpolnjujejo zahteve za oba prometna sistema, vodoravna puščica z dvema konicama, ki kažeta ena v levo, druga v desno; |
3.3.2.4.3 |
žarometi za meglo razreda F3 z asimetrično porazdelitvijo svetlobe, ki se ne smejo poljubno namestiti na katero koli stran vozila, se označijo s puščico, ki kaže proti boku vozila; |
3.3.2.4.4 |
pri žarometih za meglo, žarometih in enotah za sistem AFS z lečo iz plastičnega materiala se blizu simbolov, ki označujejo osvetlitev, navede skupina črk „PL“; |
3.3.2.4.5 |
pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki izpolnjujejo zahteve za dolgi svetlobni pramen, oznaka največje svetilnosti, izražena z referenčno oznako (I'M), nameščena v bližini kroga, ki obkroža črko „E“, kakor je opredeljeno v odstavku 5.1.3.6.
Pri združenih ali integriranih žarometih za dolgi svetlobni pramen/svetilni enoti sistema AFS je treba oznako največje svetilnosti dolgih svetlobnih pramenov navesti, kakor je določeno zgoraj; |
3.3.2.4.6 |
pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki so zasnovani tako, da svetlobni viri ali moduli LED za glavni kratki svetlobni pramen ne svetijo hkrati s katero koli drugo svetilno funkcijo, s katero je lahko integriran: poševnica (/), navedena za simbolom žarometa za kratki svetlobni pramen v homologacijski oznaki. |
3.3.2.4.6.1 |
Ta zahteva ne velja za žaromete, ki izpolnjujejo zahteve za žaromete razreda D, ki so zasnovani tako, da kratki in dolgi svetlobni pramen zagotavlja isti svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu; |
3.3.2.4.7 |
pri sistemih AFS številka nad črkami označuje, da funkcije sistema AFS zagotavlja več kakor ena enota na tisti strani sistema. |
3.3.2.5 |
Homologacijska številka in simboli so blizu kroga in nad ali pod črko „E“ oz. desno ali levo od nje. Števke v homologacijski številki so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer. |
3.3.2.6 |
Druge oznake
Funkcije ali sistemi za osvetlitev cestišča morajo biti neizbrisno označeni z jasno berljivim blagovnim imenom ali znamko vložnika in naslednjimi oznakami: |
3.3.2.6.1 |
pri napravah s kratkim svetlobnim pramenom, ki so zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, z oznakami, ki označujejo obe nastavitvi optične enote na vozilu ali svetlobnega vira na reflektorju; te oznake morajo vsebovati črki „R/D“ za nastavitev za vožnjo po desni strani cestišča in črki „L/G“ za nastavitev za vožnjo po levi strani cestišča; |
3.3.2.6.2 |
pri svetilkah z zamenljivimi svetlobnimi viri ali zamenljivimi moduli svetlobnih virov z oznako, ki navaja:
|
3.3.2.6.3 |
pri svetilkah z moduli svetlobnih virov z oznako modula svetlobnega vira, ki navaja:
|
3.3.2.6.4 |
pri svetilkah za zavijanje, ki imajo:
|
3.3.2.6.5 |
na elektronskih krmilnih napravah za nadzor svetlobnega vira: |
3.3.2.6.5.1 |
pri žarometih, sistemih AFS in žarometih za meglo:
če se za upravljanje modulov LED uporablja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki ni del modula LED, mora biti označena s posebnimi identifikacijskimi kodami, nazivno vhodno napetostjo in močjo; |
3.3.2.6.5.2 |
pri svetilkah za zavijanje:
elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki je del svetilke, vendar ni vgrajena v njeno ohišje, se označi z nazivom proizvajalca in identifikacijsko številko; |
3.3.2.6.6 |
pri sistemih AFS, žarometih za meglo in žarometih, razen za razrede AS, BS, CS, DS in ES, ki zahteve Priloge 7 izpolnjujejo samo pri napajalni napetosti 12 V, z oznako, sestavljeno iz številke 24, prečrtane s poševnim križem (X), blizu nosilcev svetlobnih virov; |
3.3.2.6.7 |
pri žarometih z dodatnimi svetilnimi enotami za vozila kategorij L in T: |
3.3.2.6.7.1 |
žarometi, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, morajo imeti posebno identifikacijsko kodo dodatnih svetilnih enot iz odstavka 3.3.2.6.7.2.2. |
3.3.2.6.7.2 |
Dodatne svetilne enote so označene z blagovnim imenom ali znamko vložnika in naslednjimi oznakami: |
3.3.2.6.7.2.1 |
pri svetlobnih virih z oznakami njihove kategorije in/ali
pri modulih LED z oznakami nazivne napetosti, nazivne moči in posebnih identifikacijskih kod modulov LED; |
3.3.2.6.7.2.2 |
posebnimi identifikacijskimi kodami dodatnih svetilnih enot. Ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.
Posebna identifikacijska koda je sestavljena iz začetnih črk „ALU“ za „dodatno svetilno enoto“ (Additional Lighting Unit), ki ji sledijo homologacijska oznaka brez kroga in pri več neidentičnih dodatnih svetilnih enotah dodatni simboli ali znaki. Posebna identifikacijska koda je prikazana na risbah. Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporabljajo dodatne svetilne enote, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vložniku. |
3.3.3 |
Homologacijska oznaka se lahko nadomesti z edinstvenim identifikatorjem (UI), če je na voljo. Edinstveni identifikator je v naslednji obliki: |
a ≥ 8 mm
Edinstveni identifikator (UI), ki je označen na svetilki, označuje, da je bil zadevni tip homologiran in da so ustrezne informacije o tej homologaciji dostopne v varni spletni podatkovni zbirki ZN, in sicer z uporabo številke 163210 kot edinstvenega identifikatorja.
3.4 |
Spremembe naprave za osvetlitev cestišča in razširitev homologacije |
3.4.1 |
Vsaka sprememba tipa svetilke se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo. Organ lahko potem: |
3.4.1.1 |
meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da svetilka v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali |
3.4.1.2 |
od tehnične službe, ki izvaja preizkuse, zahteva dodatno poročilo o preizkusu. |
3.4.2 |
Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 3.2.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik. |
3.4.3 |
Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku. |
3.5. |
Skladnost proizvodnje
Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3), ob upoštevanju naslednjih zahtev: |
3.5.1 |
naprave za osvetlitev cestišča, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 4.16 in 5. |
3.5.1.1 |
Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 2; |
3.5.1.2 |
izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 3; |
3.5.2 |
homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti; |
3.5.3 |
za naprave v skladu samo z odstavkom 5.6 (svetilke za zavijanje) in pri nezamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko ali modulih svetlobnih virov, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko, vložnik k dokumentaciji za homologacijo priloži poročilo (ki ga pripravi proizvajalec svetlobnega vira, naveden v homologacijski dokumentaciji), ki je sprejemljivo za homologacijski organ in ki dokazuje skladnost tega nezamenljivega svetlobnega vira z žarilno nitko z zahtevami iz odstavka 4.11 standarda IEC 60809, izdaja 3; |
3.5.4 |
pri tem se ne upoštevajo naprave za osvetlitev cestišča z očitnimi okvarami; |
3.5.5 |
referenčna oznaka se ne upošteva; |
3.5.6 |
merilne točke iz dela B preglednice 8 se ne upoštevajo; |
3.5.7 |
merilne točke 8 do 15 preglednice 35 se ne upoštevajo. |
3.6 |
Kazni za neskladnost proizvodnje |
3.6.1 |
Homologacija, ki je bila podeljena za napravo v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene. |
3.6.2 |
Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku. |
3.7 |
Dokončna opustitev proizvodnje
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1. |
3.8 |
Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov
Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo pravilnik ZN, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje v drugih državah. |
4. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE
Za svetilke, predložene v homologacijo, veljajo zahteve iz odstavkov 4 in 5.
Za ta pravilnik se uporabljajo zahteve iz oddelkov 5 „Splošne specifikacije“ in 6 „Posamezne specifikacije“ (in iz prilog, omenjenih v navedenih oddelkih) pravilnikov ZN št. 48, 53, 74 ali 86, in spremembe, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo svetilke.
Uporabljajo se ustrezne zahteve za vsako svetilko in kategorije vozil, na katere naj bi se svetilka namestila, če je njihovo preverjanje med homologacijo svetilke izvedljivo.
4.1 |
Svetilke morajo biti zasnovane in izdelane tako, da v normalnih pogojih uporabe kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljene med uporabo, njihovo delovanje ostane zadovoljivo in ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku. |
4.2 |
Svetilke morajo biti izdelane tako, da proizvajajo primerno neslepečo osvetlitev pri kratkem svetlobnem pramenu in dobro osvetlitev pri dolgem svetlobnem pramenu. Svetilka lahko sveti v ovinek z vključitvijo dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, enega ali več svetlobnih virov LED ali enega ali več modulov LED, ki so del svetilke za kratki svetlobni pramen. |
4.3 |
Svetilke morajo imeti napravo, ki omogoča, da se v vozilih nastavijo tako, da ustrezajo veljavnim predpisom. Če so žarometi zasnovani tako, da ohranijo pravilno vodoravno usmeritev tudi po nastavitvi navpične usmeritve, lahko takšna naprava pri žarometih razredov AS, BS, CS, DS in ES omogoča vodoravno nastavitev ali pa ne. Takšne naprave ni treba namestiti na enote, v katerih reflektorja in razpršilne leče ni mogoče ločiti, pod pogojem, da se takšne enote uporabljajo zgolj pri vozilih, pri katerih je mogoče svetilko nastaviti kako drugače. |
4.4 |
Če sta svetilka za glavni kratki svetlobni pramen in svetilka za dolgi svetlobni pramen opremljeni vsaka s svojimi svetlobnimi viri ali moduli LED, mora naprava za nastavitev omogočati ločeno nastavitev glavnega kratkega in dolgega pramena.
Te določbe ne veljajo za sklope z nedeljivimi reflektorji. |
4.5 |
Svetlobni viri |
4.5.1 |
Omejitve svetlobnih virov |
4.5.1.1 |
Svetilka je opremljena le s svetlobnimi viri, homologiranimi v skladu s pravilniki ZN št. 37, 99 in/ali 128, pod pogojem, da v Pravilniku ZN št. 37 in njegovih spremembah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, ali Pravilniku ZN št. 99 in njegovih spremembah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, ali Pravilniku ZN št. 128 in njegovih spremembah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, niso določene omejitve glede uporabe modulov LED in/ali modulov svetlobnih virov (samo za svetilke za zavijanje) in/ali nezamenljivih svetlobnih virov (samo za svetilke za zavijanje). |
4.5.1.2 |
Žarometi za meglo, ne glede na to, ali se svetlobni viri lahko zamenjajo ali ne, so opremljeni samo z enim ali več svetlobnimi viri, homologiranimi v skladu s:
in/ali enim ali več moduli LED, za katere se uporabljajo zahteve iz Priloge 9; preveri se skladnost s temi zahtevami. |
4.5.1.3 |
Žarometi razreda D so opremljeni samo z: |
4.5.1.3.1 |
pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu. Za kratki svetlobni pramen sta dovoljena največ dva dodatna svetlobna vira:
|
4.5.1.3.2 |
pri dolgem svetlobnem pramenu: enim ali več svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 99, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali moduli LED. Če se za dolgi svetlobni pramen uporablja več svetlobnih virov, ti svetlobni viri delujejo hkrati.
Del dolgega svetlobnega pramena iz enega od teh svetlobnih virov se lahko uporabi izključno za kratke signale (svetlobna hupa), kakor navede vložnik. To se prikaže na ustrezni risbi in navede kot opomba v obrazcu za sporočilo. |
4.5.1.4 |
Žarometi razredov A in B so opremljeni samo z: |
4.5.1.4.1 |
pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim svetlobnim virom z žarilno nitko, homologiranim v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED. Za kratki svetlobni pramen so dovoljeni dodatni svetlobni viri:
V primeru okvare dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, enega ali več dodatnih svetlobnih virov LED ali enega ali več dodatnih modulov LED žaromet še naprej izpolnjuje zahteve za kratki svetlobni pramen; |
4.5.1.4.2 |
pri dolgem svetlobnem pramenu ne glede na vrsto svetlobnega vira (moduli LED ali svetlobni viri z žarilno nitko ali svetlobni viri LED), ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen: enim ali več svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več modulov LED. |
4.5.1.5 |
Žarometi razredov AS, BS, CS in DS so opremljeni samo z: |
4.5.1.5.1 |
pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim ali dvema svetlobnima viroma z žarilno nitko, homologiranima v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali enim ali več moduli LED. V primeru uporabe dodatnih svetlobnih virov in/ali dodatnih svetilnih enot za osvetlitev v ovinkih se uporabljajo samo svetlobni viri z žarilno nitko, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, svetlobni viri LED, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali moduli LED; |
4.5.1.5.2 |
pri dolgem svetlobnem pramenu, ne glede na vrsto svetlobnega vira (moduli LED ali svetlobni viri z žarilno nitko ali svetlobni viri LED), ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen: enim ali več svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED. |
4.5.1.6 |
Žarometi razreda ES so opremljeni samo z: |
4.5.1.6.1 |
pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, homologiranim v skladu s Pravilnikom ZN št. 99, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED. V primeru uporabe dodatnih svetlobnih virov in/ali dodatnih svetilnih enot za osvetlitev v ovinkih se uporabljajo samo svetlobni viri z žarilno nitko, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, svetlobni viri LED, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali moduli LED; |
4.5.1.6.2 |
pri dolgem svetlobnem pramenu, ne glede na vrsto svetlobnega vira (moduli LED ali svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, ali svetlobni viri LED), ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen: enim ali več svetlobnimi viri, ki delujejo po načelu električne razelektritve v plinu, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 99, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED. |
4.5.1.7 |
Svetilke za zavijanje so opremljene z enim od naslednjih svetlobnih virov ali njihovo kombinacijo:
|
4.5.1.8 |
Sistemi AFS razredov C, E, V, W in R so opremljeni z enim od naslednjih svetlobnih virov ali njihovo kombinacijo:
Vendar je (osnovni) kratki svetlobni pramen razreda C opremljen samo z zamenljivimi svetlobnimi viri ali zamenljivimi oziroma nezamenljivimi moduli LED. |
4.5.2 |
Splošne zahteve za svetlobne vire |
4.5.2.1 |
Če so kategorije ali tipi svetlobnih virov omejeni za uporabo v svetilkah na vozilih, ki se uporabljajo in so bila prvotno opremljena s takšnimi svetilkami, vložnik vloge za homologacijo svetilke razglasi, da je svetilka namenjena samo vgradnji v ta vozila; to je navedeno v obrazcu za sporočilo. |
4.5.2.2 |
Pri zamenljivih svetlobnih virih:
|
4.5.2.3 |
Elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira, če se uporabljajo, se upoštevajo kot del svetilke; lahko so del modulov LED. |
4.5.2.4 |
Žaromet razreda D in/ali razreda ES in njegov predstikalni sistem ali krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ne smejo ustvarjati motenj zaradi sevanja ali motenj v električni napeljavi, ki lahko povzročijo okvare drugih električnih/elektronskih sistemov vozila (7). |
4.5.2.5 |
Žarometi za meglo, ki so zasnovani za stalno delovanje z dodatnim sistemom za nadzor svetilnosti ali integrirani s katero drugo funkcijo, ki uporablja skupen svetlobni vir, in zasnovani za stalno delovanje z dodatnim sistemom za nadzor svetilnosti, so dovoljeni. |
4.5.2.6 |
Pri svetilkah z enim ali več svetlobnimi viri ali moduli LED (razen za sisteme AFS in svetilke za zavijanje), ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen ali svetlobni pramen žarometov za meglo in katerih skupni ciljni svetlobni tok presega 2 000 lumnov, je treba to navesti v obrazcu za sporočilo iz Priloge 1.
Pri sistemih AFS s svetlobnimi viri in/ali moduli LED, ki ustvarjajo osnovni kratki svetlobni pramen in katerih skupni ciljni svetlobni tok svetilnih enot presega 2 000 lumnov na vsaki strani, kakor je navedeno v odstavku 9.3.2.3 obrazca za sporočilo, je treba to navesti v obrazcu za sporočilo iz Priloge 1. Ciljni svetlobni tok modulov LED se izmeri v skladu z odstavkom 5 Priloge 9. |
4.5.2.7 |
Modul LED je:
|
4.5.3 |
Posebne zahteve za svetlobne vire |
4.5.3.1 |
Moduli svetlobnih virov pri svetilkah za zavijanje z moduli svetlobnih virov morajo biti zasnovani tako, da:
|
4.5.3.2 |
Za žaromete, sisteme AFS in žaromete za meglo s svetlobnimi viri LED in/ali moduli LED: |
4.5.3.2.1 |
elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira, povezane z delovanjem modulov LED, če se uporabljajo, se štejejo za del svetilke; lahko so del modulov LED; |
4.5.3.2.2 |
svetilka in moduli LED morajo biti skladni z ustreznimi zahtevami iz Priloge 9 k temu pravilniku. Skladnost z zahtevami se preveri; |
4.5.3.2.3 |
pri žarometih razredov A, B in D in sistemih AFS je skupni ciljni svetlobni tok vseh svetlobnih virov LED in/ali modulov LED, ki ustvarjajo glavni kratki svetlobni pramen in se merijo, kakor je opisano v odstavku 5 Priloge 9 (samo za module LED), enak ali večji od 1 000 lumnov; |
4.5.3.2.4 |
pri žarometih razredov AS, BS, CS in DS je skupni ciljni svetlobni tok vseh svetlobnih virov LED in/ali modulov LED, ki ustvarjajo glavni kratki svetlobni pramen in se merijo, kakor je opisano v odstavku 5 Priloge 9 (samo za module LED), znotraj naslednjih mejnih vrednosti:
Preglednica 3 „Razredi AS, BS, CS in DS – spodnje in zgornje mejne vrednosti za svetlobni tok kratkega svetlobnega pramena“
|
4.5.3.2.5 |
pri žarometih razreda ES je skupni ciljni svetlobni tok vseh svetlobnih virov LED in/ali modulov LED, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen in se merijo, kakor je opisano v odstavku 5 Priloge 9, znotraj naslednjih mejnih vrednosti:
Preglednica 4 „Razred ES – spodnja mejna vrednost za svetlobni tok kratkega svetlobnega pramena“
|
4.5.3.2.6 |
v primeru zamenljivega modula LED se tehnični službi na zadovoljiv način prikažeta odstranitev in zamenjava modula LED, kakor je opisano v odstavku 1.4.1 Priloge 9; |
4.5.3.2.7 |
v Pravilniku ZN št. 48 je opredeljeno, da lahko moduli LED vsebujejo nosilce za druge svetlobne vire. |
4.5.3.3 |
Pri žarometih razredov AS, BS, CS in DS referenčni svetlobni tok posameznega svetlobnega vira z žarilno nitko pri 13,2 V za glavni kratki svetlobni pramen ne presega 900 lumnov za razreda AS in BS in 2 000 lumnov za razreda CS in DS. |
4.6 |
Preizkušanje svetilke
Glede na uporabljen svetlobni vir veljajo naslednji pogoji: |
4.6.1 |
pri zamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko: |
4.6.1.1 |
pri svetlobnih virih z žarilno nitko, ki delujejo neposredno pod napetostjo vozila:
svetilko je treba preizkusiti z brezbarvnimi standardnimi (etalonskimi) svetlobnimi viri z žarilno nitko, kakor je določeno v Pravilniku ZN št. 37. Med preizkušanjem svetilke, razen pri svetilkah za zavijanje, je treba napajanje svetlobnih virov z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok 13,2 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37. Med preizkušanjem svetilk za zavijanje je treba napajanje svetlobnih virov z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok 13,2 V ali 13,5 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37. Vložnik lahko pri uporabi svetlobnih virov z žarilno nitko kategorije H9 ali H9B za glavni kratki svetlobni pramen izbere referenčni svetlobni tok pri 12,2 V ali 13,2 V, kakor je navedeno v ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37, in v točki 9 obrazca za sporočilo iz Priloge 1 navede, katera napetost je bila izbrana za homologacijo; |
4.6.1.2 |
zaradi zaščite standardnega (etalonskega) svetlobnega vira z žarilno nitko v postopku fotometričnih meritev se lahko meritve izvedejo pri svetlobnem toku, ki se razlikuje od referenčnega svetlobnega toka pri 13,2 V. Če se tehnična služba odloči za izvajanje meritev na ta način, se svetilnost popravi, tako da se izmerjena vrednost za preverjanje skladnosti s fotometričnimi zahtevami pomnoži s faktorjem F svetilka standardnega (etalonskega) svetlobnega vira z žarilno nitko, pri čemer je:
F svetilka = Φ referenca/ Φ preizkus Φ referenca referenčni svetlobni tok pri napetosti 13,2 V, kakor je opredeljeno v ustreznem podatkovnem listu iz Pravilnika ZN št. 37; Φ preizkus dejanski svetlobni tok, uporabljen pri meritvah. Ta postopek ni dovoljen, kadar se izbere referenčni svetlobni tok 12,2 V, kakor je opredeljeno v podatkovnem listu za kategorijo H9 ali H9B; |
4.6.2 |
pri svetlobnem viru, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu:
se uporabi standardni svetlobni vir, določen v Pravilniku ZN št. 99, ki je bil izpostavljen najmanj 15 ciklom staranja v skladu z odstavkom 4 Priloge 4 k Pravilniku št. 99. Med preizkušanjem svetilke je treba pri 12-voltnem sistemu napetost na priključnih sponkah predstikalne naprave ali na priključnih sponkah svetlobnega vira, če je predstikalna naprava vgrajena v svetlobni vir, ohranjati pri 13,2 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik, z dovoljenim odstopanjem ±0,1 V. Ciljni svetlobni tok svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, se lahko razlikuje od navedenega v Pravilniku ZN št. 99. V tem primeru je treba vrednosti svetilnosti ustrezno popraviti; |
4.6.3 |
pri zamenljivih svetlobnih virih LED:
se svetilka preizkusi s standardnim svetlobnim virom, kakor je določeno v Pravilniku ZN št. 128. Med preizkušanjem svetilke je treba pri 12-voltnem sistemu napetost, ki se dovaja v svetlobne vire, ohranjati pri 13,2 V ali 13,5 V (izbirno samo za svetilke za zavijanje), pri 24-voltnem sistemu pa pri 28 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik, z dovoljenim odstopanjem ±0,1 V. Izmerjene vrednosti svetilnosti se popravijo. Korekcijski faktor je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti. Pri več kakor enem svetlobnem viru LED se uporabi srednja vrednost korekcijskih faktorjev, pri čemer vsak posamezni korekcijski faktor od te srednje vrednosti ne sme odstopati za več kakor 5 odstotkov; |
4.6.4 |
pri modulih LED:
se vse meritve na svetilkah z moduli LED opravijo pri napetosti 6,3 V, 13,2 V oziroma 28,0 V, razen če ta pravilnik določa drugače. Meritve na modulih LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se opravijo pri vhodni napetosti, ki jo določi vložnik, ali z napajalno-upravljalno napravo, ki nadomešča krmilno napravo za fotometrični preizkus; |
4.6.5 |
samo pri nezamenljivih svetlobnih virih, če je to dovoljeno v skladu z zahtevami iz odstavka 4:
se morajo vse meritve na svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri opraviti pri napetosti 6,3 V ali 6,75 V (izbirno samo pri svetilkah za zavijanje), 13,2 V ali 13,5 V (izbirno samo pri svetilkah za zavijanje) ali 28,0 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik. Preizkusni laboratorij lahko od vložnika zahteva posebni vir energije, ki je potreben za napajanje svetlobnih virov. Pri preizkušanju se napetost dovaja na vhodne priključne sponke svetilke; |
4.6.6 |
če svetilka uporablja krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in je ta del svetilke, se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi vložnik; |
4.6.7 |
če svetilka uporablja krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in ta ni del svetilke, se na vhodne priključne sponke krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira dovaja napetost, ki jo določi vložnik. Preizkusni laboratorij od vložnika zahteva krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, ki je potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij. Če se uporablja, je treba identifikacijo krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira in/ali uporabljeno napetost, vključno z dovoljenimi odstopanji, navesti na obrazcu za sporočilo v Prilogi 1; |
4.6.8 |
pri žarometih ali sistemih AFS z različnimi svetlobnimi viri se del svetilke:
nato pa se prišteje prejšnjemu rezultatu, pridobljenemu s preizkušenimi svetlobnimi viri. |
4.7 |
Preizkušanje sestavnih delov iz plastičnega materiala, ki prepuščajo svetlobo (razen za svetilke za zavijanje in žaromete razreda AS) |
4.7.1 |
Če je zunanja leča svetilke izdelana iz plastičnega materiala, se preizkusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 8. |
4.7.2 |
Odpornost sestavnih delov, ki prepuščajo svetlobo, nameščenih v žarometu za meglo in izdelanih iz plastičnega materiala, proti ultravijoličnemu sevanju se preizkusi v skladu z odstavkom 3.4 Priloge 8. |
4.7.2.1 |
Preizkus, zahtevan v odstavku 4.7.2, ni potreben, če se uporabljajo svetlobni viri z nizkim ultravijoličnim sevanjem, kakor je določeno v ustreznem Pravilniku ZN ali v Prilogi 9, ali če so sprejeti ukrepi za zaščito zadevnih sestavnih delov svetilke pred ultravijoličnim sevanjem, npr. s filtri iz stekla. |
4.8 |
Ostrina in linearnost meje zastiranja, če se uporablja, se preizkusita v skladu z zahtevami iz Priloge 5 oziroma 6. |
4.9 |
V skladu z zahtevami Priloge 7 se razen za svetilke za zavijanje izvedejo dodatni preizkusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrične lastnosti niso preveč spremenile. |
4.10 |
Svetilke z asimetrično mejo zastiranja, zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in po levi strani cestišča, se lahko prilagodijo za določeno smer vožnje z ustrezno začetno nastavitvijo pri namestitvi na vozilo ali pa to izbirno nastavitev opravi voznik. Takšna začetna ali izbirna nastavitev lahko na primer vključuje vgradnjo optične enote v vozilo pod določenim kotom ali vgradnjo svetlobnih virov, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, pod določenim kotom/v določeni legi glede na optično enoto.
