—

ECE/TRANS/WP.29/2018/158/Rev.1

—

ECE/TRANS/WP.29/2019/82

—

ECE/TRANS/WP.29/2019/125

—

ECE/TRANS/WP.29/2020/33 in

—

ECE/TRANS/WP.29/2021/46

1.

2.

3.

4.

5.

6.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

2.1

2.2

2.2.1

2.2.2

2.2.3

2.2.4

2.2.5

2.2.6

2.2.7

2.2.8

2.2.9

3.1

3.1.1

3.1.2

3.1.2.1

3.1.3

3.1.3.1

3.1.3.2

3.1.3.3

3.1.3.3.1

3.1.3.4

3.1.3.5

3.1.3.6

3.1.3.7

3.1.3.7.1

3.1.3.7.2

3.2

3.2.1

3.2.2

3.2.3

3.2.4

3.2.4.1

3.2.4.2

3.2.4.3

Preglednica 1

Seznam simbolov/kombinacij (popoln seznam je naveden v Prilogi 1 „Sporočilo“)

Najmanjša vrednost za „a“ v delu 1 Priloge 13 je najmanj 5 mm za žaromete za meglo in svetilke za zavijanje, za vse druge naprave pa najmanj 5 mm za plastične leče in najmanj 8 mm za steklene leče.

3.2.4.4

Preglednica 2

Spremembe in indeksi sprememb

3.3

3.3.1

3.3.1.1

3.3.1.2

3.3.1.3

3.3.1.4

3.3.1.5

3.3.1.6

3.3.1.7

3.3.2

3.3.2.1

3.3.2.2

3.3.2.3

3.3.2.4

3.3.2.4.1

3.3.2.4.2

3.3.2.4.3

3.3.2.4.4

3.3.2.4.5

Pri združenih ali integriranih žarometih za dolgi svetlobni pramen/svetilni enoti sistema AFS je treba oznako največje svetilnosti dolgih svetlobnih pramenov navesti, kakor je določeno zgoraj;

3.3.2.4.6

3.3.2.4.6.1

3.3.2.4.7

3.3.2.5

3.3.2.6

Funkcije ali sistemi za osvetlitev cestišča morajo biti neizbrisno označeni z jasno berljivim blagovnim imenom ali znamko vložnika in naslednjimi oznakami:

3.3.2.6.1

3.3.2.6.2

3.3.2.6.3

3.3.2.6.4

3.3.2.6.5

3.3.2.6.5.1

če se za upravljanje modulov LED uporablja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki ni del modula LED, mora biti označena s posebnimi identifikacijskimi kodami, nazivno vhodno napetostjo in močjo;

3.3.2.6.5.2

elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki je del svetilke, vendar ni vgrajena v njeno ohišje, se označi z nazivom proizvajalca in identifikacijsko številko;

3.3.2.6.6

3.3.2.6.7

3.3.2.6.7.1

3.3.2.6.7.2

3.3.2.6.7.2.1

pri modulih LED z oznakami nazivne napetosti, nazivne moči in posebnih identifikacijskih kod modulov LED;

3.3.2.6.7.2.2

Posebna identifikacijska koda je sestavljena iz začetnih črk „ALU“ za „dodatno svetilno enoto“ (Additional Lighting Unit), ki ji sledijo homologacijska oznaka brez kroga in pri več neidentičnih dodatnih svetilnih enotah dodatni simboli ali znaki. Posebna identifikacijska koda je prikazana na risbah. Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporabljajo dodatne svetilne enote, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vložniku.

3.3.3

3.4

3.4.1

3.4.1.1

3.4.1.2

3.4.2

3.4.3

3.5.

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

3.5.1

3.5.1.1

3.5.1.2

3.5.2

3.5.3

3.5.4

3.5.5

3.5.6

3.5.7

3.6

3.6.1

3.6.2

3.7

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

3.8

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo pravilnik ZN, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje v drugih državah.

4.1

4.2

4.3

4.4

Te določbe ne veljajo za sklope z nedeljivimi reflektorji.