V vsakem primeru morata biti mogoči samo dve različni in natančno določeni nastavitvi, in sicer ena za vožnjo po desni in druga za vožnjo po levi strani cestišča, zasnova pa ne sme omogočati nenamernega preklopa iz ene nastavitve v drugo ali nastavitve v vmesno lego. Če je svetlobne vire, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, mogoče postaviti v dve različni legi, morajo biti sestavni deli za pritrditev teh svetlobnih virov na reflektor zasnovani in izdelani tako, da so svetlobni viri pri obeh nastavitvah postavljeni tako točno, kakor je potrebno za žaromete, ki so zasnovani le za eno smer vožnje. Skladnost z zahtevami iz tega odstavka se preverja z vizualnim pregledom in po potrebi s preizkusno namestitvijo. |
4.11 |
Preizkušanje mehanskih ali elektromehanskih struktur |
4.11.1 |
Na žarometih ali sistemih, zasnovanih za izmenično zagotavljanje dolgega in kratkega svetlobnega pramena ali kratkega in/ali dolgega svetlobnega pramena, zasnovanega tako, da sveti v ovinek, mora biti vsaka mehanska, elektromehanska ali druga naprava, ki je v ta namen vgrajena v žaromet in svetilne enote, izdelana tako, da: |
4.11.1.1 |
je naprava dovolj vzdržljiva, da pri običajnih pogojih uporabe vzdrži 50 000 postopkov. Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse, lahko pri preverjanju skladnosti s to zahtevo:
|
4.11.2 |
Žarometi razredov A, B in D: |
4.11.2.1 |
v primeru okvare svetilnost nad črto H–H ne sme presegati vrednosti za kratki svetlobni pramen v skladu z odstavkom 5.2; poleg tega mora biti v preizkusni točki 25V (črta V–V, 1,72D) na žarometih, zasnovanih za kratki in/ali dolgi svetlobni pramen, ki lahko sveti v ovinek, svetilnost najmanj 2 500 cd; |
4.11.2.2 |
glavni kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen se vedno proizvede tako, da se mehanizem ne more ustaviti v vmesni legi. |
4.11.3 |
Žarometi razredov AS, BS, CS, DS in ES: |
4.11.3.1 |
se v primeru okvare samodejno nastavijo v lego za kratki svetlobni pramen ali v takšno stanje glede na fotometrične pogoje, da vrednosti niso večje od 1 200 cd v območju 1 niti manjše od 2 400 cd v točki 0,86D-V, na primer z izklopom, zatemnitvijo, usmeritvijo svetlobnega pramena navzdol in/ali nadomestitvijo funkcije, razen za dodatne svetlobne vire in dodatne svetilne enote, ki svetijo v ovinek; |
4.11.3.2 |
vedno proizvedejo kratki ali dolgi svetlobni pramen in mehanizem ne more biti v vmesni legi, razen za dodatne svetlobne vire in dodatne svetilne enote, ki svetijo v ovinek. |
4.11.4 |
Sistem AFS: |
4.11.4.1 |
razen v primeru prilagoditve dolgega svetlobnega pramena vedno proizvede kratki ali dolgi svetlobni pramen, ne da bi bila mogoča vmesna ali nedoločena lega; če to ni mogoče, mora biti stanje zajeto v določbah v skladu z odstavkom 4.11.4.2; |
4.11.4.2 |
se ob okvari samodejno nastavi v lego za kratki svetlobni pramen ali v takšno stanje, da fotometrične vrednosti niso večje od 1 300 cd v območju III b, kakor je opredeljeno v odstavku 5.3, niti manjše od 3 400 cd v točki segmenta Imax, na primer z izklopom, zatemnitvijo, usmeritvijo svetlobnega pramena navzdol in/ali nadomestitvijo funkcije;
tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse, pri preizkusih za preverjanje skladnosti s temi zahtevami upošteva navodila vložnika. |
4.11.5 |
Uporabnik z običajnim orodjem ne more spremeniti oblike ali lege premičnih elementov ali vplivati na stikalno napravo. |
4.12 |
Postavitev osvetlitve svetilk samo z asimetrično mejo zastiranja za različne prometne razmere |
4.12.1 |
Za svetilke, zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve le za vožnjo po eni (desni ali levi) strani cestišča, se izvedejo ustrezni ukrepi, da se prepreči motenje udeležencev v prometu v državah, v katerih je stran vožnje nasprotna tisti, za katero je zasnovan žaromet (8).Ti ukrepi so lahko:
|
4.12.2 |
Po uporabi ukrepov iz odstavka 4.12.1 morajo biti naslednje zahteve glede svetilnosti svetilke izpolnjene brez spremembe nastavitve glede na začetno stran vožnje: |
4.12.2.1 |
kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desni strani cestišča in prilagojen vožnji po levi strani cestišča:
|
4.12.2.2 |
kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po levi strani cestišča in prilagojen vožnji po desni strani cestišča:
|
4.13 |
Če je potrebno, mora biti svetilka zasnovana tako, da se ob okvari svetlobnega vira in/ali modula LED sproži signal v skladu z ustreznimi določbami iz Pravilnika ZN št. 48. |
4.14 |
Sestavni deli, na katere je pritrjen zamenljiv svetlobni vir, morajo biti zasnovani tako, da je mogoče svetlobni vir zlahka in pravilno namestiti tudi v temi. |
4.15 |
Za fotometrično nastavitev in merilne pogoje glej Prilogo 4. |
4.15.1 |
Svetilka z zamenljivimi svetlobnimi viri se šteje za sprejemljivo, če izpolnjuje zahteve iz odstavka 5 z vsaj enim standardnim (etalonskim) svetlobnim virom, ki se lahko predloži skupaj s svetilko. |
4.16 |
Barva oddane svetlobe
Barva oddane svetlobe je bela za vse svetilke. Pri žarometih za meglo je barva oddane svetlobe lahko selektivno rumena, če tako zahteva vložnik. Pri svetilkah za zavijanje je barva svetlobe, oddane znotraj polja mreže porazdelitve svetlobe iz slike A4-XII v Prilogi 4, bela. Zunaj tega polja ne smejo biti opazna večja barvna odstopanja. |
4.16.1 |
Kolorimetrične značilnosti svetilk z vgrajenimi moduli LED se izmerijo v skladu z odstavkom 4.3.2 Priloge 9. |
4.17 |
Pri žarometih ali sistemih AFS z nastavljivim reflektorjem se uporabljajo zahteve iz odstavkov 5.1 in 5.4 za vsak položaj vgradnje iz odstavka 3.1.3. Za preverjanje se uporabi naslednji postopek: |
4.17.1 |
vsaka uporabljena lega je prikazana na preizkusnem goniometru na podlagi črte, ki povezuje središče svetlobnega vira in točko HV na zaslonu, v katerega je usmerjen pramen. Nastavljiv reflektor/sistem ali njegovi deli se nato namestijo v takšno lego, da osvetljenost na zaslonu izpolnjuje ustrezne zahteve o usmeritvi; |
4.17.2 |
ko so reflektor/sistem ali njegovi deli nameščeni v začetni nastavitvi v skladu z določbami iz odstavka 4.17.1, morajo naprava ali njeni deli izpolnjevati ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 5.1 in 5.4; |
4.17.3 |
dodatni preizkusi se opravijo, ko so bili reflektor/sistem oziroma njegovi deli premaknjeni z napravo za nastavitev žarometov/sistemov ali njihovih delov za ± 2° v navpični smeri glede na začetno lego ali nameščeni vsaj v najvišjo lego, če je ta manjša od 2°. Po ponovni usmeritvi žarometa/sistema ali njegovih delov kot celote (na primer z goniometrom) v ustrezno nasprotno smer je treba nadzirati svetlobo, oddano v spodaj navedenih smereh, ki mora ostati v predpisanih mejah:
|
4.17.4 |
če je vložnik navedel več kakor en položaj vgradnje, se za vse ostale položaje ponovi postopek iz odstavkov 4.17.1 do 4.17.3; |
4.17.5 |
če vložnik ni zahteval posebnih položajev vgradnje, se za meritve iz odstavkov 5.1 do 5.4 žaromet/sistem ali njegovi deli usmerijo z ustreznimi napravami za nastavitev v srednji legi. Dodatni preizkusi iz odstavka 4.17.3 se opravijo potem, ko se reflektor/sistem ali njegovi deli namestijo v skrajno lego (namesto da se premaknejo za ± 2°) z ustreznimi napravami za nastavitev. |
5. POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE
5.1 |
Tehnične zahteve za dolgi svetlobni pramen razreda A, B, D (GDL), BS, CS, DS ali ES (GDL) (simboli „R“, „HR“, „DR“, „XR“, „R-BS“, „WR-CS“, „WR-DS“ ali „WR-ES“) |
5.1.1 |
Pri napravah za osvetlitev cestišča, zasnovanih za dolgi in kratki svetlobni pramen, se meritve svetilnosti dolgega svetlobnega pramena izvedejo z isto nastavitvijo žarometa kakor pri meritvah iz odstavkov 5.2 do 5.4.
Naprave za osvetlitev cestišča, zasnovane le za dolgi svetlobni pramen, se nastavijo tako, da je območje največje svetilnosti na presečišču črt H–H in V–V; takšna naprava mora izpolnjevati samo zahteve iz odstavka 5.1.3. Če se za dolgi svetlobni pramen uporablja več svetlobnih virov, ti svetlobni viri pri določanju največje svetilnosti (IM) delujejo hkrati. Del dolgega svetlobnega pramena iz enega od teh svetlobnih virov se lahko uporabi izključno za kratke signale (svetlobna hupa), kakor navede vložnik. To se prikaže na ustrezni risbi in navede kot opomba v obrazcu za sporočilo. |
5.1.2 |
Ne glede na tip svetlobnega vira, ki proizvaja glavni kratki svetlobni pramen, se za vsak posamezen dolgi svetlobni pramen lahko uporabi več svetlobnih virov. |
5.1.3 |
Zahteve za porazdelitev svetilnosti dolgih svetlobnih pramenov: |
5.1.3.1 |
v zvezi s sliko A4-II mora porazdelitev svetilnosti dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati naslednje zahteve:
Preglednica 5 Zahteve glede svetilnosti za dolgi svetlobni pramen
|
5.1.3.2 |
v zvezi s sliko A4-III mora porazdelitev svetilnosti glavnega dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati naslednje zahteve:
Preglednica 6 Porazdelitev svetilnosti glavnega dolgega svetlobnega pramena
|
5.1.3.3 |
v zvezi s sliko A4-IV mora porazdelitev svetilnosti dodatnega dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati naslednje zahteve:
Preglednica 7 Porazdelitev svetilnosti dodatnega dolgega svetlobnega pramena
|
5.1.3.4 |
presečišče (HV) črt H–H in V–V mora biti znotraj krivulje izoluks v 80 odstotkih največje svetilnosti (Imax), razen pri razredih BS, CS, DS in ES; |
5.1.3.5 |
največja vrednost (IM) v nobenem primeru ne sme presegati 215 000 cd; |
5.1.3.6 |
referenčna oznaka (I′M) največje svetilnosti se izračuna z razmerjem:
I′M = IM/4 300 Ta vrednost se zaokroži na vrednost 5 – 7,5 – 10 – 12,5 – 17,5 – 20 – 25 – 27,5 – 30 – 37,5 – 40 – 45– 50; |
5.1.3.7 |
štiri sekunde po vžigu dolgega svetlobnega pramena razreda D ali ES s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, s predstikalno napravo, ki ni vgrajena v svetlobni vir, pri čemer ni deloval vsaj 30 minut, se pri točki HV doseže najmanj 37 500 cd za žaromet, ki proizvaja samo dolgi svetlobni pramen.
Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza. |
5.2 |
Tehnične zahteve za žaromete za kratki svetlobni pramen razreda A, B in D (GDL) (simboli „C“, „HC“ in „DC“) |
5.2.1 |
Žaromet je usmerjen v skladu z odstavkom 1.2 Priloge 5.
Če večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego ni mogoče izvesti znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 Priloge 5, da se preizkusi skladnost z zahtevano minimalno kakovostjo meje zastiranja in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena. |
5.2.1.1 |
Ko je žaromet usmerjen tako, mora:
|
5.2.1.2 |
Če tako usmerjen žaromet ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 5.2.2 in 5.1, se njegova nastavitev lahko spremeni v skladu z določbami iz odstavka 1.2.3 Priloge 5. |
5.2.2 |
Kratki svetlobni pramen mora izpolnjevati zahteve glede svetilnosti na preizkusnih točkah iz preglednice 8 in slik A4-V ali A4-VI.
Žarometi za kratki svetlobni pramen s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, morajo izpolnjevati te zahteve glede svetilnosti šele več kakor deset minut po vžigu. |
5.2.2.1 |
Štiri sekunde po vžigu kratkega svetlobnega pramena razreda D s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, s predstikalno napravo, ki ni vgrajena v svetlobni vir, pri čemer ni deloval vsaj 30 minut, se pri točki 50V doseže najmanj 6 250 cd za žaromet, ki proizvaja samo dolgi svetlobni pramen ali izmenično kratki in dolgi svetlobni pramen.
Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza. Preglednica 8 Svetilnost kratkega svetlobnega pramena (vse svetilnosti so izražene v cd)
|
Opombe: |
V delih A, B in C preglednice 8:
|
(*) |
Pri žarometu, v katerem moduli LED proizvajajo kratki svetlobni pramen v povezavi z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, izmerjena vrednost ne sme presegati 18 500 cd. |
(**) |
Dejansko izmerjena vrednost v točkah 50R/50L. |
(***) |
Za vožnjo po levi strani cestišča se črka R nadomesti s črko L in obratno. |
5.2.3 |
V območjih I, III in IV ne sme biti stranskih odstopanj, ki bi ogrožala dobro vidljivost. |
5.2.4 |
Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v obeh nastavitvah optične enote, svetlobnih virov ali modulov LED, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, izpolnjevati zgornje zahteve, določene za ustrezno smer prometa. |
5.2.5 |
Zahteve iz odstavka 5.2.2 se uporabljajo tudi za žaromete, ki so zasnovani, da svetijo v ovinek, in/ali ki vključujejo dodatne svetlobne vire ali module LED iz odstavka 5.2.6.2. Pri žarometu, zasnovanem tako, da sveti v ovinek, se lahko nastavitev spremeni, če se os svetlobnega pramena ne premakne navpično za več kakor 0,2°. |
5.2.5.1 |
Če žaromet sveti v ovinek: |
5.2.5.1.1 |
z vrtenjem kratkega svetlobnega pramena ali vodoravnim premikanjem preloma meje zastiranja se meritve izvedejo po ponovni vodoravni usmeritvi celotnega sklopa žarometa, npr. z goniometrom; |
5.2.5.1.2 |
s premikanjem enega ali več optičnih delov žarometa brez vodoravnega premikanja preloma meje zastiranja se meritve izvedejo tako, da so ti deli v skrajni legi za delovanje; |
5.2.5.1.3 |
z dodatnimi svetlobnimi viri ali moduli LED brez vodoravnega premikanja preloma meje zastiranja se meritve izvedejo tako, da so ti svetlobni viri ali moduli LED vklopljeni. |
5.2.6 |
Za glavni kratki svetlobni pramen je dovoljen le en svetlobni vir z žarilno nitko ali en svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, ali eden ali več svetlobnih virov LED ali eden ali več modulov LED. Dodatni svetlobni viri ali moduli LED so dovoljeni le pod naslednjimi pogoji: |
5.2.6.1 |
v žarometu za kratki svetlobni pramen se lahko za osvetlitev v ovinkih uporablja en dodaten svetlobni vir z žarilno nitko, homologiran v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, ali eden ali več dodatnih svetlobnih virov LED, homologiranih v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali eden ali več dodatnih modulov LED; |
5.2.6.2 |
v žarometu za kratki svetlobni pramen se lahko za ustvarjanje infrardečega sevanja uporablja en dodaten svetlobni vir z žarilno nitko, homologiran v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, eden ali več dodatnih svetlobnih virov LED, homologiranih v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali eden ali več modulov LED. Vključijo se le hkrati z glavnim svetlobnim virom oziroma moduli LED. V primeru okvare glavnega svetlobnega vira ali enega ali več glavnih modulov LED se morajo ta dodatni svetlobni vir in/ali moduli LED samodejno izklopiti; |
5.2.6.3 |
v primeru okvare dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, enega ali več dodatnih svetlobnih virov LED ali enega ali več dodatnih modulov LED žaromet še naprej izpolnjuje zahteve za kratki svetlobni pramen. |
5.3 |
Tehnične zahteve za prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS) (simboli „XC“, „XCE“, „XCV“, „XCW“ in „XR“) |
5.3.1 |
Splošne določbe |
5.3.1.1 |
Vsak sistem mora oddajati kratki svetlobni pramen razreda C v skladu z odstavkom 5.3.2.4 in enega ali več kratkih svetlobnih pramenov drugih razredov; vključuje lahko enega ali več drugih načinov znotraj vsakega razreda kratkih svetlobnih pramenov in tudi sprednje svetilne funkcije v skladu z odstavkoma 5.3.3 in/ali 3.1.3.2(l). |
5.3.1.2 |
Sistem mora omogočati samodejne spremembe, tako da se doseže dobra osvetlitev cestišča, ki ne moti voznika ali drugih udeležencev v prometu. |
5.3.1.3 |
Sistem je sprejemljiv, če izpolnjuje ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 5.3.2 in 5.3.3. |
5.3.1.4 |
Fotometrične meritve se izvedejo v skladu z vložnikovim opisom: |
5.3.1.4.1 |
v nevtralnem položaju; |
5.3.1.4.2 |
pri signalih V, W, E ali T glede na posamezen primer; |
5.3.1.4.3 |
po potrebi pri katerih koli drugih signalih ali njihovi kombinaciji v skladu z navedbami vložnika; |
5.3.1.4.4 |
štiri sekunde po vžigu žarometa s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu in pri katerem predstikalna naprava ni vgrajena vanj, pri čemer ni deloval najmanj 30 minut: |
5.3.1.4.4.1 |
se na točki HV doseže najmanj 37 500 cd za sistem s samo dolgim svetlobnim pramenom; |
5.3.1.4.4.2 |
se, ko se vklopi kratki svetlobni pramen razreda C, na točki 50V doseže najmanj 3 100 cd za sisteme s samo kratkim svetlobnim pramenom ali funkcijo izmeničnega kratkega in dolgega svetlobnega pramena, kakor je opisano v odstavkih 4.11.1 in 4.11.4; |
5.3.1.4.4.3 |
v obeh primerih napajanje zadostuje za potrebno povečanje visokotokovnega električnega impulza. |
5.3.2 |
Določbe glede kratkega svetlobnega pramena
Pred vsakim preizkusom v skladu s spodnjimi odstavki mora biti sistem v nevtralnem položaju, tako da oddaja kratki svetlobni pramen razreda C. |
5.3.2.1 |
Na vsaki strani sistema (tj. vozila) mora kratki svetlobni pramen v nevtralnem položaju iz najmanj ene svetilne enote ustvarjati mejo zastiranja, ki je v skladu s Prilogo 5, ali |
5.3.2.1.1 |
mora sistem ponujati druga sredstva, na primer optična sredstva ali začasne pomožne svetlobne pramene, ki omogočajo jasno in pravilno usmeritev svetlobnih pramenov. |
5.3.2.1.2 |
Priloga 5 se ne uporablja za funkcijo za spremembo strani vožnje, kakor je opisana v odstavku 4.12. |
5.3.2.2 |
Sistem ali njegovi deli morajo biti v skladu z zahtevami iz odstavka 1 Priloge 5 usmerjeni tako, da je lega meje zastiranja skladna z zahtevami iz preglednice 10.
Če večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego ni mogoče izvesti znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 Priloge 5, da se preizkusi skladnost z zahtevano minimalno kakovostjo „meje zastiranja“ in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena. |
5.3.2.3 |
Ko so sistem ali njegovi deli tako usmerjeni, morajo
|
5.3.2.4 |
Kadar sistem oddaja določen način kratkega svetlobnega pramena, mora biti skladen z zahtevami iz ustreznega oddelka (C, V, E ali W) dela A preglednice 9 (fotometrične vrednosti) in preglednice 10 (Imax in lega meje zastiranja) ter odstavka 1 (zahteve glede meje zastiranja) v Prilogi 5. |
5.3.2.5 |
Svetlobni pramen se lahko oddaja v načinu osvetlitve v ovinkih pod naslednjimi pogoji: |
5.3.2.5.1 |
sistem je skladen z ustreznimi zahtevami iz dela B preglednice 9 (fotometrične vrednosti) in točke B preglednice 10 (zahteve glede meje zastiranja), kadar se vrednosti merijo po postopku iz odstavka 5.3.4 glede na kategorijo (1 ali 2) načina osvetlitve v ovinkih, za katerega je vložena vloga za homologacijo; |
5.3.2.5.2 |
ko signal T ustreza polmeru najmanjšega kroga obračanja vozila v levo (ali desno), mora biti vsota vrednosti svetilnosti vseh vklopljenih svetilnih virov na desni ali levi strani sistema v točki ali točkah območja, ki sega od črte H–H do 2° pod njo ter med 10° in 45° levo (ali desno), najmanj 2 500 cd; |
5.3.2.5.3 |
če je vloga za homologacijo vložena za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1, je uporaba sistema omejena na vozilo, zasnovano tako, da je vodoravni del naklona meje zastiranja, ki jo ustvarja sistem, v skladu z ustreznimi določbami iz odstavka 6.22.7.4.5 (i) Pravilnika ZN št. 48; |
5.3.2.5.4 |
če je vloga za homologacijo vložena za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1, je sistem zasnovan tako, da je ob okvari stranskega gibanja ali spremembi osvetlitve mogoče samodejno ustvariti fotometrične pogoje, ki bodisi ustrezajo pogojem, opredeljenim v odstavku 5.3.2.4, bodisi ustvarjajo vrednosti, ki ne presegajo 1 300 cd v območju III b, kakor je opredeljeno v preglednici 11, in dosegajo najmanj 3 400 cd v točki segmenta Imax;
vendar to ni potrebno, če za lege, ki glede na referenčno os sistema ne sežejo čez 5° levo pri 0,3° nad črto H–H in sežejo čez 5° levo pri 0,57° nad H–H, vrednost 880 cd ni presežena v nobenem primeru. |
5.3.2.6 |
Sistem je treba preveriti po ustreznih navodilih proizvajalca glede na načelo varnosti, opredeljeno v odstavku 3.1.3.3.1. |
5.3.2.7 |
Sistem ali njegovi deli, zasnovani hkrati za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v obeh legah v skladu z odstavkom 4.10 izpolnjevati zahteve, določene za zadevno stran cestišča, po kateri poteka promet. |
5.3.2.8 |
Sistem mora biti zasnovan tako, da: |
5.3.2.8.1 |
vsak določen način kratkega svetlobnega pramena ustvarja najmanj 2 500 cd v točki 50V na vsaki strani sistema;
pri načinih kratkega svetlobnega pramena razreda V izpolnjevanje te zahteve ni potrebno; |
5.3.2.8.2 |
pri drugih načinih:
morajo biti v primeru vhodnih signalov, ki so v skladu z odstavkom 5.3.1.4.3, izpolnjene zahteve iz odstavka 5.3.2. |
Preglednica 9
Fotometrične zahteve za kratki svetlobni pramen v povezavi s sliko A4-VII
Del A
Zahteve so izražene v kandelah |
Lega/stopinje |
Kratki svetlobni pramen |
|||||||||||
vodoravno |
navpično |
Razred C |
Razred V |
Razred E |
Razred W |
||||||||
|
Št. |
Element |
pri/od |
do |
pri |
najm. |
najv. |
najm. |
najv. |
najm. |
najv. |
najm. |
najv. |
Del A |
1 |
B50L |
L3,43 |
– |
U0,57 |
50(4) |
350 |
50 |
350 |
50 |
625(7) |
50 |
625 |
3 |
BR |
R2,50 |
– |
U1,00 |
50(4) |
1 750 |
50 |
880 |
50 |
1 750 |
50 |
2 650 |
|
4 |
Segment BRR |
R8,00 |
R20 |
U0,57 |
50(4) |
3 550 |
– |
880 |
– |
3 550 |
– |
5 300 |
|
5 |
Segment BLL |
L8,00 |
L20 |
U0,57 |
50(4) |
625 |
– |
880 |
– |
880 |
– |
880 |
|
6 |
P |
L7,00 |
– |
H |
63 |
– |
– |
– |
– |
– |
63 |
– |
|
7 |
Območje III |
Kakor je navedeno v preglednici 11 |
– |
625 |
– |
625 |
– |
880 |
– |
880 |
|||
8a |
S50+S50LL+S50RR(5) |
– |
– |
U4,00 |
190(6) |
– |
– |
– |
190(6) |
– |
190(6) |
– |
|
9a |
S100+S100LL+S100RR(5) |
– |
– |
U2,00 |
375(6) |
– |
– |
– |
375(6) |
– |
375(6) |
– |
|
10 |
50R |
R1,72 |
– |
D0,86 |
– |
– |
5 100 |
– |
– |
– |
– |
|
|
11 |
75R |
R1,15 |
– |
D0,57 |
10 100 |
– |
– |
– |
15 200 |
– |
20 300 |
– |
|
12 |
50V |
V |
– |
D0,86 |
5 100 |
– |
5 100 |
– |
10 100 |
– |
10 100 |
– |
|
13 |
50L |
L3,43 |
– |
D0,86 |
3 550 |
13 200 (8) |
3 550 |
13 200 (8) |
6 800 |
– |
6 800 |
26 400 (8) |
|
14 |
25LL |
L16,00 |
– |
D1,72 |
1 180 |
– |
845 |
– |
1 180 |
– |
3 400 |
– |
|
15 |
25RR |
R11,00 |
– |
D1,72 |
1 180 |
– |
845 |
– |
1 180 |
– |
3 400 |
– |
|
16 |
Segment 20 in nižje |
L3,50 |
V |
D2,00 |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
17 600 (2) |
|
17 |
Segment 10 in nižje |
L4,50 |
R2,00 |
D4,00 |
– |
12 300 (1) |
– |
12 300 (1) |
– |
12 300 (1) |
– |
7 100 (2) |
|
18 |
Imax (3) |
– |
– |
– |
16 900 |
44 100 |
8 400 |
44 100 |
16 900 |
79 300 (7) |
29 530 |
70 500 (2) |
Del B (način osvetlitve v ovinkih): Uporabi se preglednica 9, vendar po zamenjavi elementov v vrsticah št. 1, 7, 13 in 18 s spodaj navedenimi elementi
Del B |
1 |
B50L |
L3,43 |
– |
U0,57 |
50(4) |
530 |
|
530 |
|
|
|
790 |
||||||||||||||||||
7 |
Območje III |
Kakor je navedeno v preglednici 11 |
– |
880 |
– |
880 |
– |
880 |
– |
880 |
|||||||||||||||||||||
13 |
50L |
L3,43 |
– |
D0,86 |
1 700 |
– |
3 400 |
– |
3 400 |
– |
3 400 |
– |
|||||||||||||||||||
18 |
Imax |
– |
– |
– |
10 100 |
44 100 |
5 100 |
44 100 |
10 100 |
79 300 (7) |
20 300 |
70 500 (2) |
|||||||||||||||||||
|
Preglednica 10
Elementi, kotni položaj ali vrednost v stopinjah kratkega svetlobnega pramena in dodatne zahteve
|
Poimenovanje dela svetlobnega pramena in zahteve |
Kratki svetlobni pramen razreda C |
Kratki svetlobni pramen razreda V |
Kratki svetlobni pramen razreda E |
Kratki svetlobni pramen razreda W |
||||||||||
Vod. |
Navp. |
Vod. |
Navp. |
Vod. |
Navp. |
Vod. |
Navp. |
||||||||
A |
Kotni položaj/vrednost v stopinjah za segment Imax Največja svetilnost v segmentu Imax, navedenem v tej preglednici, mora biti znotraj mejnih vrednosti iz št. 18 preglednice 9. |
0,5L do 3R |
0,3D do 1,72D |
|
0,3D do 1,72D |
0,5L do 3R |
0,1D do 1,72D |
0,5L do 3R |
0,3D do 1,72D |
||||||
B |
Meja zastiranja in njeni deli morajo:
|
||||||||||||||
|
|
|
pri V = 0,57D |
|
ni nad 0,57D in ne pod 1,3D |
|
ni nad 0,23D(1) in ne pod 0,57D |
|
ni nad 0,23D in ne pod 0,57D |
||||||
Opomba k preglednici 10:
|
Preglednica 11
Območji III kratkega svetlobnega pramena, koordinate kotnih točk
Kotni položaj v stopinjah |
Št. kotne točke |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
Območje III a za kratki svetlobni pramen razreda C ali V |
vodoravno |
8L |
8L |
8R |
8R |
6R |
1,5R |
V–V |
4L |
navpično |
1U |
4U |
4U |
2U |
1,5U |
1,5U |
H–H |
H–H |
|
Območje III b za kratki svetlobni pramen razreda W ali E |
vodoravno |
8L |
8L |
8R |
8R |
6R |
1,5R |
0,5L |
4L |
navpično |
1U |
4U |
4U |
2U |
1,5U |
1,5U |
0,34U |
0,34U |
Preglednica 12
Dodatne določbe za kratki svetlobni pramen razreda W, izražene v cd
Opredelitev in zahteve za segmente E, F1, F2 in F3 (ni prikazano v preglednici 9 in sliki A4-VII Priloge 4). |
Največ 175 cd je dovoljeno: a) na segmentu E pri U10° od L20° do R20° in b) v treh navpičnih segmentih F1, F2 in F3 pri vodoravnih legah L10°, V in R10°, vsak od U10° do U60°. |
Druga (dodatna) skupina zahtev za Imax, segment 20 in segment 10: del A ali B v preglednici 9 se uporablja, vendar po zamenjavi največjih zahtev v vrsticah št. 16, 17 in 18 s spodaj navedenimi zahtevami. |
Če je po navedbah vložnika v skladu z odstavkom 3.1.3.2(e) kratki svetlobni pramen razreda W zasnovan tako, da na segmentu 20 in pod njim ne oddaja več kakor 8 800 cd ter na segmentu 10 in pod njim ne več kakor 3 550 cd, nazivna vrednost Imax tega svetlobnega pramena ne sme preseči 88 100 cd. |
Preglednica 13
Zahteve za zgornji del in kotni položaj merilnih točk
Poimenovanje točke |
S50LL |
S50 |
S50RR |
S100LL |
S100 |
S100RR |
Kotni položaj v stopinjah |
4U/8L |
4U/V–V |
4U/8R |
2U/4L |
2U/V–V |
2 U/4R |
Preglednica 14
Dodatne določbe za kratki svetlobni pramen razreda E
Dela A in B v preglednici 9 ter preglednica 10 se uporabljajo, vendar po zamenjavi vrstic št. 1 in 18 v preglednici 9 ter točke B v preglednici 10, kakor je navedeno spodaj |
|||
Poimenovanje |
Vrstica 1 v preglednici 9, del A ali B |
Št. 18 v preglednici 9, del A ali B |
Točka B v preglednici 10 |
Sklop podatkov |
EB50L v cd |
Imax v cd |
usmeritev vodoravnega dela meje zastiranja v stopinjah |
|
najv. |
najv. |
ne nad |
E1 |
530 |
70 500 |
0,34D |
E2 |
440 |
61 700 |
0,45D |
E3 |
350 |
52 900 |
0,57D |
Preglednica 15
Zahteve v zvezi s prilagoditvijo dolgega svetlobnega pramena v skladu z odstavkom 5.3.3.7
Del A |
Preizkusna točka |
Lega/stopinje |
Največja svetilnost (*4) |
|
Vodoravno |
Navpično |
(cd) |
||
Črta 1 levo nasproti vozeče vozilo pri 50 m v primeru vožnje po desni strani cestišča |
4,8L do 2L |
0,57 navzgor |
625 |
|
Črta 1 desno nasproti vozeče vozilo pri 50 m v primeru vožnje po levi strani cestišča |
2R do 4,8R |
0,57 navzgor |
625 |
|
Črta 2 levo nasproti vozeče vozilo pri 100 m v primeru vožnje po desni strani cestišča |
2,4L do 1L |
0,3 navzgor |
1 750 |
|
Črta 2 desno nasproti vozeče vozilo pri 100 m v primeru vožnje po levi strani cestišča |
1R do 2,4R |
0,3 navzgor |
1 750 |
|
Črta 3 levo nasproti vozeče vozilo pri 200 m v primeru vožnje po desni strani cestišča |
1,2L do 0,5L |
0,15 navzgor |
5 450 |
|
Črta 3 desno nasproti vozeče vozilo pri 200 m v primeru vožnje po levi strani cestišča |
0,5R do 1,2R |
0,15 navzgor |
5 450 |
|
Črta 4 vozilo pred zadevnim vozilom pri 50 m v primeru vožnje po desni strani cestišča |
1,7L do 1,0R |
0,3 navzgor |
1 850 |
|
> 1,0R do 1,7R |
2 500 |
|||
Črta 4 vozilo pred zadevnim vozilom pri 50 m v primeru vožnje po levi strani cestišča |
1,7R do 1,0L |
1 850 |
||
> 1,0L do 1,7L |
2 500 |
|||
Črta 5 vozilo pred zadevnim vozilom pri 100 m v primeru vožnje po desni strani cestišča |
0,9L do 0,5R |
0,15 navzgor |
5 300 |
|
> 0,5R do 0,9R |
7 000 |
|||
Črta 5 vozilo pred zadevnim vozilom pri 100 m v primeru vožnje po levi strani cestišča |
0,9R do 0,5L |
5 300 |
||
> 0,5L do 0,9L |
7 000 |
|||
Črta 6 vozilo pred zadevnim vozilom pri 200 m v primeru vožnje po levi in desni strani cestišča |
0,45L do 0,45R |
0,1 navzgor |
16 000 |
|
Del B |
Preizkusna točka |
Lega/stopinje (*3) |
Najmanjša svetilnost (*4) |
|
Vodoravno |
Navpično |
(v cd) |
||
50R |
1,72R |
D0,86 |
5 100 |
|
50V |
V |
D0,86 |
5 100 |
|
50L |
3,43L |
D0,86 |
2 550 |
|
25LL |
16L |
D1,72 |
1 180 |
|
25RR |
11R |
D1,72 |
1 180 |
5.3.3 |
Določbe glede dolgega svetlobnega pramena
Sistem je treba pred vsakim novim preizkusom namestiti v nevtralen položaj. |
5.3.3.1 |
Svetilne enote sistema morajo biti nastavljene po navodilih proizvajalca, tako da je območje največje osvetlitve usmerjeno v presečišče (HV) črt H–H in V–V. |
5.3.3.1.1 |
Svetilne enote, ki se ne nastavljajo ločeno ali so bile usmerjene glede na meritve, opravljene v skladu z odstavkom 5.3.2, morajo biti preizkušene v tako nastavljeni legi. |
5.3.3.2 |
Kadar se svetilnost meri v skladu z določbami iz odstavka 5.1, morajo biti izpolnjene zahteve razreda B iz preglednice 5 in odstavka 5.1.3.4. |
5.3.3.3 |
Osvetlitev ali del osvetlitve, ki jo oddaja sistem AFS, se lahko samodejno premakne v levo ali desno (ali spremeni, da se doseže enak učinek), če: |
5.3.3.3.1 |
sistem izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.1.3.1 razreda B in 5.1.3.4 ter se pri tem vsaka svetilna enota izmeri po postopku, določenem v odstavku 5.3.4. |
5.3.3.4 |
Sistem mora biti zasnovan tako, da: |
5.3.3.4.1 |
svetilne enote na desni in levi strani na točki HV proizvajajo najmanj 16 200 cd. |
5.3.3.5 |
Če zahteve, ki veljajo za zadevni svetlobni pramen, niso izpolnjene, se lahko svetlobni pramen ponovno usmeri za 0,5° navzgor ali navzdol in/ali za 1° v desno ali levo glede na začetno usmeritev; v tej novi legi morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve. Te določbe se ne uporabljajo za svetilne enote, opredeljene v odstavku 5.3.3.1.1. |
5.3.3.6 |
V primeru prilagoditve funkcije dolgega svetlobnega pramena mora sistem izpolnjevati zahteve iz zgornjih odstavkov samo takrat, ko je v največjem pogoju za vklop. |
5.3.3.7 |
Med prilagoditvijo mora funkcija dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati vse zahteve za vse primere vožnje po levi in desni strani cestišča, določene v delu A preglednice 15. Te zahteve se preverijo med homologacijskim preizkušanjem skupaj z generatorjem signala, ki ga zagotovi vložnik. Ta generator signala poustvari signale vozila in povzroči prilagoditev dolgega svetlobnega pramena ter zlasti predstavlja take nastavitve, ki omogočajo preverjanje fotometrične skladnosti. |
5.3.3.7.1. |
Če funkcija dolgega svetlobnega pramena izpolnjuje zahteve iz dela A preglednice 15, določene za območje od črte 1 do črte 3 za nasproti vozeča vozila in vozila pred zadevnim vozilom (simetrični svetlobni pramen), je treba zadevne informacije navesti v sporočilu iz Priloge 1. |
5.3.3.7.2 |
Če je zahteve iz odstavka 5.3.3.7 mogoče izpolniti samo za vožnjo po levi ali desni strani cestišča, je treba zadevne informacije sporočiti v sporočilu iz Priloge 1. |
5.3.4 |
Merilni pogoji za način osvetlitve v ovinkih |
5.3.4.1 |
V primeru sistema ali njegovih delov, ki zagotavljajo način osvetlitve v ovinkih, se zahteve iz odstavkov 5.3.2 (kratki svetlobni pramen) in/ali 5.3.3 (dolgi svetlobni pramen) uporabljajo za vse položaje glede na polmer kroga obračanja vozila. Za preverjanje kratkega in dolgega svetlobnega pramena se uporabi naslednji postopek: |
5.3.4.1.1 |
sistem se preizkusi v nevtralnem položaju (sredina/naravnost) in poleg tega v položajih, ki ustrezajo polmeru najmanjšega kroga obračanja vozila v desno in levo, po potrebi ob uporabi generatorja signala; |
5.3.4.1.1.1 |
skladnost z zahtevami iz odstavkov 5.3.2.5.2 in 5.3.2.5.4 se preveri za načine osvetlitve v ovinkih kategorije 1 in 2 brez dodatne vodoravne ponovne usmeritve; |
5.3.4.1.1.2 |
skladnost z zahtevami iz odstavkov 5.3.2.5.1 in 5.3.3 se glede na posamezen primer preveri:
|
5.3.4.1.2 |
pri preizkusu načina osvetlitve v ovinkih kategorije 1 ali 2 za polmer kroga obračanja vozila, ki ni določen v odstavku 5.3.4.1.1, je treba zagotoviti, da je porazdelitev svetlobe enotna in da ne povzroča pretiranega bleščanja. Če ni tako, je treba preveriti skladnost z zahtevami iz preglednice 9. |
5.3.5 |
Druge določbe |
5.3.5.1 |
Na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1, mora biti navedeno, katere svetilne enote ustvarjajo mejo zastiranja, ki je opredeljena v Prilogi 5 in ki se projicira na območje, ki sega od 6° na levi do 4° na desni in nad vodoravno črto, ki je na 0,8° navzdol. |
5.3.5.2 |
Na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1, mora biti navedeno, kateri načini kratkega svetlobnega pramena razreda E upoštevajo „sklop podatkov“ iz preglednice 14. |
5.3.6 |
Fotometrične zahteve za skladnost proizvodnje |
5.3.6.1 |
Splošno
Splošne zahteve za preizkuse skladnosti proizvodnje so določene v Prilogah 2 in 3. Poleg tega se uporabijo posebni preizkusi v zvezi s fotometričnimi zahtevami za prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS), kakor je opisano v nadaljevanju. Te zahteve se uporabljajo samo za celoten sistem in za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo ali način ali na vseh svetilnih enotah, kakor je navedeno za ustrezne zahteve. Namesto vnovične nastavitve v skladu z opisom v odstavku 1.2.3 Priloge 2 se šteje, da je zahtevana svetilnost v stolpcu A, B ali C preglednic 17 do 32 za določeno smer opazovanja zadovoljiva, če je navedena zahteva izpolnjena v smeri, ki od smeri opazovanja odstopa za največ eno četrtino stopinje. |
5.3.6.2 |
Fotometrične zahteve za kratki svetlobni pramen
Preglednica 16 Preglednica za odločanje
|
5.3.6.3 |
Fotometrične zahteve za dolgi svetlobni pramen |
5.3.6.3.1 |
Dolgi svetlobni pramen – nevtralen položaj
Če se uporablja več načinov dolgega svetlobnega pramena, se za CoP preizkusi samo način, ki ustreza nevtralnemu položaju v skladu s preglednico 30. |
5.3.6.3.1.1 |
Dolgi svetlobni pramen – način osvetlitve v ovinkih – če se uporablja:
če sistem uporablja enake funkcionalne enote za načine osvetlitve v ovinkih za več kakor en razred, dodatni preizkus za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1 in/ali kategorije 2 ni potreben. Sicer se sistem preizkusi v skladu s preglednico 31. |
5.3.6.3.2 |
Prilagodljiv dolgi svetlobni pramen – če se uporablja:
med prilagoditvijo mora funkcija dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati vse zahteve za vse primere vožnje po levi in desni strani cestišča, določene v delu A preglednice 32; če sistem uporablja enake funkcionalne enote za prilagoditev dolgega svetlobnega pramena, se izmerita samo črta 1 in črta 4 preglednice 32: če kratki svetlobni pramen izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.6.2 in se stalno upravlja skupaj s prilagajanjem dolgega svetlobnega pramena, se fotometrične zahteve iz dela B preglednice 32 ne uporabljajo. Preglednica 17 Razred C – Nevtralen položaj – Sistemske zahteve
Preglednica 18 Razred C – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 1 – Sistemske zahteve
Preglednica 19 Razred C – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 2 – Sistemske zahteve
Preglednica 20 Razred V – Način brez osvetlitve v ovinkih – Sistemske zahteve
Preglednica 21 Razred V – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 1 – Sistemske zahteve
Preglednica 22 Razred V – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 2 – Sistemske zahteve
Preglednica 23 Razred W – Način brez osvetlitve v ovinkih – Sistemske zahteve
Preglednica 24 Razred W – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 1 – Sistemske zahteve
Preglednica 25 Razred W – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 2 – Sistemske zahteve
Preglednica 26 Razred E – Način brez osvetlitve v ovinkih
Preglednica 27 Razred E1 – Način brez osvetlitve v ovinkih – Stanje
Preglednica 28 Razred E2 – Način brez osvetlitve v ovinkih
Preglednica 29 Razred E3 – Način brez osvetlitve v ovinkih
Preglednica 30 Razred R – Vožnja – Nevtralen položaj – Sistemske zahteve
Preglednica 31 Razred R – Dolgi svetlobni pramen za osvetlitev v ovinkih – Sistemske zahteve
Preglednica 32 Razred R – Prilagodljiv dolgi svetlobni pramen – vrednosti CoP
|
5.4 |
Tehnične zahteve za žaromete za kratki svetlobni pramen razredov AS, BS, CS, DS in ES (simboli „C-AS“, „C-BS“, „WC-CS“, „WC-DS“ in „WC-ES“) |
5.4.1 |
Postopek usmeritve |
5.4.1.1 |
Za pravilno usmeritev mora kratki svetlobni pramen imeti dovolj ostro mejo zastiranja, da je mogoče z njeno pomočjo doseči zadovoljivo vizualno nastavitev, kakor je navedeno v odstavku 1 Priloge 6. Usmeritev se izvede z uporabo ravnega navpičnega zaslona, ki je postavljen 10 m ali 25 m pred žarometom in pod pravim kotom glede na črto H–V. Zaslon mora biti dovolj širok, da omogoča pregled in nastavitev meje zastiranja kratkega svetlobnega pramena vsaj v razponu 3° na obeh straneh črte V–V. Meja zastiranja mora biti bolj ali manj vodoravna in čim bolj ravna najmanj na območju od 3° L do 3° R. |
5.4.1.2 |
Žaromet je usmerjen v skladu z odstavkom 3 Priloge 6.
Če ni mogoče izvesti večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavkov 4 in 5 Priloge 6, da se preizkusi skladnost z zahtevano najmanjšo kakovostjo meje zastiranja in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena. |
5.4.2 |
Če je žaromet usmerjen tako in če je vloga za homologacijo vložena samo za kratki svetlobni pramen (10), mora žaromet izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.4.4; če je predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 5.4.4 in 5.1. |
5.4.3 |
Če tako usmerjen žaromet ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 5.4.4 in 5.1, se njegova nastavitev lahko spremeni, razen pri žarometih, ki nimajo mehanizma za nastavitev vodoravne usmeritve, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena v desno ali levo ne premakne za več kakor 0,5°, navzgor ali navzdol pa ne za več kakor 0,25°. Za lažjo nastavitev na podlagi meje zastiranja se žaromet lahko delno prekrije, da se poveča ostrina meje zastiranja. Meja zastiranja ne sme segati prek črte H–H. |
5.4.4 |
Kratki svetlobni pramen mora izpolnjevati zahteve iz ustrezne spodnje preglednice in ustreznih slik v Prilogi 4.
Opombe: Pri žarometih razreda ES je napetost na priključnih sponkah predstikalnih naprav 13,2 V ± 0,1 V za 12-voltne sisteme ali določena drugače (glej Prilogo 12).
|
5.4.4.1 |
Žarometi razreda AS (slika A4-VIII v Prilogi 4):
Preglednica 33 Kratki svetlobni pramen razreda AS
|
5.4.4.2 |
Žarometi razreda BS (slika A4-IX v Prilogi 4):
Preglednica 34 Kratki svetlobni pramen razreda BS
|
5.4.4.3 |
Žarometi razreda CS, DS ali ES (slika A4-X v Prilogi 4):
Preglednica 35 Kratki svetlobni pramen razreda CS, DS ali ES
|
5.4.4.3.1 |
Štiri sekunde po vžigu kratkega svetlobnega pramena razreda ES, ki ni deloval 30 minut ali več, morajo žarometi s funkcijo kratkega in dolgega svetlobnega pramena ali žarometi, ki imajo samo funkcijo kratkega svetlobnega pramena, doseči vsaj 3 750 cd na točki 2 (0,86 D-V).
Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza. |
5.4.4.4 |
Svetloba mora biti čim bolj enakomerno porazdeljena znotraj območij 1 in 2 za žaromete razreda CS, DS ali ES. |
5.4.4.5 |
Za kratki svetlobni pramen so dovoljene naslednje možnosti: eden ali dva svetlobna vira z žarilno nitko (razredi AS, BS, CS, DS) ali en svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu (razred ES), ali eden ali več svetlobnih virov LED ali modulov LED (razredi AS, BS, CS, DS, ES). |
5.4.5 |
Za vozila kategorij L in T je dovoljena uporaba dodatnih svetlobnih virov in/ali dodatnih svetilnih enot, ki svetijo v ovinek, pod pogojem, da so izpolnjene naslednje zahteve: |
5.4.5.1 |
kadar so glavni kratki svetlobni prameni in ustrezni dodatni svetlobni viri, ki svetijo v ovinek, vklopljeni hkrati, mora biti izpolnjena naslednja zahteva glede osvetlitve:
|
5.4.5.2 |
ta preizkus se izvede z najmanjšim kotom nagiba, ki ga navede vložnik, pri čemer je stanje simulirano s preizkusno vpenjalno napravo itd.; |
5.4.5.3 |
pri tej meritvi se lahko na zahtevo vložnika glavni kratki svetlobni pramen in dodatni svetlobni viri, ki svetijo v ovinek, merijo posamezno, skladnost z navedenimi vrednostmi svetilnosti pa se določi na podlagi vsote pridobljenih fotometričnih vrednosti. |
5.5 |
Tehnične zahteve za žaromete za meglo razreda F3 (simbol „F3“) |
5.5.1 |
Fotometrična nastavitev in merilni pogoji |
5.5.1.1 |
Žaromet za meglo je usmerjen v skladu z odstavkom 3 Priloge 6.
Če ni mogoče izvesti večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavkov 4 in 5 Priloge 6, da se preizkusi skladnost z zahtevano najmanjšo kakovostjo meje zastiranja in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena. |
5.5.1.2 |
Žaromet za meglo mora izpolnjevati zahteve iz preglednice 36 in slike A4-XI v Prilogi 4. |
5.5.2 |
Fotometrične zahteve
Ko je žaromet za meglo tako usmerjen, mora izpolnjevati fotometrične zahteve iz preglednice 36 (glej tudi sliko A4-XI Priloge 4): Preglednica 36 Fotometrične zahteve za homologacijo žarometov za meglo
|
5.5.2.1 |
Svetilnost se izmeri v beli ali barvni svetlobi, odvisno od tega, katero barvo določi vložnik za običajno uporabo žarometa za meglo. Spremembe homogenosti, ki škodljivo vplivajo na vidljivost v območju nad črto 5 od 10° levo do 10° desno, niso dovoljene. |
5.5.2.2 |
Na zahtevo vložnika se lahko žarometa za meglo, ki v skladu z odstavkom 3.3.2.4.3 sestavljata ujemajoči se par, preizkusita ločeno. V tem primeru predpisane zahteve za črte 6, 7, 8, 9 in območje D v preglednici 36 veljajo za polovico vsote odčitkov desnega in levega žarometa za meglo. Pri tem mora vsak od žarometov za meglo dosegati vsaj 50 odstotkov najmanjše vrednosti, zahtevane za črto 6. Poleg tega morata oba žarometa za meglo, ki sestavljata ujemajoči se par, izpolnjevati zahteve za črti 6 in 7 od 5° navznoter do 10° navzven. |
5.5.2.3 |
V polju med črtama 1 in 5 na sliki A4-IX Priloge 4 mora biti oblika svetlobnega pramena bolj ali manj enotna. Prekinitve svetilnosti, ki škodljivo vplivajo na sprejemljivo vidljivost med črtami 6, 7, 8 in 9, niso dovoljene. |
5.5.2.4 |
Pri porazdelitvi svetlobe, določeni v preglednici 36, so dovoljene posamezne ozke lise ali črte v območju z merilnimi točkami 1 do 10 in črto 1 ali v območju s črtama 1 in 2 z največ 175 cd, če ne segajo prek kota stožca, odprtega 2°, ali prek širine 1°. Če je prisotnih več lis ali črt, morajo biti ločene s kotom najmanj 10°. |
5.5.2.5 |
Če navedene zahteve glede svetilnosti niso izpolnjene, je dovoljena ponovna usmeritev meje zastiranja v območju ±0,5° navpično in/ali ±2° vodoravno. Po ponovni usmeritvi morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve. |
5.5.3 |
Druge fotometrične zahteve |
5.5.3.1 |
Pri žarometih za meglo, opremljenih s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, in pri katerih predstikalna naprava ni vgrajena v svetlobni vir, mora svetilnost v merilni točki 0° vodoravno in 2°D navpično štiri sekunde po vklopu žarometa za meglo, ki se ni uporabljal 30 minut ali več, presegati 1 080 cd. |
5.5.3.2 |
Za prilagoditev gosti megli ali podobnim pogojem zmanjšane vidljivost je dovoljeno samodejno spreminjanje svetilnosti, če:
Sistem po preverjanju skladnosti v skladu z določbami iz odstavka 4.6.6 velja za sprejemljivega, če vrednosti svetilnosti ostanejo med 60 in 100 odstotki vrednosti iz preglednice 36. |
5.5.3.2.1 |
Potrebna je navedba v obrazcu za sporočilo (Priloga 1, točka 9). |
5.5.3.2.2 |
Tehnična služba, ki je odgovorna za homologacijske preizkuse, preveri, ali sistem omogoča samodejne spremembe za zagotavljanje dobre osvetlitve cestišča in pri tem ne moti voznika ali drugih udeležencev v prometu. |
5.5.3.2.3 |
Fotometrične meritve se izvedejo v skladu z vložnikovim opisom. |
5.5.4 |
Zahteve glede dovoljenega odstopanja za postopek preverjanja skladnosti proizvodnje: |
5.5.4.1 |
pri preizkušanju fotometričnih lastnosti katerega koli naključno izbranega žarometa za meglo, kakor je opisano v odstavku 5.5, ne sme nobena izmerjena vrednost za svetilnost odstopati za več kakor 20 odstotkov; |
5.5.4.2 |
največja odstopanja za izmerjene vrednosti v preglednici 36 so lahko:
Preglednica 37 Skladnost proizvodnje, fotometrične zahteve za žaromete za meglo
|
5.6. |
Tehnične zahteve za svetilke za zavijanje (simbol K) |
5.6.1 |
Svetilnost |
5.6.1.1 |
Za napravo na levi strani mora biti najmanjša svetilnost na določenih merilnih točkah naslednja:
Enake vrednosti se uporabljajo simetrično za napravo na desni strani. (Prikazano na sliki A4-XII Priloge 4.) |
5.6.1.2 |
Svetilnost v vseh smereh ne sme presegati:
|
5.6.1.3 |
Če ima ena svetilka več svetlobnih virov, se največja svetilnost ne sme preseči, ko so vsi svetlobni viri vklopljeni. |
5.6.1.4 |
Okvara posamične svetilke z več svetlobnimi viri: |
5.6.1.4.1 |
skupina svetlobnih virov v eni svetilki z več svetlobnimi viri, povezana tako, da okvara enega povzroči nedelovanje preostalih virov, se obravnava kot en svetlobni vir; |
5.6.1.4.2 |
v primeru okvare katerega koli svetlobnega vira v posamični svetilki z več svetlobnimi viri velja vsaj ena od naslednjih določb:
|
5.6.2 |
Merilne metode |
5.6.2.1 |
Pri opravljanju fotometričnih meritev se neželena razpršitev svetlobe prepreči z ustreznim zakrivanjem. |
5.6.2.2 |
Če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve: |
5.6.2.2.1 |
merilna razdalja je takšna, da velja zakon obratnega sorazmerja s kvadratom razdalje; |
5.6.2.2.2 |
merilna oprema je takšna, da je kot, pod katerim je viden sprejemnik gledano iz referenčnega centra svetlobe, med 10′ in 1°; |
5.6.2.2.3 |
svetilnost žarometa za določeno smer opazovanja je zadovoljiva, če je zahtevana svetilnost dosežena v smeri, ki od smeri opazovanja ne odstopa za več kakor četrtino stopinje. |
5.6.2.3 |
Merilne točke v stopinjah glede na referenčno os so prikazane na sliki A4-XII Priloge 4.
V preglednici navedene vrednosti označujejo najmanjše zahtevane vrednosti svetilnosti v cd za različne smeri meritev. |
5.6.2.4 |
Vodoravni in navpični koti za polje geometrijske vidljivosti so prikazani na sliki A4-XIII Priloge 4. Smeri H = 0° in V = 0° ustrezata referenčni osi. Na vozilu sta vodoravni, vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjeni v zahtevano smer vidljivosti. Potekata skozi referenčno središče. |
5.6.3 |
Fotometrične meritve svetilk z več svetlobnimi viri Fotometrične lastnosti se preverijo: |
5.6.3.1 |
pri nezamenljivih svetlobnih virih, ko so svetlobni viri v svetilki, v skladu z odstavkom 4.6; |
5.6.3.2 |
pri zamenljivih svetlobnih virih dodatno poleg odstavka 4.6.
Izmerjene vrednosti svetilnosti se popravijo:
Dejanski svetlobni tokovi vsakega uporabljenega svetlobnega vira od srednje vrednosti ne smejo odstopati za več kakor ±5 odstotkov. Druga možnost je (samo v primeru svetlobnega vira z žarilno nitko), da se standardni svetlobni vir z žarilno nitko, ki proizvaja referenčni svetlobni tok, uporabi v vsaki posamezni legi, pri čemer se posamezne meritve v vsaki legi seštejejo. |
5.6.3.3 |
Za vsako svetilko za zavijanje, razen tistih s svetlobnimi viri z žarilno nitko, je svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 10 minutah delovanja, v skladu z najmanjšimi in največjimi zahtevami. Porazdelitev svetilnosti po eni in desetih minutah delovanja se izračuna na podlagi porazdelitve svetilnosti po tem, ko se fotometrične lastnosti stabilizirajo, tako da se v vsaki preizkusni točki uporabi razmerje med vrednostmi svetilnosti, izmerjenimi pri 45L 2,5D za svetilko na levi strani (za svetilko na desni strani je treba kot L nadomestiti s kotom R):
Stabiliziranje fotometričnih lastnosti pomeni, da je v 15-minutnem časovnem obdobju odstopanje svetilnosti na določeni preizkusni točki manjše od 3 odstotkov. |
6. PREHODNE DOLOČBE
6.1 |
Splošno |
6.1.1 |
Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije svetilk (funkcij) v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, na katere ne vplivajo zadnje spremembe.
Zaradi preverjanja se indeks sprememb, ki se uporabljajo za ustrezno svetilko (funkcijo), ne razlikuje od njenega indeksa sprememb, kot je naveden v zadnjih spremembah. |
6.1.2 |
Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacij v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika. |
(1) Sporazum o sprejetju harmoniziranih tehničnih pravilnikov Združenih narodov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh pravilnikov Združenih narodov (E/ECE/TRANS/505/Rev.3)
(2) Navedejo se na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 1.
(3) Navedejo se na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 14.
(4) Pri enojni enoti je simbol „XC“ označen samo enkrat.
(5) Pri več enotah, ki zagotavljajo eno ali več funkcij sistema AFS, se vsaka enota označi s simbolom „X“, ki mu sledijo identifikacijski simboli posameznih funkcij AFS.
(6) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6).
(7) Skladnost z zahtevami glede elektromagnetne združljivosti je odvisna od tipa vozila.
(8) Navodila za vgradnjo svetilk s temi ukrepi so v Pravilniku ZN št. 48.
(*1) Dovoljeno odstopanje je 0,25° na vsaki preizkusni točki za fotometrijo, če ni drugače navedeno.
(*2) Dovoljeno odstopanje je 0,25° na vsaki preizkusni točki za fotometrijo, če ni drugače navedeno.
(9) Tak poseben žaromet „za kratki svetlobni pramen“ lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, za katerega zahteve ne veljajo.
(*3) Kotni položaji so navedeni za vožnjo po desni strani cestišča.
(*4) Fotometrične zahteve za vsako posamezno merilno točko (kotni položaj) te svetilne funkcije se uporabijo za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo.
Vsaka črta, opredeljena v delu A preglednice 15, v povezavi s preizkusnimi točkami iz dela B preglednice 15 se izmeri posamično v skladu s signalom, ki ga odda generator signala.
Če kratki svetlobni pramen izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.2 in se stalno upravlja skupaj s prilagajanjem dolgega svetlobnega pramena, se fotometrične zahteve iz dela B preglednice 15 ne uporabljajo.
(10) Tak poseben žaromet „za kratki svetlobni pramen“ lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, za katerega zahteve ne veljajo.
PRILOGA 1
Sporočilo
(največji format: A4 (210 x 297 mm))
|
Izdal: |
naziv homologacijskega organa: … … … |
o (2): |
podeljeni homologaciji razširjeni homologaciji zavrnjeni homologaciji preklicani homologaciji dokončnem prenehanju proizvodnje |
tipa naprave ali sistema v skladu s Pravilnikom ZN št. 149
Razred naprave: … Indeks sprememb: …
Št. homologacije: …
Edinstveni identifikator (UI) (če obstaja): …
1.
Blagovno ime ali znamka naprave ali sistema: …
2.
Ime za tip naprave ali sistema, kot ga je določil proizvajalec: ……
3.
Naziv in naslov proizvajalca: ……
4.
Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: ……
5.
Predloženo v homologacijo dne: …
6.
Tehnična služba, pristojna za izvajanje homologacijskih preizkusov: …
7.
Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: …
8.
Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: …
9.
Kratek opis:
9.1.
Za žaromete razredov A in B(1)
9.1.1
Kategorija, ki je navedena na ustrezni oznaki (3): …
9.1.2
Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov …
9.1.3
Referenčni svetlobni tok, ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen (lm): …
9.1.4
Glavni kratki svetlobni pramen, ki deluje pri približno (V): …
9.1.5
Ukrepi v skladu z odstavkom 4.12 tega pravilnika: …
9.1.6
Število in posebne identifikacijske kode modulov LED in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)…
9.1.7
Število in posebne identifikacijske kode elektronskih krmilnih naprav za nadzor svetlobnega vira: …
9.1.8
Skupni ciljni svetlobni tok iz odstavka 4.5.6 tega pravilnika presega 2 000 lumnov: da/ne/neustrezno(1)
9.1.9
Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m/neustrezno(1)Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m/neustrezno(1)
9.2
Za žaromete razreda D
9.2.1
Žaromet/sistem, predložen v homologacijo kot tip (4): …
9.2.2
Svetlobni vir za kratki svetlobni pramen sme/ne sme(1) svetiti hkrati s svetlobnim virom za dolgi svetlobni pramen in/ali drugim integriranim žarometom.
9.2.3
Nazivna napetost naprave je: …
9.2.4
Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: …
9.2.4.1
Če je določena več kakor ena vrednost za ciljni svetlobni tok:vrednost ciljnega svetlobnega toka, ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen … [lm]
9.2.4.2
Če je določena več kakor ena vrednost za ciljni svetlobni tok:vrednost ciljnega svetlobnega toka, ki se uporablja za dolgi svetlobni pramen … [lm]
9.2.5
Blagovno ime in identifikacijska številka ločenih predstikalnih naprav ali delov predstikalnih naprav: …
9.2.6
Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).
9.2.7
Številka in posebne identifikacijske kode modulov LED: …
9.2.8
Porazdeljeni sistem osvetlitve s skupnim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu: da/ne(1)
9.2.9
Morebitne pripombe: …
9.2.10
Ukrepi v skladu z odstavkom 4.12 tega pravilnika: …
9.3
Za sisteme AFS
9.3.1
Kategorija, ki je navedena na ustrezni oznaki (5): …
9.3.2
Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: …
9.3.2.1
Število in posebne identifikacijske kode modulov LED in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)…
9.3.2.2
Število in posebne identifikacijske kode elektronskih krmilnih naprav za nadzor svetlobnega vira, če obstajajo: …
9.3.2.3
Skupni ciljni svetlobni tok iz odstavka 4.5.2.6 tega pravilnika presega 2 000 lumnov: da/ne(1)
9.3.3
(a) Navedbe v skladu z odstavkom 5.3.5.1 tega pravilnika (katere svetilne enote ustvarjajo mejo zastiranja, kakor je opredeljena v Prilogi 5 k temu pravilniku ter ki se projicira na območje, ki sega od 6° na levi do 4° na desni in nad vodoravno črto, ki leži 0,8° spodaj) … (b) Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1). (c) Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).
9.3.4
Vozila, za katera je sistem zasnovan kot originalni del …
9.3.5
Ali je bila vloga za podelitev homologacije vložena za sistem, ki ga ne bo pokrivala homologacija tipa vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 48: da/ne(1)
9.3.5.1
Če je odgovor pritrdilen: informacija, ki zadostuje za identifikacijo vozil, za katera je sistem namenjen: …
9.3.6
Navedbe v skladu z odstavkom 5.3.5.2 tega pravilnika (kateri morebitni načini kratkega svetlobnega pramena razreda E upoštevajo „sklop podatkov“ iz preglednice 14 v tem pravilniku):…
9.3.7
Ali je vloga za podelitev homologacije vložena za sistem, ki bo vgrajen le v vozila s stabilizacijo/omejitvijo napajanja sistema: da/ne(1)
9.3.8
Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).
9.3.9
Sistem je zasnovan za oddajanje kratkega svetlobnega pramena: (6)
9.3.9.1
razreda C ☒ razreda V ☐ razreda E ☐ razreda W ☐
9.3.9.2
z naslednjimi načini, glede na oznake, če je primerno14:
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
9.3.9.3
Če so spodaj navedene svetilne enote pod napajalno napetostjo5, (7) , (8) za način št. .....
(a) |
če se ne uporablja noben način osvetlitve v ovinkih:
|
(b) |
če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 1:
|
(c) |
če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 2:
|
Opomba: |
Navedbe v točkah (a) do (c) so potrebne tudi za vsak nadaljnji način. |
9.3.9.4
Svetilne enote, navedene spodaj, so pod napajalno napetostjo, kadar je sistem v nevtralnem položaju(5), (7):
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
9.3.9.5
Svetilne enote, navedene spodaj, so pod napajalno napetostjo, kadar je sistem v funkciji za spremembo strani vožnje5, 6, 7:
(a) |
če se ne uporablja noben način osvetlitve v ovinkih:
|
(b) |
če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 1:
|
(c) |
če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 2:
|
9.3.10
Sistem je zasnovan za oddajanje dolgega svetlobnega pramena5, 6, 7:
9.3.10.1
Da ☐ Ne ☐
9.3.10.2
Z naslednjimi načini glede na oznake, če je primerno:
|
način dolgega svetlobnega pramena št. M 1 |
|
način dolgega svetlobnega pramena št. M … |
|
način dolgega svetlobnega pramena št. M … |
9.3.10.3
Če so spodaj navedene svetilne enote pod napajalno napetostjo za način št. ….
(a) |
če se ne uporablja noben način osvetlitve v ovinkih:
|
(b) |
če se uporablja način osvetlitve v ovinkih:
|
Opomba: |
Navedbe v točkah (a) in (b) so potrebne tudi za vsak nadaljnji način. |
9.3.10.4
Svetilne enote, navedene spodaj, so pod napajalno napetostjo, kadar je sistem v nevtralnem položaju6,8:
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
9.3.10.5
Sistem je zasnovan za prilagoditev dolgega svetlobnega pramena za:
|
vožnjo po desni ali levi strani cestišča: da ☐ ne ☐ |
|
vožnjo samo po desni strani cestišča: da ☐ ne ☐ |
|
vožnjo samo po levi strani cestišča: da ☐ ne ☐ |
9.4
Za žaromete razredov AS, BS, CS, DS in ES(1)
9.4.1
Kategorija, ki je navedena na ustrezni oznaki (9): …
9.4.2
Števila, kategorije in vrste svetlobnih virov, če se uporabljajo: …
9.4.3
Število in posebne identifikacijske kode modulov LED in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)…
9.4.4
Število in posebne identifikacijske kode elektronskih krmilnih naprav za nadzor svetlobnega vira, če se uporabljajo: …
9.4.5
Določitev ostrine meje zastiranja: da/ne(1)Če da, ali je bila opravljena na razdalji: 10 m/25 m(1) …
9.4.6
Blagovno ime in identifikacijska številka ločenih predstikalnih naprav ali delov predstikalnih naprav: …
9.4.7
Svetlobni vir za kratki svetlobni pramen sme/ne sme(1) svetiti hkrati s svetlobnim virom za dolgi svetlobni pramen in/ali drugim integriranim žarometom.
9.4.8
Najmanjši koti nagiba za izpolnitev zahteve iz odstavka 5.4.5.2, če se uporabljajo: …
9.4.9
Glavni dolgi svetlobni pramen: da/ne(1)Dodatni dolgi svetlobni pramen: da/ne(1)
Dodatni dolgi svetlobni pramen deluje samo skupaj s kratkim svetlobnim pramenom ali glavnim dolgim svetlobnim pramenom.
9.5
Za žaromete za meglo razreda F3
9.5.1
Razred, ki je naveden na ustrezni oznaki:(F3, F3/, F3PL, F3/PL) …
9.5.2
Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: …
9.5.3
Modul LED: da/ne(1) in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)
9.5.4
Posebna identifikacijska koda modula LED: …
9.5.5
Uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira (10): da/ne(1)
|
Napajanje svetlobnega vira: … |
|
Specifikacija krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira: … |
|
Vhodna napetost (11): … |
|
Če elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ni del svetilke: |
|
Specifikacija izhodnega signala: … |
9.5.6
Barva oddane svetlobe: … bela/selektivno rumena(1)
9.5.7
Svetlobni tok svetlobnega vira (glej odstavek 4.5.2.6)več kakor 2 000 lumnov: … da/ne(1)
9.5.8
Svetilnost je spremenljiva: … da/ne(1)
9.5.9
Določitev gradienta meje zastiranja (če se izmeri)je bila izvedena pri …10 m/25 m(1)
9.6
Za svetilke za zavijanje
9.6.1
Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov (12):…
9.6.2
Napetost in moč: …
9.6.3
Modul svetlobnega vira: …da/ne(1)
9.6.4
Posebna identifikacijska koda modula svetlobnega vira: …
9.6.5
Uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira:
(a) |
je del svetilke… da/ne(1) |
(b) |
ni del svetilke …da/ne(1) |
9.6.6
Vhodna napetost, ki jo dovaja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira: …
9.6.7
Proizvajalec in identifikacijska številka elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira (kadar je krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira del svetilke, vendar ni vključena v njeno ohišje):
9.6.8
Geometrični pogoji za vgradnjo in s tem povezane različice, če se uporabljajo: …
10
Mesta homologacijskih oznak: …
11
Razlogi za razširitev homologacije (če je potrebno): …
12
Homologacija podeljena/razširjena/zavrnjena/preklicana(1)
13
Kraj: …
14
Datum: …
15
Podpis: …
16
Seznam dokumentov, shranjenih pri homologacijskem organu, ki je podelil homologacijo, se priloži temu sporočilu in se lahko pridobi na zahtevo.
(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).
(2) Neustrezno črtati.
(3) Navesti ustrezno oznako s spodnjega seznama:
(4) Navesti ustrezno oznako s spodnjega seznama:
(5) Navesti ustrezno oznako, kot jo predvideva ta pravilnik za vsako enoto ali sklop enot.
(6) Označiti s križcem.
(7) V primeru večjega števila načinov se ta seznam podaljša.
(8) V primeru večjega števila enot se ta seznam razširi.
(9) Navesti ustrezno oznako s spodnjega seznama:
(10) Podatki o napetosti vključujejo dovoljena odstopanja ali razpon napetosti, ki jih določi proizvajalec in se preverijo s to homologacijo.
(11) Vključijo se parametri vhodne napetosti, vključno z delovnim ciklom, frekvenco, obliko impulza in temensko napetostjo.
(12) Pri svetilkah za zavijanje z nezamenljivimi svetlobnimi viri navesti število in skupno moč uporabljenih svetlobnih virov.
PRILOGA 2
Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje
1. SPLOŠNO
1.1 |
Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika. Ta pogoj velja tudi za barvo. |
1.2 |
V zvezi s fotometričnimi lastnostmi se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preizkušanju fotometričnih lastnosti naključno izbrane svetilke s standardnim (etalonskim) svetlobnim virom in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli LED, s katerimi je ta opremljena: |
1.2.1 |
nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kakor 20 odstotkov od vrednosti, predpisane v tem pravilniku; |
1.2.1.1 |
za žaromete razredov A, B in D v skladu z odstavkom 5.2 tega pravilnika je največje odstopanje za vrednosti B50L (ali R) in območje III lahko:
|
1.2.1.2 |
za sisteme AFS v skladu z odstavkom 5.3 tega pravilnika nobena vrednost, izmerjena in popravljena v skladu z zahtevami iz odstavka 4.6 tega pravilnika, ne odstopa od vrednosti, zahtevane v stolpcu B preglednic 17 do 32, če se uporabljajo; |
1.2.1.3 |
za žaromete razredov BS, CS, DS in ES v skladu z odstavkom 5.4 tega pravilnika je za vrednosti v območju I največje odstopanje lahko:
|
1.2.1.3.1 |
če rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se lahko spremeni nastavitev žarometa, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne za več kakor 0,5° v desno ali levo in za več kakor 0,2° navzgor ali navzdol; |
1.2.1.4 |
za žaromete za meglo v skladu z odstavkom 5.5 tega pravilnika se uporablja preglednica 37; |
1.2.2 |
pri žarometih razreda A, B ali D v skladu z odstavkom 5.2 tega pravilnika, če: |
1.2.2.1 |
so za kratki svetlobni pramen vrednosti, določene v tem pravilniku, dosežene na eni točki znotraj kroga 0,35° okoli naslednjih točk:
|
1.2.2.2 |
in se pri dolgem svetlobnem pramenu, pri čemer je HV pod krivuljo izoluks 0,75 Imax, pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti na kateri koli merilni točki, določeni v odstavku 5.1 tega pravilnika; |
1.2.3 |
če rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se lahko spremeni nastavitev žarometa, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne za več kakor 0,5° v desno ali levo in ne za več kakor 0,2° navzgor ali navzdol; |
1.2.4 |
če rezultati zgornjega preizkusa sistemov AFS v skladu z odstavkom 5.3 tega pravilnika ne izpolnjujejo zahtev, se spremeni nastavitev sistema za vsak razred neodvisno in glede na začetno usmeritev, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne za več kakor 0,5° v desno ali levo in za več kakor 0,2° navzgor ali navzdol.
Te določbe se ne uporabljajo za svetilne enote iz odstavka 5.3.3.1.1 tega pravilnika; |
1.2.5 |
če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanih preizkusov ne izpolnjujejo zahtev, se preizkusi ponovijo z uporabo drugega standardnega (etalonskega) svetlobnega vira. |
1.3 |
Za preverjanje spremembe lege meje zastiranja v navpični smeri zaradi toplote se uporabi naslednji postopek:
eden od vzorcev svetilk ali sistemov se preizkusi v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 3.1 Priloge 7, potem ko je bil trikrat zapored podvržen ciklu, opredeljenem v odstavku 3.2.2 Priloge 7. Žaromet ali sistem se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol. Če je ta vrednost pri premikanju navzgor večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, ali je pri premikanju navzdol večja od 2,5 mrad, vendar ne presega 3,0 mrad, se opravi preizkus drugega vzorca, po katerem srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, pri premikanju navzgor ne sme presegati 1,5 mrad, pri premikanju navzdol pa 2,5 mrad. Če sta vrednosti 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol pri obeh sistemih preseženi, se preizkus po enakem postopku opravi pri dveh dodatnih sistemih, pri čemer vrednost Δr za posamezni sistem ne sme presegati 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol. Žaromet za meglo se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 3,0 mrad. Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preizkusi drug žaromet za meglo. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad. |
1.4 |
Če ni mogoče izvesti večkratne navpične nastavitve v želeno lego z dovoljenim odstopanjem iz odstavka 1.2.3 Priloge 5 oziroma odstavka 3.2 Priloge 6, se preizkusi en vzorec v skladu s postopkom iz odstavka 2 Priloge 5 oziroma odstavka 4 Priloge 6. |
1.5 |
Za svetilke za zavijanje |
1.5.1 |
V zvezi s fotometričnimi lastnostmi se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preizkušanju fotometričnih lastnosti naključno izbrane svetilke s standardnim svetlobnim virom ali če so svetilke opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri (svetlobnimi viri z žarilno nitko ali drugimi) ter kadar se vse meritve opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V: |
1.5.1.1 |
nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kakor 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku; |
1.5.1.2 |
če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se preizkusi svetilk ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom. |
1.5.2 |
Kromatske koordinate so upoštevane, kadar ima svetilka standardni svetlobni vir, pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri (svetlobnimi viri z žarilno nitko ali drugimi) pa, kadar se kolorimetrične značilnosti preverijo s svetlobnim virom v svetilki. |
1.5.3 |
Pri nezamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko ali modulih svetlobnih virov z nezamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje: |
1.5.3.1 |
imetnik homologacijske oznake ponazori uporabo pri normalni proizvodnji in pokaže identifikacijo nezamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko, kakor je navedeno v homologacijski dokumentaciji; |
1.5.3.2 |
v primeru dvomov v zvezi s skladnostjo nezamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko z zahtevami glede življenjske dobe in/ali z zahtevami za ohranjanje barve v primeru barvnih svetlobnih virov z žarilno nitko, kakor je navedeno v odstavku 4.11 tretje izdaje IEC 60809, se preverja skladnost z zahtevami iz odstavka 4.11 tretje izdaje IEC 60809. |
1.6 |
Upoštevajo se kromatske koordinate. |
2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC
Za vsak tip svetilke imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preizkuse. Preizkusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.
Če je s katerim koli vzorčenjem ugotovljena neskladnost glede na tip ustreznega preizkusa, se izberejo in preizkusijo dodatni vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti zadevne proizvodnje.
2.1 |
Vrsta preizkusov
Preizkusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolometrične značilnosti ter preverjanje spremembe navpične lege meje zastiranja zaradi toplote. |
2.2 |
Metode, ki se uporabljajo pri preizkusih |
2.2.1 |
Preizkusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika. |
2.2.2 |
Pri katerem koli preizkusu skladnosti, ki ga opravi proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, odgovornega za homologacijske preizkuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika. |
2.2.3 |
Uporaba odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 zahteva redno umerjanje preizkusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ. |
2.2.4 |
V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje. |
2.3 |
Vrsta vzorčenja
Vzorci svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni serijo svetilk istega tipa, ki je opredeljena v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca. Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti. |
2.4 |
Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti |
2.4.1 |
Na vzorčenih napravah se opravijo fotometrične meritve v točkah, določenih v pravilniku, pri čemer se meritev odčita: |
2.4.1.1 |
pri žarometih za dolgi svetlobni pramen v skladu z odstavkom 5.1 in/ali pri žarometih za kratki svetlobni pramen (asimetrični) v skladu z odstavkom 5.2 tega pravilnika: |
2.4.1.1.1 |
za razreda A in B (žaromete za dolgi in/ali kratki svetlobni pramen razredov A in B (asimetrični)) do točk Imax, HV (1), HL, HR (2) pri dolgem svetlobnem pramenu in do točk B50L (ali R), HV, 50V, 75R (ali L) in 25L (ali R) pri kratkem svetlobnem pramenu; |
2.4.1.1.2 |
za razred D (žaromete za dolgi in/ali kratki svetlobni pramen razreda D (GDL asimetrični)) do točk Imax, HV1, HL, HR2 pri dolgem svetlobnem pramenu in do točk B50L (ali R)1, HV, 50V, 75R (ali L) in 25L2 (ali R2) pri kratkem svetlobnem pramenu; |
2.4.1.2 |
pri žarometih za dolgi svetlobni pramen v skladu z odstavkom 5.1 in/ali pri žarometih za kratki svetlobni pramen (asimetrični) v skladu z odstavkom 5.4 tega pravilnika: |
2.4.1.2.1 |
za žaromete razreda AS do točk HV, LH, RH, 12,5L in 12,5R; |
2.4.1.2.2 |
za žaromete razreda BS do točk Imax in HV1 pri dolgem svetlobnem pramenu in točk HV, 0,86D/3,5R, 0,86D/3,5L pri kratkem svetlobnem pramenu; |
2.4.1.2.3 |
za žaromete razredov CS, DS in ES do točk Imax in HV1 pri dolgem svetlobnem pramenu in točk HV, 0,86D/3,5R, 0,86D/3,5L pri kratkem svetlobnem pramenu; |
2.4.1.3 |
pri sistemih AFS v skladu z odstavkom 5.3 tega pravilnika do točk Imax, HV1, HL in HR (3) pri dolgem svetlobnem pramenu in do točk B50L, HV (če je v uporabi), 50V, 75R (če je v uporabi) in 25LL pri kratkih svetlobnih pramenih; |
2.4.1.4 |
pri žarometih za meglo v skladu z odstavkom 5.5 tega pravilnika do točk 8 in 9 in črt 1, 5, 6, 8 in 9, kakor je določeno v preglednici 37. |
2.4.2 |
Pri svetilkah za zavijanje se na vzorcih v skladu z odstavkom 5.6 tega pravilnika izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti v točkah, navedenih na sliki A4-XII Priloge 4, in zahtevanih kromatskih koordinatah. |
2.5 |
Merila sprejemljivosti
Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preizkusa in za določanje meril, s soglasjem pristojnega organa, ki urejajo sprejemljivost njegovih proizvodov, da bi izpolnili zahteve za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 3.5.1 tega pravilnika. Merila sprejemljivosti so takšna, da bi bila pri 95-odstotni stopnji zanesljivosti najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru v skladu s Prilogo 3 (prvo vzorčenje) 0,95. |
(1) Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV pri dolgem svetlobnem pramenu ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.
(2) HL in HR: točki na H–H, ki sta 2,5° levo oziroma desno od točke HV.
(3) HL in HR: točki na H–H, ki sta 2,6° levo oziroma desno od točke HV.
PRILOGA 3
Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor
1. SPLOŠNO
1.1 |
Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja. |
1.2 |
V zvezi s fotometričnimi lastnostmi se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preizkušanju fotometričnih lastnosti naključno izbrane svetilke s standardnim (etalonskim) svetlobnim virom in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli LED, s katerimi je ta opremljena:
|
1.3 |
Pri tem se ne upoštevajo svetilke z očitnimi okvarami. |
1.4 |
Upoštevajo se kromatske koordinate. |
2 PRVO VZORČENJE
Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri svetilke. Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot A, drugi vzorec dveh svetilk pa kot B.
2.1 |
Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanja katerih koli primerkov iz vzorcev A in B (vseh štirih svetilk) ne presegajo 20 odstotkov.
Če odstopanje za obe svetilki iz vzorca A ne presega 0 odstotkov, se lahko merjenje zaključi. |
2.2 |
Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če vsaj eden od primerkov iz vzorcev A ali B odstopa za več kakor 20 odstotkov.
Proizvajalec na zahtevo uskladi proizvodnjo z zahtevami (uskladitev), v skladu z odstavkom 3 v roku dveh mesecev po obvestilu pa se izvede vnovično vzorčenje. Tehnična služba shrani vzorca A in B, dokler ni celoten postopek COP končan. |
3. PRVO PONOVLJENO VZORČENJE
Iz zaloge, proizvedene po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih svetilk.
Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot C, drugi vzorec dveh svetilk pa kot D.
3.1 |
Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanja katerih koli primerkov iz vzorcev C in D (vseh štirih svetilk) ne presegajo 20 odstotkov.
Če odstopanje za obe svetilki iz vzorca C ne presega 0 odstotkov, se lahko merjenje zaključi. |
3.2 |
Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če odstopanje najmanj: |
3.2.1 |
enega primerka iz vzorca C ali D presega 20 odstotkov, vendar odstopanje vseh primerkov iz teh vzorcev ne presega 30 odstotkov.
Od proizvajalca se znova zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev). Izvede se drugo vnovično vzorčenje v skladu z odstavkom 4 v roku dveh mesecev po obvestilu. Tehnična služba shrani vzorca C in D, dokler ni celoten postopek COP končan; |
3.2.2 |
enega primerka iz vzorca C ali D presega 30 odstotkov.
V tem primeru se homologacija prekliče in uporabi se odstavek 5. |
4. DRUGO PONOVLJENO VZORČENJE
Iz zaloge, proizvedene po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih svetilk.
Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot E, drugi vzorec dveh svetilk pa kot F.
4.1 |
Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanja katerih koli primerkov iz vzorcev E in F (vseh štirih svetilk) ne presegajo 20 odstotkov.
Če odstopanje za obe svetilki iz vzorca E ne presega 0 odstotkov, se lahko merjenje zaključi. |
4.2 |
Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če odstopanje najmanj enega primerka iz vzorca E ali F presega 20 odstotkov.
V tem primeru se homologacija prekliče in uporabi se odstavek 5. |
5. PREKLIC HOMOLOGACIJE
Homologacija se prekliče v skladu z odstavkom 3.6 tega pravilnika.
6. SPREMEMBA NAVPIČNE LEGE MEJE ZASTIRANJA KRATKEGA SVETLOBNEGA PRAMENA
Za preverjanje spreminjanja navpične lege meje zastiranja kratkega svetlobnega pramena zaradi toplote se uporablja naslednji postopek:
ena od svetilk ali eden od sistemov vzorca A se preizkusi v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 3 Priloge 7, potem ko je bil trikrat podvržen ciklu, opredeljenem v odstavku 3.2.2 Priloge 7.
Kratki svetlobni pramen ali sistem se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.
Če je ta vrednost pri premikanju navzgor večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, ali je pri premikanju navzdol večja od 2,5 mrad, vendar ne presega 3,0 mrad, se opravi preizkus drugega sistema vzorca A, po katerem srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.
Če pa sta vrednosti 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol pri vzorcu A preseženi, se na obeh sistemih vzorca B opravi preizkus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega sistema ne sme presegati 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.
V skladu z odstavkom 5.5 tega pravilnika se žarometi za meglo štejejo za sprejemljive, če r ne presega 3,0 mrad.
Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preizkusi drugi žaromet za meglo iz vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad.
Če je vrednost 3,0 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih za meglo iz vzorca B opravi preizkus po enakem postopku, pri čemer vrednost r posameznega žarometa za meglo ne sme biti večja od 3,0 mrad.
PRILOGA 4
Krogelni koordinatni merilni sistem in mesta preizkusnih točk
E25m= l(H,V)x cos γ/r2
1. Določbe o fotometričnih meritvah
1.1 |
Naprava za osvetlitev cestišča ali njeni deli morajo biti nameščeni na goniometer s fiksno vodoravno osjo in premično osjo, pravokotno na fiksno vodoravno os. |
1.1.1 |
Vrednosti svetilnosti se izmerijo s fotocelico, nameščeno v kvadratu s stranico 65 mm in, razen pri svetilkah za zavijanje, postavljeno najmanj 25 m pred referenčnim središčem vsakega žarometa ali svetilne enote pravokotno na os meritve, ki poteka iz goniometra. Točka HV je središčna točka koordinatnega sistema z navpično polarno osjo. Črta H je vodoravnica, ki poteka skozi točko HV (glej sliko A4-1). |
1.1.2 |
Kotne koordinate so podane v stopinjah na krogli z navpično polarno osjo v skladu z goniofotometrom, kakor je navedeno na sliki A4-1. |
1.1.3 |
Pri fotometričnih meritvah se z ustreznim zakrivanjem prepreči nezaželena razpršitev svetlobe. |
1.2 |
Dovoljena je vsaka enakovredna fotometrična metoda, če obstaja ustrezna korelacija. |
1.3 |
Uporabi se zaslon, v katerega je usmerjen pramen, ki se lahko namesti na krajšo razdaljo kakor fotocelica. |
1.4 |
Naprava za osvetlitev cestišča ali njeni deli morajo biti pred začetkom meritev usmerjeni tako, da je lega meje zastiranja v skladu z ustreznimi zahtevami iz odstavka 5 tega pravilnika. |
1.5 |
Pri sistemih AFS: |
1.5.1 |
je treba preprečiti kakršen koli zamik referenčnega središča posameznih svetilnih enot glede na rotacijski osi goniometra. To velja predvsem za navpično smer in svetilne enote, ki ustvarjajo mejo zastiranja; |
1.5.2 |
se fotometrične zahteve za vsako posamezno merilno točko (kotni položaj) svetilne funkcije ali načina osvetlitve, kakor so opredeljeni v tem pravilniku, uporabijo za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo ali način osvetlitve ali na vseh svetilnih enotah, za katere velja posamezna zahteva; |
1.5.2.1 |
kadar je zahteva določena za samo eno stran, se delitev z dve ne uporablja. Ti primeri so: odstavki 5.3.2.5.2, 5.3.2.8.1, 5.1.3.5, 5.1.3.6, 5.3.3.4.1, 5.3.5.1 tega pravilnika in opomba 4 preglednice 9; |
1.5.3 |
se svetilne enote sistema izmerijo posamezno; vendar se lahko dve ali več svetilnih enot, ki so del iste enote in opremljene s svetlobnimi viri z enakim napajanjem (reguliranim ali ne), merijo sočasno, če njihove svetleče površine zaradi velikosti ali položaja v celoti ležijo znotraj pravokotnika, ki ni daljši od 300 mm (vodoravno) in širši od 150 mm (navpično), ter če proizvajalec določi skupno referenčno središče; |
1.5.4 |
je treba sistem pred vsakim dodatnim preizkusom namestiti v nevtralen položaj; |
1.5.5 |
morajo biti sistem ali njegovi deli pred začetkom meritev usmerjeni tako, da je lega meje zastiranja v skladu z zahtevami iz preglednice 10. Deli sistema, na katerih se opravijo posamezne meritve in nimajo meje zastiranja, morajo biti nameščeni na goniometer v skladu z navedbami vložnika (položaj vgradnje). |
1.6 |
Pri svetilkah za zavijanje: |
1.6.1 |
se pri opravljanju fotometričnih meritev neželena razpršitev svetlobe prepreči z ustreznim zakrivanjem; |
1.6.2 |
če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve: |
1.6.2.1 |
merilna razdalja je takšna, da velja zakon obratnega sorazmerja s kvadratom razdalje; |
1.6.2.2 |
merilna oprema je takšna, da je kot, pod katerim je viden sprejemnik gledano iz referenčnega centra svetlobe, med 10′ in 1°; |
1.6.2.3 |
svetilnost za določeno smer opazovanja je zadovoljiva, če je zahtevana svetilnost dosežena v smeri, ki ne odstopa od smeri opazovanja za več kakor četrtino stopinje. |
2. MESTA PREIZKUSNIH TOČK:
H–H = vodoravna ravnina, V–V = navpična ravnina, ki poteka skozi optično os žarometa
Mesta preizkusnih točk za vožnjo po levi strani cestišča se prezrcalijo prek črte V–V.
H–H = vodoravna ravnina, V–V = navpična ravnina, ki poteka skozi optično os žarometa
Položaji preizkusnih točk za vožnjo po levi strani cestišča se prezrcalijo prek črte V–V.
(*) Opomba: |
Postopek merjenja je opisan v Prilogi 4.
V tej prilogi:
Kotni položaji fotometričnih zahtev za kratki svetlobni pramen so za vožnjo po desni strani cestišča izraženi v stopinjah nad (U) ali v stopinjah pod (D) črto H–H ter desno (R) ali levo (L) od črte V–V. Položaji preizkusnih točk za vožnjo po levi strani cestišča se prezrcalijo prek črte V–V. |
H–H: vodoravna ravnina |
poteka skozi |
V–V: navpična ravnina |
fokus žarometa |
H–H: vodoravna ravnina |
poteka skozi |
V–V: navpična ravnina |
fokus žarometa |
PRILOGA 5
Postopek usmeritve, preverjanje meje zastiranja za žaromete za asimetrični kratki svetlobni pramen z instrumenti
1. POSTOPEK VIZUALNE USMERITVE
1.1 |
Porazdelitev svetilnosti žarometa za glavni kratki svetlobni pramen ali vsaj ene svetilne enote kratkega svetlobnega pramena razreda C za sisteme AFS v nevtralnem položaju vključuje mejo zastiranja (glej sliko A5-I), ki omogoča pravilno nastavitev žarometa za fotometrične meritve in usmeritev na vozilu.
Meja zastiranja je sestavljena iz:
V obeh primerih je rob dvignjenega dela oster. |
1.2 |
Žaromet ali sistem AFS se vizualno usmeri z uporabo meje zastiranja (glej sliko A5-I). Usmeritev se izvede z ravnim navpičnim zaslonom, ki je postavljen na razdalji 10 m ali 25 m (kakor je navedeno v točki 9 Priloge 1) pred žarometom ali sistemom AFS in pravokotno na os HV, kakor je prikazano v Prilogi 4. Zaslon mora biti dovolj širok, da omogoča pregled in nastavitev meje zastiranja za kratki svetlobni pramen vsaj v razponu 5° na obeh straneh črte V–V. |
1.2.1 |
Za navpično nastavitev: vodoravni del meje zastiranja se premakne navzgor izpod črte B in se nastavi v nazivno lego, ki je en odstotek (0,57 stopinje) pod črto H–H. |
Opomba: |
merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte. |
1.2.2 |
Za vodoravno nastavitev: dvignjeni del meje zastiranja se premakne:
za vožnjo po desni strani z desne na levo in se po premiku nastavi vodoravno tako, da:
ali za vožnjo po levi strani z leve na desno in se po premiku nastavi vodoravno tako, da:
|
1.2.3 |
Če tako usmerjen žaromet ali sistem AFS ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 5.2 do 5.4 tega pravilnika, se njegova nastavitev lahko spremeni, če se os svetlobnega pramena ne premakne:
vodoravno od črte A za več kakor:
navpično največ 0,25° navzgor ali navzdol od črte B. |
1.2.4 |
Če ni mogoče izvesti večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego znotraj odstopanj iz odstavka 1.2.3, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 za preizkus skladnosti z zahtevano najnižjo kakovostjo meje zastiranja ter izvedeta navpična in vodoravna nastavitev svetlobnega pramena. |
1.2.5 |
Kadar je žaromet tako usmerjen, mora, če je vloga za homologacijo vložena le za kratki svetlobni pramen9, izpolnjevati le zahteve iz odstavkov 5.2 do 5.4 tega pravilnika; če je predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen, pa mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 5.1 do 5.4 tega pravilnika. |
2. Preverjanje meje zastiranja za asimetrični kratki svetlobni pramen z instrumenti
2.1 |
SPLOŠNE DOLOČBE
Kadar se uporablja odstavek 1.2.4 tega pravilnika, se kakovost meje zastiranja preizkusi v skladu z zahtevami iz odstavka 2.2, pri čemer se z instrumenti izvedeta navpična in vodoravna nastavitev svetlobnega pramena v skladu z zahtevami iz odstavka 2.3. Pred merjenjem kakovosti meje zastiranja in postopkom usmeritve z instrumenti je treba opraviti predhodno vizualno usmeritev v skladu z odstavkoma 1.2.1 in 1.2.2. |
2.2 |
Merjenje kakovosti meje zastiranja
Za določitev najmanjše ostrine se opravijo meritve z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela meje zastiranja, pri čemer so kotni premiki 0,05°, meritve pa se opravijo na razdalji:
Merilna razdalja, pri kateri se opravi preizkus, se zabeleži pod točko 9 obrazca za sporočilo (glej Prilogo 1 k temu pravilniku). Za določitev največje ostrine se meritve opravijo z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela meje zastiranja, pri čemer so kotni premiki 0,05°, meritve pa se opravijo le na razdalji 25 m z detektorjem premera približno 30 mm. Kakovost meje zastiranja se šteje za sprejemljivo, če je vsaj en sklop meritev skladen z zahtevami iz odstavkov 2.2.1 do 2.2.3. |
2.2.1 |
Vidna ne sme biti več kakor ena meja zastiranja (1). |
2.2.2 |
Ostrina meje zastiranja
Faktor ostrine G se določi z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela meje zastiranja pod kotom 2,5° od črte V–V, pri čemer je: G = (log Eβ – log E(β + 0,1°)), pri čemer sta β = navpična lega v stopinjah in E = osvetlitev na zaslonu, v katerega je usmerjen pramen. Vrednost G ne sme biti manjša od 0,13 (najmanjša ostrina) in ne večja od 0,40 (največja ostrina). |
2.2.3 |
Linearnost
Del vodoravne meje zastiranja, ki se uporablja za navpično nastavitev, mora biti vodoraven in 1,5° do 3,5° od črte V–V (glej sliko A5-II). Prevojne točke gradienta meje zastiranja na navpičnih črtah pod kotom 1,5°, 2,5° in 3,5° se določijo z enačbo: Največja navpična razdalja med določenimi prevojnimi točkami ne sme presegati 0,2°. |
(d2 (log E) / dβ2 = 0).
2.3 |
Navpična in vodoravna nastavitev
Če je meja zastiranja skladna z zahtevami glede kakovosti iz odstavka 2.2, se lahko svetlobni pramen nastavi z instrumenti. |
Opomba: |
merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte. |
2.3.1 |
Navpična nastavitev
S premikom navzgor izpod črte B (glej sliko A5-III) se opravi navpično skeniranje prek vodoravnega dela meje zastiranja, pri čemer je kot 2,5° od črte V–V. Prevojna točka (pri čemer je d2 (log E) / dβ2 = 0) se določi in postavi na črto B, ki je postavljena en odstotek pod črto H–H. |
2.3.2 |
Vodoravna nastavitev
Vložnik določi eno od naslednjih metod vodoravne usmeritve:
Ena vodoravna črta pod kotom 0,2°D se skenira od 5° levo do 5° desno po navpični usmeritvi svetilke. Največji gradient „G“, določen po formuli G = (log Eβ – log E(β + 0,1°)), pri čemer je β vodoravna lega v stopinjah, ne sme biti manjši od 0,08. Prevojna točka na črti 0,2D se postavi na črto A. |
Opomba: |
merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte. |
(b) |
metoda „3 črt“ (glej sliko A5-IV) |
Tri navpične črte se skenirajo od 2°D do 2°U pri 1°R, 2°R in 3°R po navpični usmeritvi svetilke. Zadevni največji gradienti „G“, določeni po formuli:
G = (log Eβ – log E(β + 0,1°))
pri čemer je β navpična lega v stopinjah, ne smejo biti manjši od 0,08. Na podlagi prevojnih točk na teh treh črtah se dobi premica. Presečišče te črte in črte B, ki se dobi med navpičnim usmerjanjem, se postavi na črto V.
Opomba: |
merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte. |
(1) Ta odstavek je treba spremeniti, potem ko bo na voljo objektivna metoda preizkušanja.
PRILOGA 6
Opredelitev in ostrina vodoravne meje zastiranja in postopek usmeritve na podlagi te meje zastiranja za žaromete za simetrični kratki svetlobni pramen in žaromete za meglo
1. SPLOŠNO
1.1 |
Porazdelitev svetilnosti žarometov za simetrični kratki svetlobni pramen in žarometa za meglo vključuje mejo zastiranja, ki omogoča pravilno nastavitev svetilke za fotometrične meritve in usmeritev na vozilu. Značilnosti meje zastiranja morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov2 do 4. |
2. OBLIKA MEJE ZASTIRANJA
2.1 |
Meja zastiranja pri vizualni nastavitvi svetilke je sestavljena iz: |
2.1.1 |
vodoravne črte za navpično nastavitev žarometa za simetrični kratki svetlobni pramen, ki se razteza na obeh straneh črte V–V (glej sliko A6-I), kakor je navedeno v odstavku 5.4.1.1 tega pravilnika; |
2.1.2 |
vodoravne črte za navpično nastavitev žarometa za meglo, ki sega do 4° na obe strani črte V–V (glej sliko A6-II). |
3. NASTAVITEV ŽAROMETA ZA SIMETRIČNI KRATKI SVETLOBNI PRAMEN IN ŽAROMETA ZA MEGLO
3.1 |
Vodoravna nastavitev: meja zastiranja mora biti v legi, ki omogoča, da je projekcija oblike svetlobnega pramena prikazana približno simetrično s črto V–V. Če je žaromet za meglo zasnovan za uporabo v paru ali ima sicer nesimetrično obliko svetlobnega pramena, ga je treba vodoravno naravnati v skladu z navodili vložnika ali na kakšen drug način, tako da je meja zastiranja simetrična s črto V–V. |
3.2 |
Navpična nastavitev: po vodoravni nastavitvi svetilke v skladu z odstavkom 3.1 je treba opraviti navpično nastavitev tako, da se svetlobni pramen z mejo zastiranja premika navzgor iz spodnje lege, dokler ni meja zastiranja v nazivni navpični legi. Meja zastiranja se za nazivno navpično nastavitev nastavi na črto V–V:
Če vodoravni del ni raven, ampak je rahlo ukrivljen ali poševen, meja zastiranja ne sme presegati navpičnega razpona, ki ga tvorita dve vodoravni črti, ki potekata od 3° levo do 3° desno od črte V–V pri:
nad in pod nazivno lego meje zastiranja (glej sliki A6-I in A6-II). |
3.3 |
Če se navpične lege v treh poskusih nastavitve meje zastiranja razlikujejo za več kakor:
vodoravni del meje zastiranja ni dovolj linearen ali oster, da bi bilo mogoče izvesti vizualno nastavitev. V tem primeru se z instrumenti preveri, ali kakovost meje zastiranja izpolnjuje zahteve, in sicer na naslednji način. |
4. MERJENJE KAKOVOSTI MEJE ZASTIRANJA
4.1 |
Meritve se opravijo z navpičnim skeniranjem vodoravnega dela meje zastiranja v kotnih premikih, ki niso večji od 0,05°:
Kakovost meje zastiranja se šteje za sprejemljivo, če je vsaj ena meritev pri 10 m ali 25 m skladna z zahtevami iz odstavkov 4.1.1 do 4.1.3. Merilna razdalja, uporabljena pri preizkusu, se zabeleži v obrazcu za sporočilo v skladu z odstavkom 9.2.6 iz Priloge 1. Skeniranje se izvede od spodnje lege navzgor skozi mejo zastiranja vzdolž navpičnih črt od:
Pri takšnem merjenju mora kakovost meje zastiranja izpolnjevati naslednje zahteve: |
4.1.1 |
vidna sme biti samo ena meja zastiranja (1); |
4.1.2 |
ostrina meje zastiranja: pri navpičnem skeniranju vodoravnega dela meje zastiranja vzdolž črt ± 2,5 se največja vrednost, izmerjena za:
G = (log Eβ – log E(β + 0,1°)), imenuje faktor G ostrine meje zastiranja. Vrednost G ne sme biti manjša od:
|
4.1.3 |
linearnost: del meje zastiranja, ki je namenjen navpični nastavitvi, mora biti vodoraven od 3°L do 3°R od črte V–V. Ta zahteva je izpolnjena, če skladno z odstavkom 3.2 navpične lege prevojnih točk 3° levo in desno od črte V–V ne odstopajo za več kakor:
od nazivne lege na črti V–V. |
5. NAVPIČNA NASTAVITEV Z INSTRUMENTI
Če meja zastiranja izpolnjuje zgornje zahteve glede kakovosti, se lahko navpična nastavitev svetlobnega pramena izvede z instrumenti. V ta namen se prevojna točka, pri čemer je d2 (log E) / dv2 = 0, postavi na črto V–V v svojo nazivno lego pod črto H–H. Premikanje pri merjenju in nastavitvi meje zastiranja mora potekati izpod nazivne lege navzgor.
(1) Ta odstavek je treba spremeniti, potem ko bo na voljo objektivna metoda preizkušanja.
PRILOGA 7
Preizkusi stabilnosti fotometričnih lastnosti delujočih naprav za osvetlitev cestišča (razen za svetilke za zavijanje)
1. PREIZKUSI CELOTNIH NAPRAV ZA OSVETLITEV CESTIŠČA
Ko so fotometrične vrednosti izmerjene v skladu s tem pravilnikom:
(a) |
pri žarometih za asimetrični kratki svetlobni pramen: v točki za Imax za dolgi svetlobni pramen in v točkah 25L2, 50R, B50L za kratki svetlobni pramen (ali 25R2, 50L, B50R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča); |
(b) |
pri žarometih za simetrični svetlobni pramen: v točki za Imax za dolgi svetlobni pramen in v točkah 0,50U/1,5L in 0,50U/1,5R, 50R, 50L za kratke svetlobne pramene razreda B in v točkah 0,86D–3,5R, 0,86D–3,5L, 0,50U–1,5L in 0,50U–1,5R za razrede C, D in E za kratki svetlobni pramen; |
(c) |
pri žarometih za meglo: v točki največje osvetlitve v območju D (Imax) in točki HV; |
(d) |
pri sistemih AFS: v točki za Imax za dolgi svetlobni pramen in v točkah 25LL, 50V, B50L (ali 25RR, 50V, B50R za sistem AFS, zasnovan za vožnjo po levi strani cestišča) za kratki svetlobni pramen; |
se preizkusi stabilnost fotometričnih lastnosti celotnega delujočega vzorca.
1.1 |
Pri žarometih ali žarometih za meglo:
„celotni vzorec“ pomeni celotno svetilko, skupaj s predstikalnimi napravami ter bližnjimi deli ohišja in svetilkami ali moduli LED, ki bi lahko vplivali na količino toplote, ki jo oddaja svetilka. |
1.2 |
Pri sistemih AFS:
|
1.3 |
Preizkusi se izvedejo:
|
1.4 |
Merilna oprema mora biti enakovredna opremi, ki je uporabljena pri homologacijskih preizkusih. Sistem AFS ali njegovi deli morajo biti pred preizkusi v nevtralnem položaju.
Preizkusni vzorec se preizkusi, ne da bi ga vzeli iz vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. Uporabi se svetlobni vir iz kategorije, določene za navedeni žaromet. |
2. PREIZKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNIH LASTNOSTI
2.1 |
Čista naprava
Naprava mora delovati 12 ur, kakor je opisano v odstavku 2.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz odstavka 2.1.2. |
2.1.1 |
Preizkusni postopek (1) |
2.1.1.1 |
Naprava naj deluje tako dolgo, kot je določeno, in sicer:
|
2.1.1.2 |
Preizkusna napetost
Za napetost na priključnih sponkah preizkusnega vzorca velja:
|
2.1.2 |
Rezultati preizkusa |
2.1.2.1 |
Vizualni pregled
Ko se temperatura žarometa ustali pri zunanji temperaturi, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Nato se opravi vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli popačenje, deformacija, razpoka ali sprememba barve. |
2.1.2.2 |
Fotometrični preizkus
Za zagotovitev skladnosti z zahtevami je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah: |
2.1.2.2.1 |
pri žarometih za asimetrični svetlobni pramen:
|
2.1.2.2.2 |
pri žarometih za simetrični svetlobni pramen:
|
2.1.2.2.3 |
pri žarometih za meglo na črti 5 v točki h = 0 in v točki Imax v območju D.
Lahko se opravi še eno usmerjanje zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa za meglo zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje zastiranja je obravnavana v odstavku 3 te priloge). Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preizkusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka. |
2.2 |
Umazan žaromet
Žaromet, ki je bil preizkušen v skladu z zahtevami iz odstavka 2.1, mora po opravljeni pripravi v skladu s odstavkom 2.2.1 eno uro za vsako funkcijo ali razred kratkega svetlobnega pramena (5) delovati tako, kakor je opisano v odstavku 2.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz odstavka 2.1.2, vsakemu preizkusu pa mora slediti dovolj dolg čas za ohlajanje. |
2.2.1 |
Priprava žarometa |
2.2.1.1 |
Preizkusna mešanica:
glej Dodatek 2 k tej Prilogi. |
2.2.1.2 |
Nanašanje preizkusne mešanice na žaromet
Preizkusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno površino sevanja žarometa in nato počakati, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost osvetlitve ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v nadaljevanju:
|
3. PREIZKUS SPREMEMBE NAVPIČNE LEGE MEJE ZASTIRANJA ZARADI TOPLOTE
Preveri se, ali navpični premik meje zastiranja zaradi toplote ne presega vrednosti, predpisane za žaromet, ki oddaja kratki svetlobni pramen, žaromet za meglo ali v primeru sistema AFS za sistem ali njegove dele, ki oddajajo kratki svetlobni pramen razreda C (osnovni svetlobni pramen), ali vsak predpisan način za kratki svetlobni pramen.
Na napravi, ki je bila preizkušena v skladu z odstavkom 2, se opravi preizkus, opisan v odstavku 3.1, ne da bi jo odstranili iz preizkusne vpenjalne naprave ali spremenili lego v njej.
Če je sistem AFS sestavljen iz več kakor ene svetilne enote ali več kakor enega sklopa svetilnih enot, ki ustvarjajo mejo zastiranja, se vsaka enota ali sklop obravnava kot preizkusni vzorec za potrebe tega preizkusa in mora biti preizkušena ločeno.
Če je sistem AFS opremljen s premičnim optičnim delom, se pri tem preizkusu upoštevata samo lega, ki je najbliže povprečnemu navpičnemu kotnemu premiku, in/ali začetna lega v nevtralnem položaju.
Preizkus je omejen samo na vhodne signale pod pogoji, ki ustrezajo vožnji naravnost.
3.1 |
Preizkusni postopek |
3.1.1 |
Za ta preizkus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 2.1.1.2.
Preizkus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri zunanji temperaturi 23 °C ± 5 °C. Naprava deluje, ne da bi jo vzeli iz preizkusne vpenjalne naprave ali spremenili lego v njej. (Za ta preizkus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 2.1.1.2):
|
3.1.2 |
Pri napravi za asimetrični svetlobni pramen:
lego vodoravnega dela meje zastiranja (med črto V–V in navpično črto skozi točko B50L za vožnjo po desni strani cestišča ali točko B50R za vožnjo po levi strani cestišča) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) po delovanju. |
3.1.3 |
Pri žarometih za simetrični svetlobni pramen: lego vodoravnega dela meje zastiranja (med črto V–V in navpičnima črtama skozi točki 50L in 50R za žaromet razreda BS ter točki 3,5L in 3,5R za žaromet razredov CS, DS in ES) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) po delovanju. |
3.1.4 |
Pri žarometih za meglo: lego meje zastiranja med točko 3,0° levo in točko 3,0° desno od črte V–V je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) po delovanju.
Meritev spremembe lege meje zastiranja, opisane zgoraj, se izvede s katero koli metodo, ki daje zadosti točne in ponovljive rezultate. |
3.2 |
Rezultati preizkusa |
3.2.1 |
Rezultat v miliradianih (mrad) se šteje kot sprejemljiv, če:
|
3.2.2 |
Če se rezultat ne sklada z zahtevami iz odstavka 3.2.1 in ne presega vrednosti iz preglednice A7-1, je treba opraviti preizkus v skladu z odstavkom 3.1 na dodatnem vzorcu, nameščenem na preizkusni vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu, in sicer potem, ko je bil vzorec trikrat zapored izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi stabiliziranja lege mehanskih delov naprave:
Po teh treh ciklih se naprava šteje za sprejemljivo, če absolutna vrednost Δr, izmerjena v skladu z odstavkom 3.2 na dodatnem vzorcu, izpolnjuje zahteve iz odstavka 3.2.1. Preglednica A7/-1 Vrednosti premikov
|
Priloga 7 – Dodatek 1
Pregled obratovalnih obdobij za preizkus stabilnosti fotometričnih lastnosti
Okrajšave: |
P: |
žaromet za kratki svetlobni pramen |
D: |
žaromet za dolgi svetlobni pramen (D1 + D2 pomeni dva dolga svetlobna pramena) |
|
F: |
žaromet za meglo |
|
L_
|
pomeni ciklus 15-minutnega izklopa in 5-minutnega vklopa |
|
|
pomeni ciklus 9-minutnega izklopa in 1-minutnega vklopa |
Vsi naslednji združeni žarometi in žarometi za meglo so skupaj z označevalnimi simboli navedeni kot primeri in niso izčrpni.
1. |
P ali D ali F
|
2. |
P+F ali P+D ali P+D1+D2 ali P+D+F ali P+D1+D2 + F
|
3. |
P/F ali P/D ali P/ D1+D2
|
4. |
D+F ali D1+D2 +F
|
5. |
D/F ali D1+D2/F
|
6. |
P/D+F ali P/D1+D2+F
|
7. |
P+D/F ali P+D1+D2/F
|
8. |
P/D/F ali P/D1+D2/F
|
Priloga 7 – Dodatek 2
Preizkusna mešanica za preizkus za umazane žaromete
1. Za naprave z zunanjo lečo iz stekla:
mešanica vode in umazanije, ki se nanese na napravo, vsebuje:
(a) |
9 masnih delov kremenčevega peska z zrnatostjo 0–100 μm; |
(b) |
1 masni del rastlinskega oglenega prahu iz bukovega lesa z zrnatostjo 0–100 μm; |
(c) |
0,2 masnega dela NaCMC (6) in |
(d) |
5 masnih delov natrijevega klorida (99-odstotna čistost); |
(e) |
ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m. |
Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.
2. Za naprave z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:
mešanica vode in umazanije, ki se nanese na napravo, vsebuje:
(a) |
9 masnih delov kremenčevega peska z zrnatostjo 0–100 μm; |
(b) |
1 masni del rastlinskega oglenega prahu iz bukovega lesa z zrnatostjo 0–100 μm; |
(c) |
0,2 masnega dela NaCMC (6) in |
(d) |
5 masnih delov natrijevega klorida (99-odstotna čistost); |
(e) |
13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m; in |
(f) |
2 ± 1 masnih delov v kapljicah površinsko aktivne snovi (7). |
Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.
(1) Za razpored preizkusa glej Prilogo 7, Dodatek 1.
(2) Če preizkušani žaromet vključuje signalne svetilke, morajo biti te svetilke, razen svetilke za dnevno vožnjo, med preizkusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora svetiti v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.
(3) Če med utripanjem žarometov hkrati svetijo dodatni svetlobni viri, se to ne šteje za običajno uporabo svetlobnih virov.
(4) Upoštevati je treba vse svetlobne vire svetilnih funkcij, tudi če zanje ni vložena vloga za homologacijo v skladu s tem pravilnikom, razen tistih iz opombe 3.
(5) Morebitni kratki svetlobni pramen razreda W se ne upošteva za svetilne enote, ki proizvajajo kratki svetlobni pramen drugega razreda ali drugo svetilno funkcijo ali k temu prispevajo.
(6) NaCMC je natrijeva sol karboksimetilceluloze, ki se običajno navaja kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.
(7) Dovoljeno odstopanje pri količinah je potrebno za pridobitev mešanice, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.
PRILOGA 8
Zahteve za naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje) z lečami iz plastičnega materiala – preizkusi za leče ali vzorce materiala
1. SPLOŠNE UPRAVNE ZAHTEVE
1.1 |
Na osnovi te priloge se pripravi poročilo o preizkusu z rezultati preizkusov iz odstavkov 3.1 do 3.5; to poročilo se doda poročilu o preizkusu naprave iz vloge za podelitev homologacije in dokumentaciji za to napravo.
Naprava za osvetlitev cestišča, uporabljena v tem preizkusu, se navede v poročilu o preizkusu. |
1.2 |
Vsaki vlogi za podelitev homologacije se priloži: |
1.2.1 |
za preizkus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče: štirinajst leč; |
1.2.1.1 |
deset od teh leč se lahko nadomesti z desetimi vzorci materiala velikosti najmanj 60 × 80 mm z ravno ali izbočeno zunanjo površino in pretežno ravno površino v sredini (polmer ukrivljenosti najmanj 300 mm), veliko najmanj 15 × 15 mm; |
1.2.1.2 |
vsaka taka leča ali vzorec materiala se izdela po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji; |
1.2.2 |
optični sklop, če se uporablja, na katerega se lahko vgradijo leče po navodilih proizvajalca; |
1.2.3 |
za preizkus odpornosti svetlobno prepustnih sestavnih delov iz plastičnega materiala proti ultravijoličnemu sevanju modulov LED v žarometu:
po en vzorec vsakega materiala, ki se uporablja v napravi za osvetlitev cestišča, ali vzorec naprave za osvetlitev cestišča, ki vsebuje te materiale. Vsi vzorci materiala morajo imeti enak videz in biti po potrebi enako površinsko obdelani, kakor če bi bili namenjeni za uporabo v žarometu, za katerega je bila vložena vloga za homologacijo. Preizkus odpornosti notranjih materialov proti ultravijoličnemu sevanju svetlobnega vira ni potreben, če se uporabljajo le tipi modulov LED z nizkim ultravijoličnim sevanjem, kakor so določeni v Prilogi 9, oziroma če se sprejmejo ukrepi za zaščito zadevnih sestavnih delov naprav pred ultravijoličnim sevanjem, npr. s filtri iz stekla. |
2. SPLOŠNE ZAHTEVE
2.1 |
Vzorci, predloženi v skladu z odstavkom 1.2, morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov 3.1 do 3.6. |
2.2 |
Material leč v obeh vzorcih celotnih naprav za osvetlitev cestišča, predloženih skladno z odstavkom 3.1.3.4 tega pravilnika in opremljenih z lečami iz plastičnega materiala, mora ustrezati zahtevam iz odstavka 3.7. |
2.3 |
Na vzorcih (plastične leče ali vzorci materialov) skupaj z optičnim sklopom, za katerega so predvideni (če se uporabljajo), se homologacijski preizkusi opravijo v časovnem zaporedju, prikazanem v preglednici A8-1. |
2.4 |
Če lahko proizvajalec svetilk dokaže, da je izdelek že prestal preizkuse, predpisane v odstavkih 3.1 do 3.5, ali enakovredne preizkuse na podlagi katerega drugega pravilnika, teh preizkusov ni treba ponoviti; obvezni so samo preizkusi iz preglednice A8-2. |
3. POSEBNE ZAHTEVE ZA PREIZKUŠANJE
3.1 |
Odpornost proti temperaturnim spremembam |
3.1.1 |
Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in relativne vlažnosti opraviti preizkuse po naslednjem programu:
Pred tem preizkusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure hranjeni pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov.
|
3.1.2 |
Fotometrične meritve |
3.1.2.1 |
Pred preizkusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve. |
3.1.2.2 |
S standardnim (etalonskim) svetlobnim virom in/ali moduli LED ali morebitnim standardnim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, s katerimi je opremljena naprava za osvetlitev cestišča, je treba opraviti meritve v naslednjih točkah:
|
3.1.2.3 |
Rezultati
Fotometrične vrednosti, izmerjene za vsak vzorec pred preizkusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kakor 10 odstotkov. |
3.2 |
Odpornost proti okoljskim vplivom in kemičnim snovem |
3.2.1 |
Odpornost proti okoljskim vplivom
Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna porazdelitev energije ustreza porazdelitvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5 500 K in 6 000 K. Med vir in vzorce je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabi sevanje z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za interval, v katerem energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preizkusne naprave mora temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kakor vzorci, doseči 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obrati na minuto. Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C po naslednjem ciklu: škropljenje: 5 minut; sušenje: 25 minut. |
3.2.2 |
Odpornost proti kemičnim snovem
Po preizkusu, opisanem v odstavku 3.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 3.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 3.2.2.2, z mešanico, opredeljeno v odstavku 3.2.2.1. |
3.2.2.1 |
Preizkusna mešanica
Preizkusna mešanica vsebuje 61,5 odstotka n-heptana, 12,5 odstotka toluena, 7,5 odstotka etiltetraklorida, 12,5 odstotka trikloroetilena in 6 odstotkov ksilena (v odstotkih prostornine). |
3.2.2.2 |
Nanašanje preizkusne mešanice
Kos bombažne krpe (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 3.2.2.1 in nato v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s tlakom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preizkusno površino velikosti 14 × 14 mm. V teh 10 minutah se krpa znova napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preizkusni mešanici med celotnim trajanjem preizkusa. Pri pritiskanju namočene krpe na vzorec se lahko tlak, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok. |
3.2.2.3 |
Čiščenje
Po nanosu preizkusne mešanice se vzorci posušijo na zraku, nato pa operejo z raztopino iz odstavka 3.4.1 (Odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C. Potem se vzorci temeljito sperejo pri 23 °C ± 5 °C z destilirano vodo, ki ne vsebuje več kakor 0,2 odstotka primesi, in se obrišejo z mehko krpo. |
3.2.3 |
Rezultati |
3.2.3.1 |
Po preizkusu odpornosti proti okoljskim vplivom ne sme biti na zunanji površini vzorcev nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe |
3.2.3.2 |
Po preizkusu odpornosti proti kemičnim snovem ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi lahko spremenilo razpršenost svetlobnega toka |
3.3 |
Odpornost proti sevanju svetlobnega vira
Po potrebi se opravi naslednji preizkus: ravni vzorci vsakega sestavnega dela naprave za osvetlitev cestišča iz plastičnega materiala, ki prepuščajo svetlobo, se izpostavijo svetlobi svetlobnih virov. Parametri, kakor so koti in razdalje vzorcev, morajo biti enaki kakor v napravi za osvetlitev cestišča. Ti vzorci morajo biti enake barve in po potrebi enako površinsko obdelani kakor deli naprave za osvetlitev cestišča. Po 1 500 urah neprekinjenega delovanja morajo biti kolorimetrične zahteve za prepuščeno svetlobo izpolnjene z novim svetlobnim virom, pri čemer ne sme biti na površini vzorcev nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij. Preizkus odpornosti notranjih materialov proti ultravijoličnemu sevanju svetlobnega vira ni potrebno, če se uporabijo svetlobni viri v skladu s Pravilnikom ZN št. 37 in/ali svetlobni viri z nizkim ultravijoličnim sevanjem, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, in/ali moduli LED z nizkim ultravijoličnim sevanjem ali če se sprejmejo ukrepi za zaščito ustreznih sestavnih delov sistema pred ultravijoličnim sevanjem, na primer s filtri iz stekla. |
3.4 |
Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom |
3.4.1 |
Odpornost proti čistilom
Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in se nato za pet minut potopi v mešanico s temperaturo 23 °C ± 5 °C, ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 odstotka primesi in en del alkilarilsulfonata. Po preizkusu se vzorci posušijo pri 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo. |
3.4.2 |
Odpornost proti ogljikovodikom
Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti z bombažno krpo, prepojeno z mešanico iz 70 odstotkov n-heptana in 30 odstotkov toluena (v odstotkih prostornine), nato pa počakati, da se posuši na zraku. |
3.4.3 |
Rezultati
Po zaporedno opravljenih zgornjih preizkusih srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe |
3.5 |
Odpornost proti mehanski obrabi |
3.5.1 |
Metoda preizkušanja odpornosti proti mehanski obrabi
Na zunanji površini treh novih vzorcev (leč) se opravi preizkus z enakomernim mehanskim obrabljanjem po postopku, opisanem v Dodatku 3. |
3.5.2 |
Rezultati
Po tem preizkusu je treba spremembe:
izmeriti po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 1.2.1.1. Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:
|
3.6 |
Preizkus sile oprijema prevlek, če obstajajo |
3.6.1 |
Priprava vzorca
Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali iglo vreže mrežasti vzorec s kvadrati velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk z britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka. |
3.6.2 |
Opis preizkusa
Uporabi se lepilni trak s silo oprijema 2 N/(cm širine) ± 20 %, izmerjeno v normalnih okoliščinah, opisanih v Dodatku 4. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 3.6.1. Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izenači s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Tedaj je treba lepilni trak odlepiti z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s. |
3.6.3 |
Rezultati
Na mrežasti površini ne smejo nastati znatne poškodbe. Poškodbe na presečiščih kvadratov ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem. |
3.7 |
Preizkušanje celotne naprave za osvetlitev cestišča z lečo iz plastičnega materiala |
3.7.1 |
Odpornost površine leče proti mehanski obrabi |
3.7.1.1 |
Preizkusi
Na leči vzorca št. 1 je treba opraviti preizkus, opisan v odstavku 3.5.1. |
3.7.1.2 |
Rezultati |
3.7.1.2.1 |
Pri razredih A, B in D ter sistemih AFS rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, po opravljenem preizkusu ne smejo:
ali
|
3.7.1.2.2 |
Pri razredih BS, CS, DS in ES rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, po opravljenem preizkusu ne smejo:
ali
|
3.7.1.2.3 |
Pri žarometih za meglo rezultati fotometričnih meritev za črti 2 in 5 po opravljenem preizkusu ne smejo presegati največjih predpisanih vrednosti za več kakor 30 odstotkov. |
3.7.2 |
Preizkus sile oprijema prevlek, če obstajajo
Na leči vzorca št. 2 je treba opraviti preizkus, opisan v odstavku 3.6. |
4. Preverjanje skladnosti proizvodnje
4.1 |
V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da naprave za osvetlitev cestišča ali enote proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če: |
4.1.1 |
po preizkusu odpornosti proti kemičnim snovem ter preizkusu odpornosti proti detergentom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorcev ni s prostim očesom mogoče opaziti nobenih razpok, oddrobljenih delov ali deformacij (glej odstavke 3.2.2, 3.4.1 in 3.4.2); |
4.1.2 |
so po preizkusu iz odstavka 3.7.1.1 fotometrične vrednosti v merilnih točkah iz odstavka 3.7.1.2 znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje. |
4.2 |
Če rezultati preizkusov ne izpolnjujejo zahtev, je treba preizkuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu naprav za osvetlitev cestišča. |
PRILOGA 8 – Dodatek 1
Časovno zaporedje preizkusov materialov
A. Preizkusi plastičnih materialov (leč ali vzorcev materiala, ki so bili predloženi v skladu z odstavkom 1.2)
Preglednica A8/-1
Časovno zaporedje preizkusov materialov
Vzorci |
Leče ali vzorci materiala |
Leče |
||||||||||||
Preizkusi |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
Omejena fotometrija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
Sprememba temperature |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
Omejena fotometrija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
Meritev prepustnosti |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
Meritev razpršenosti |
X |
X |
X |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
Okoljski vplivi |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Meritev prepustnosti |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kemične snovi |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Meritev razpršenosti svetlobe |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Detergenti |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ogljikovodiki |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
Meritev prepustnosti |
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
Obraba |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
Meritev prepustnosti |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
Meritev razpršenosti |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
Oprijem |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
Odpornost proti sevanju svetlobnega vira (*1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X |
|
|
|
|
Preglednica A8/-2
Preizkusi celotnih naprav, sistemov ali njihovih delov (predloženih v skladu z odstavkom 3.1.3.4 tega pravilnika)
Preizkusi |
Celotne naprave, sistemi ali njihovi deli |
|
Št. vzorca |
||
1 |
2 |
|
Obraba |
X |
|
Fotometrija |
X |
|
Oprijem |
|
X |
Priloga 8 – Dodatek 2
Metoda merjenja razpršenosti in prepustnosti svetlobe
1. OPREMA (glej sliko A8-I)
Svetlobni pramen kolimatorja K s polovično divergenco β/2 = 17,4 x 104 rd se omeji z zaslonko Dτ z odprtino 6 mm, pri kateri je nameščen nosilec za vzorec.
Konvergentna akromatska leča L2 s korekcijo sferičnih aberacij povezuje zaslonko Dτ s sprejemnikom R; premer leče L2 mora biti tak, da ne zaslanja svetlobe, ki ga vzorec razprši v stožcu s polovičnim vršnim kotom ß/2 = 14°.
Obročasta zaslonka DD s kotoma αo/2 = 1° in αmax /2 = 12° je nameščena v goriščni ravnini slike leče L2.
Neprozorni srednji del zaslonke je potreben za zaslanjanje svetlobe, ki izhaja neposredno iz svetlobnega vira. Srednji del zaslonke se lahko odstrani iz svetlobnega pramena tako, da se vrne točno v svojo izhodiščno lego.
Razdaljo L2 Dτ in goriščno razdaljo F2 (1) leče L2 je treba izbrati tako, da slika Dτ v celoti pokrije sprejemnik R.
Če se za začetni vpadni svetlobni tok vzame 1 000 enot, mora biti absolutna točnost izmerjenih vrednosti boljša od ene enote.
2. MERITVE
Odčitati je treba naslednje vrednosti:
Preglednica A8/-3
Izmerjene vrednosti
Izmerjena vrednost |
Z vzorcem |
S srednjim delom DD |
Ustrezna količina |
T1 |
ne |
ne |
vpadni svetlobni tok pri prvi izmerjeni vrednosti |
T2 |
da (pred preizkusom) |
ne |
svetlobni tok, ki ga je prepustil novi material v polju 24° |
T3 |
da (po preizkusu) |
ne |
svetlobni tok, ki ga je prepustil material po preizkusu v polju 24° |
T4 |
da (pred preizkusom) |
da |
svetlobni tok, ki ga je razpršil novi material |
T5 |
da (po preizkusu) |
da |
svetlobni tok, ki ga je razpršil material po preizkusu |
Priloga 8 – Dodatek 3
Metoda preizkusa s škropljenjem
1. PREIZKUSNA OPREMA
1.1 |
Škropilna pištola
Škropilna pištola mora biti opremljena s šobo premera 1,3 mm, ki omogoča pretok tekočine 0,24 ± 0,02 l/minuto pri delovnem tlaku 6,0 bar –0/+0,5 bar. Pri teh delovnih pogojih mora premer profila curka na površini, ki je izpostavljena obrabi, znašati 170 ± 50 mm na razdalji 380 ± 10 mm pred šobo. |
1.2 |
Preizkusna mešanica
Preizkusna mešanica je sestavljena iz:
|
2. PREIZKUS
Zunanja površina leče svetilke se enkrat ali večkrat izpostavi delovanju curka peska, dobljenega po zgoraj opisani metodi. Pri tem se curek usmeri skoraj pravokotno na površino, ki se preizkuša.
Nastajanje poškodb se preverja na enem ali več referenčnih vzorcih stekla, nameščenih v bližini leč, ki se preizkušajo. Mešanico je treba škropiti, dokler sprememba razpršene svetlobe na vzorcu ali vzorcih, izmerjena po metodi iz Dodatka 2, ne ustreza naslednji vrednosti:
Za preverjanje enakomernosti obrabe na celotni površini, ki se preizkuša, se lahko uporabi več referenčnih vzorcev.
Priloga 8 – Dodatek 4
Preizkus sile oprijema lepilnega traku
1. NAMEN
Po tej metodi se lahko pri normalnih pogojih določi linearna sila oprijema lepilnega traku na stekleni plošči.
2. NAČELO
Merjenje sile, ki jo je treba uporabiti za odlepitev lepilnega traku s steklene plošče pod kotom 90°.
3. Predpisani atmosferski pogoji
Temperatura zraka mora biti 23 °C ± 5 °C, relativna vlažnost pa 65 ± 15 odstotkov.
4. PREIZKUSNI TRAKOVI
Pred preizkusom se vzorčni kolut lepilnega traku 24 ur hrani pri predpisanih okoljskih pogojih (glej odstavek 3).
Z vsakega koluta je treba preizkusiti po pet preizkusnih trakov dolžine 400 mm. Ti preizkusni trakovi se pridobijo s koluta, ko so odstranjene prve tri plasti.
5. POSTOPEK
Preizkus je treba opraviti pod okoljskimi pogoji, določenimi v odstavku 3.
Pet preizkusnih trakov je treba odtrgati s koluta med radialnim odvijanjem lepilnega traku s hitrostjo približno 300 mm/s, nato pa jih je treba v 15 sekundah nanesti, kakor sledi:
lepilni trak se postopoma nanese na stekleno ploščo tako, da se s prstom rahlo drgne v vzdolžni smeri, vendar brez prekomernega pritiska, tako da med trakom in stekleno ploščo ni nobenega zračnega mehurčka.
Vse skupaj se 10 minut pusti v predpisanih atmosferskih pogojih.
Približno 25 mm preizkusnega traku se odlepi s plošče v ravnini, ki je pravokotna na os preizkusnega traku.
Plošča se pritrdi, prosti konec lepilnega traku pa prepogne za 90° glede na ploščo. Vlečna sila mora delovati tako, da je ločilna črta med lepilnim trakom in ploščo pravokotna na to silo in na ploščo.
Trak se odlepi s hitrostjo 300 ± 30 mm/s in zabeleži se potrebna sila.
6. REZULTATI
Pet dobljenih vrednosti se razporedi po vrstnem redu, srednja vrednost pa se vpiše kot rezultat meritve. Ta vrednost je izražena v newtonih na centimeter širine lepilnega traku.
(*1) Ta preizkus velja za žaromete za meglo, opremljene s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, žaromete in sisteme AFS.
(1) Za L2 se priporoča uporaba goriščne razdalje približno 80 mm.
PRILOGA 9
Zahteve za module LED in naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje), vključno z moduli LED in/ali svetlobnimi viri LED
1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA MODULE LED
1.1 |
Vsi predloženi vzorci modulov LED morajo pri preizkušanju s predloženimi elektronskimi krmilnimi napravami za nadzor svetlobnih virov, če so na voljo, izpolnjevati ustrezne zahteve iz tega pravilnika. |
1.2 |
Moduli LED so zasnovani tako, da pri običajni uporabi njihovo delovanje ostane brezhibno. Poleg tega ne smejo imeti napak v zasnovi ali izdelavi. Za modul LED se šteje, da ne deluje, če ne deluje katera od njegovih svetlečih diod. |
1.3 |
Moduli LED ne smejo dopuščati nedovoljenih sprememb. |
1.4 |
Pri zasnovi odstranljivih modulov LED se upošteva naslednje: |
1.4.1 |
kadar se modul LED odstrani in nadomesti z drugim modulom, ki ga zagotovi vložnik in ima enako identifikacijsko kodo modula svetlobnega vira, so izpolnjene fotometrične zahteve žarometa ali sistema AFS; |
1.4.2 |
moduli LED z različnimi identifikacijskimi kodami modula svetlobnega vira v istem ohišju svetilke ne smejo biti medsebojno zamenljivi. |
2. PROIZVODNJA MODULOV LED
2.1 |
Svetleče diode v modulu LED morajo biti opremljene z ustreznimi pritrdilnimi elementi. |
2.2 |
Pritrdilni elementi morajo biti trdni in dobro pritrjeni na svetleče diode in modul LED. |
3. PREIZKUSNI POGOJI
3.1 |
Uporaba |
3.1.1 |
Vsi vzorci se preizkusijo v skladu z odstavkom 4. |
3.1.2 |
Svetlobni viri v modulu LED so svetleče diode (LED) iz odstavka 2.7.1 Pravilnika ZN št. 48, zlasti v zvezi z elementom za vidno sevanje. Druge vrste svetlobnih virov niso dovoljene. |
3.2 |
Delovni pogoji |
3.2.1 |
Delovni pogoji za module LED
Vse vzorce je treba preizkusiti pod pogoji iz odstavka 4.6.4 tega pravilnika. Moduli LED se preizkušajo v napravi, ki jo predloži proizvajalec, razen če je v tej prilogi določeno drugače. |
3.2.2 |
Delovni pogoji za svetlobne vire LED
Vse vzorce je treba preizkusiti pod pogoji iz odstavka 4.6.3 tega pravilnika. |
3.2.3 |
Zunanja temperatura
Pri meritvah električnih in fotometričnih značilnosti se naprava uporablja v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C. |
3.3 |
Staranje
Na zahtevo vložnika se modul LED pred začetkom preizkusov, ki so določeni v tem pravilniku, pusti delovati 15 ur in nato ohladi na zunanjo temperaturo. |
4. POSEBNE ZAHTEVE IN PREIZKUSI
4.1 |
Barvni videz |
4.1.1 |
Vsebnost rdeče barve
Poleg določb iz odstavka 4.16 tega pravilnika: mora biti najmanjša vsebnost rdeče barve v svetlobi preizkušanega modula LED ali naprave z moduli LED (pri napetosti 50 V za žaromete in sisteme AFS):
pri čemer je:
Ta vrednost se izračuna v razmikih enega nanometra. |
4.2 |
Ultravijolično sevanje
Ultravijolično sevanje modula LED z nizkim ultravijoličnim sevanjem mora biti:
pri čemer je:
(Ostali simboli so opredeljeni v odstavku 4.1.1). Ta vrednost se izračuna v razmikih enega nanometra. Ultravijolično sevanje se ponderira glede na vrednosti v preglednici A9-1: Preglednica A9/-1 Preglednica vrednosti za ultravijolično sevanje v skladu s Smernicami IRPA/INIRC o mejnih vrednostih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju. Izbrane valovne dolžine (v nanometrih) so reprezentativne; druge vrednosti je treba interpolirati.
|
4.3 |
Temperaturna stabilnost za napravo s svetlobnimi viri LED in/ali moduli LED |
4.3.1 |
Svetilnost |
4.3.1.1 |
Fotometrično meritev naprave je treba opraviti po 1 minuti delovanja za določeno funkcijo na spodaj določeni preizkusni točki. Za te meritve je lahko usmeritev približna, a jo je treba ohraniti za predhodne in naknadne meritve razmerja.
Preizkusne točke, ki se izmerijo:
|
4.3.1.2 |
Svetilka naj deluje, dokler se fotometrične lastnosti ne stabilizirajo. Trenutek, v katerem se fotometrične lastnosti stabilizirajo, je opredeljen kot trenutek, v katerem je v 15-minutnem časovnem obdobju odstopanje fotometrične vrednosti manjše od 3 odstotkov. Ko je stabilnost dosežena, je treba opraviti usmeritev za celotno fotometrijo v skladu z zahtevami za določeno napravo. Fotometrične meritve svetilke je treba opraviti v vseh preizkusnih točkah, zahtevanih za določeno napravo. |
4.3.1.3 |
Treba je izračunati razmerje med vrednostjo fotometrične preizkusne točke, določene v odstavku 4.3.1.1, in vrednostjo točke, določene v odstavku 4.3.1.2. |
4.3.1.4 |
Ko se fotometrične lastnosti stabilizirajo, je treba zgoraj izračunano razmerje uporabiti pri vseh preostalih preizkusnih točkah, da se ustvari nova fotometrična preglednica, v kateri so opisane vse fotometrične lastnosti na osnovi enominutnega delovanja. |
4.3.1.5 |
Vrednosti svetilnosti, izmerjene po eni minuti delovanja in po tem, ko se fotometrične lastnosti stabilizirajo, morajo ustrezati zahtevam za najmanjše in največje dovoljene vrednosti. |
4.3.2 |
Barva
Barva oddane svetlobe, izmerjena po eni minuti in po stabilizaciji fotometričnih lastnosti, kakor je opisano v odstavku 4.3.1.2, mora biti v obeh primerih znotraj zahtevanih mejnih vrednosti za obarvanost. |
5. MERITEV CILJNEGA SVETLOBNEGA TOKA MODULOV LED, KI PROIZVAJAJO GLAVNI KRATKI SVETLOBNI PRAMEN, JE TREBA IZVESTI NA NASLEDNJI NAČIN:
5.1 |
moduli LED so konfigurirani, kakor je opisano v tehnični specifikaciji v odstavku 3.1.3 tega pravilnika. Na zahtevo vložnika tehnična služba z uporabo orodja odstrani optične elemente (sekundarno optiko). Ta postopek in pogoji v času meritev, kakor je opisano v nadaljevanju, se navedejo v poročilu o preizkusu; |
5.2 |
vložnik predloži po en modul vsakega tipa, skupaj s krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, če se uporablja, in podrobnimi navodili.
Lahko se zagotovi ustrezna naprava za uravnavanje temperature (npr. toplotni izmenjevalnik) za simulacijo podobnih temperaturnih pogojev kot pri uporabi zadevnega žarometa ali sistema AFS. Pred preizkusom je treba vsak modul LED starati najmanj 72 ur pod pogoji, ki so enaki pogojem uporabe zadevnega žarometa. V primeru uporabe Ulbrichtove krogle mora premer krogle znašati najmanj en meter in najmanj desetkrat več od največjih mer modula LED, kar od tega je večje. Meritve svetlobnega toka se lahko izvedejo tudi z integracijo z uporabo goniofotometra. Upoštevajo se predpisi iz publikacije CIE 084-1989 v zvezi s sobno temperaturo, lego itd. Modul LED mora svetiti približno eno uro v zaprti krogli ali goniofotometru. Svetlobni tok se izmeri po doseženi stabilnosti, kakor je pojasnjeno v odstavku 4.3.1.2. |
PRILOGA 10
Splošni prikaz za glavni kratki svetlobni pramen in elemente svetlobnega pramena ter povezane možnosti svetlobnega vira
PRILOGA 11
Referenčno središče
Če je zahtevano:
a = najmanj 2 mm
Ta neobvezna oznaka referenčnega središča se postavi na lečo na presečišču z referenčno osjo kratkega svetlobnega pramena in tudi na leče dolgih svetlobnih pramenov, kadar ti prameni niso združeni, kombinirani ali integrirani s kratkim svetlobnim pramenom, ter na lečo žarometa za meglo.
Slika A11-I prikazuje oznako referenčnega središča, projiciranega na ravnino, ki se v največji meri dotika leče okoli središča kroga. Črte, ki sestavljajo oznako, so lahko neprekinjene ali črtkane.
PRILOGA 12
Oznake za napetost
Ta oznaka mora biti nameščena na ohišju vseh žarometov, ki vsebujejo le svetlobne vire, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, in predstikalno napravo, in na vseh zunanjih delih predstikalne naprave. Predstikalne naprave so zasnovane za nn-voltni omrežni sistem. |
Ta oznaka mora biti nameščena na ohišju vseh žarometov, ki vsebujejo vsaj en svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, in predstikalno napravo. Predstikalne naprave so zasnovane za nn-voltni omrežni sistem. Svetlobni viri z žarilno nitko, ki jih vsebuje žaromet, niso zasnovani za 24-voltni omrežni sistem. |
PRILOGA 13
Namestitev homologacijskih oznak
Naslednje namestitve homologacijskih oznak so zgolj primeri; sprejemljiva je vsaka druga namestitev, izvedena v skladu z odstavkom 3.3 tega pravilnika.
1. Homologacijska oznaka za posamično napravo za osvetlitev cestišča
a = glej odstavek 3.3.1.2.1 tega pravilnika |
Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na levi, je enota za sistem AFS, homologirana na Nizozemskem (E4) v skladu s tem pravilnikom pod homologacijsko številko 19243. Številka, ki sledi 149R, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz tega pravilnika v njegovi izvirni obliki (00). Identifikacijski simboli funkcij pomenijo, da je bila homologacija podeljena za dolgi svetlobni pramen (R) ter kratki svetlobni pramen razredov C in V. Dvojna puščica pomeni, da je kratki svetlobni pramen primeren za vožnjo po obeh straneh cestišča z ustrezno nastavitvijo optičnega elementa ali svetlobnega vira na vozilu. Kratka svetlobna pramena razredov C in V ter dolgi svetlobni pramen izpolnjujejo določbe, ki se uporabljajo za osvetlitev v ovinkih, kakor je nakazano s črko „T“. Črtica nad črko „R“ pomeni, da funkcijo dolgega svetlobnega pramena zagotavlja več enot na tisti strani sistema. Številka 30 označuje, da je največja svetilnost dolgega svetlobnega pramena med 123 625 in 145 125 cd. |
|
Svetilka s homologacijsko oznako, prikazano na levi, je žaromet za kratki svetlobni pramen, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu (DC), za vožnjo po levi strani cestišča (puščica) s plastično lečo (PL), homologiran v Franciji (E2) v skladu s tem pravilnikom (149R), kakor je določeno v prvotnih spremembah (00), v kombinaciji s sprednjo pozicijsko svetilko (A), kakor je določeno v prvotnih spremembah (00) Pravilnika o svetlobno-signalnih napravah (148R). Obe svetilki (funkciji) sta homologirani pod homologacijsko številko 3223. |
2. Homologacijska oznaka združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk
Opomba: |
Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobno-signalne svetilke. Črte niso del homologacijske oznake. |
Opomba: |
Primera na slikah A13-III in A13-IV ustrezata svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki obsega:
|
Ta primer prikazuje prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve, ki ga sestavljajo dve enoti na levi strani vozila in ena enota na desni strani.
Sistem z zgornjimi homologacijskimi oznakami izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika (prvotna različica Pravilnika) glede kratkega svetlobnega pramena za vožnjo po levi strani cestišča in dolgega svetlobnega pramena z največjo svetilnostjo med 123 625 in 145 125 kandelami (kakor označuje številka 30) in je združen s sprednjo smerno svetilko kategorije 1a in sprednjo pozicijsko svetilko, homologiranima v skladu s spremembami 00 Pravilnika ZN št. 148.
Enota 1 sistema (na levi strani) je zasnovana tako, da prispeva h kratkima svetlobnima pramenoma razredov C in E. Črtica nad črko „C“ kaže, da na navedeni strani h kratkemu svetlobnemu pramenu razreda C prispeva več kot ena enota. Črka „T“ desno od navedenih simbolov kaže, da tako kratki svetlobni pramen razreda C kot tudi kratki svetlobni pramen razreda E zagotavljata način osvetlitve v ovinkih.
Enota 3 sistema (na levi strani) je zasnovana tako, da zagotavlja drugi del kratkega svetlobnega pramena razreda C na navedeni strani (kot kaže črtica nad črko „C“) in kratki svetlobni pramen razreda W. Za to dodatno svetilno enoto krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ni potreben.
Enota 2 sistema (na desni strani) je zasnovana tako, da prispeva h kratkima svetlobnima pramenoma razredov C in E (oba z načinom osvetlitve v ovinkih) ter kratkemu svetlobnemu pramenu razreda W.
Opomba: |
V zgornjem primeru imajo različne enote sistema isto homologacijsko številko. |
3. Identifikacijska koda modulov svetlobnih virov
Modul svetlobnega vira z identifikacijsko kodo, prikazano na sliki A13-VI, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod homologacijsko številko 17325.
Dodatna svetilna enota z identifikacijsko kodo, prikazano na sliki A13-VII, je bila homologirana skupaj z žarometom, prvotno homologiranim na Japonskem (E43) pod homologacijsko številko 1234.
PRILOGA 14
Obrazca za opis
Največji format: A4 (210 x 297 mm)
Obrazec za opis prilagodljivega sistema sprednje osvetlitve št. 1
Kontrolni signali sistemov AFS, ki ustrezajo svetilnim funkcijam in načinom osvetlitve, ki jih zagotavlja sistem
Kontrolni signal sistema AFS |
Funkcija ali načini, na katere vpliva signal (1) |
Tehnične značilnosti (2) (po potrebi uporabiti dodaten list) |
|||||||||||
Kratki svetlobni pramen |
Dolgi svetlobni pramen |
||||||||||||
|
Razred C |
|
Razred V |
|
Razred E |
|
Razred W |
|
|||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ga ni/privzet |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Signal V |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Signal E |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Signal W |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Signal T |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi signali (3) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Obrazec za opis prilagodljivega sistema sprednje osvetlitve št. 2
Stanje meje zastiranja, naprave za nastavitev in postopki nastavitve svetilnih enot
Svetilna enota št. (4) |
Stanje meje zastiranja (5) |
Naprava za nastavitev |
Značilnosti in dodatne določbe (če obstajajo) (8) |
||||
Svetilna enota ustvari eno ali več mej zastiranja kratkega svetlobnega pramena ali k temu prispeva |
navpično |
vodoravno |
|||||
kakor je opredeljeno v Prilogi 5 tega pravilnika (6) |
in v določbah iz odstavka 5.3.5.1 tega pravilnika (6) |
povezana z „glavno“ enoto št. (7) |
povezana z „glavno“ enoto št. (7) |
||||
1 |
da/ne |
da/ne |
da/ne |
. . . . |
da/ne |
. . . . |
|
2 |
da/ne |
da/ne |
da/ne |
. . . . |
da/ne |
. . . . |
|
3 |
da/ne |
da/ne |
da/ne |
. . . . |
da/ne |
. . . . |
|
4 |
da/ne |
da/ne |
da/ne |
. . . . |
da/ne |
. . . . |
|
5 |
da/ne |
da/ne |
da/ne |
. . . . |
da/ne |
. . . . |
|
6 |
da/ne |
da/ne |
da/ne |
. . . . |
da/ne |
. . . . |
|
7 |
da/ne |
da/ne |
da/ne |
. . . . |
da/ne |
. . . . |
|
(1) S križcem (X) označiti okenca za kombinacije, ki se uporabljajo.
(2) Navedejo se naslednji podatki:
(a) |
fizikalne lastnosti (električni tok/napetost, optične, mehanske, hidravlične, pnevmatične itd.); |
(b) |
vrsta informacije (neprekinjena/analogna, binarna, digitalno kodirana itd.); |
(c) |
časovni podatki (časovna konstanta, ločljivost itd.); |
(d) |
stanje signala, ko so izpolnjeni ustrezni pogoji v skladu z odstavkom 6.22.7.4 Pravilnika ZN št. 48; |
(e) |
stanje signala ob okvari (glede na vhodni signal sistema). |
(3) V skladu z opisom vložnika; po potrebi uporabiti dodaten list.
(4) Poimenovanje vsake svetilne enote sistema v skladu s Prilogo 1 k temu pravilniku in kakor je navedeno na risbi v odstavku 3.1.2 tega pravilnika; po potrebi uporabiti enega ali več dodatnih listov.
(5) V skladu z določbami iz odstavka 6.22.6.1.2 Pravilnika ZN št. 48.
(6) Neustrezno črtati.
(7) Po potrebi napisati število svetilnih enot.
(8) Na primer: zaporedje nastavitve svetilnih enot ali sklopov svetilnih enot ali dodatne določbe o postopku nastavitve.
(9) Zaradi nastavitve „glavne“ svetilne enote bo morda nastavljena tudi ena ali več drugih svetilnih enot.