4.5

4.5.1

4.5.1.1

4.5.1.2

in/ali enim ali več moduli LED, za katere se uporabljajo zahteve iz Priloge 9; preveri se skladnost s temi zahtevami.

4.5.1.3

4.5.1.3.1

4.5.1.3.2

Del dolgega svetlobnega pramena iz enega od teh svetlobnih virov se lahko uporabi izključno za kratke signale (svetlobna hupa), kakor navede vložnik. To se prikaže na ustrezni risbi in navede kot opomba v obrazcu za sporočilo.

4.5.1.4

4.5.1.4.1

V primeru okvare dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, enega ali več dodatnih svetlobnih virov LED ali enega ali več dodatnih modulov LED žaromet še naprej izpolnjuje zahteve za kratki svetlobni pramen;

4.5.1.4.2

4.5.1.5

4.5.1.5.1

4.5.1.5.2

4.5.1.6

4.5.1.6.1

4.5.1.6.2

4.5.1.7

4.5.1.8

Vendar je (osnovni) kratki svetlobni pramen razreda C opremljen samo z zamenljivimi svetlobnimi viri ali zamenljivimi oziroma nezamenljivimi moduli LED.

4.5.2

4.5.2.1

4.5.2.2

4.5.2.3

4.5.2.4

4.5.2.5

4.5.2.6

Pri sistemih AFS s svetlobnimi viri in/ali moduli LED, ki ustvarjajo osnovni kratki svetlobni pramen in katerih skupni ciljni svetlobni tok svetilnih enot presega 2 000 lumnov na vsaki strani, kakor je navedeno v odstavku 9.3.2.3 obrazca za sporočilo, je treba to navesti v obrazcu za sporočilo iz Priloge 1.

Ciljni svetlobni tok modulov LED se izmeri v skladu z odstavkom 5 Priloge 9.

4.5.2.7

4.5.3

4.5.3.1

4.5.3.2

4.5.3.2.1

4.5.3.2.2

4.5.3.2.3

4.5.3.2.4

Preglednica 3

„Razredi AS, BS, CS in DS – spodnje in zgornje mejne vrednosti za svetlobni tok kratkega svetlobnega pramena“

4.5.3.2.5

Preglednica 4

„Razred ES – spodnja mejna vrednost za svetlobni tok kratkega svetlobnega pramena“

4.5.3.2.6

4.5.3.2.7

4.5.3.3

4.6

Glede na uporabljen svetlobni vir veljajo naslednji pogoji:

4.6.1

4.6.1.1

svetilko je treba preizkusiti z brezbarvnimi standardnimi (etalonskimi) svetlobnimi viri z žarilno nitko, kakor je določeno v Pravilniku ZN št. 37.

Med preizkušanjem svetilke, razen pri svetilkah za zavijanje, je treba napajanje svetlobnih virov z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok 13,2 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37.

Med preizkušanjem svetilk za zavijanje je treba napajanje svetlobnih virov z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok 13,2 V ali 13,5 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37.

Vložnik lahko pri uporabi svetlobnih virov z žarilno nitko kategorije H9 ali H9B za glavni kratki svetlobni pramen izbere referenčni svetlobni tok pri 12,2 V ali 13,2 V, kakor je navedeno v ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37, in v točki 9 obrazca za sporočilo iz Priloge 1 navede, katera napetost je bila izbrana za homologacijo;

4.6.1.2

F svetilka = Φ referenca/ Φ preizkus

Φ referenca referenčni svetlobni tok pri napetosti 13,2 V, kakor je opredeljeno v ustreznem podatkovnem listu iz Pravilnika ZN št. 37;

Φ preizkus dejanski svetlobni tok, uporabljen pri meritvah.

Ta postopek ni dovoljen, kadar se izbere referenčni svetlobni tok 12,2 V, kakor je opredeljeno v podatkovnem listu za kategorijo H9 ali H9B;

4.6.2

se uporabi standardni svetlobni vir, določen v Pravilniku ZN št. 99, ki je bil izpostavljen najmanj 15 ciklom staranja v skladu z odstavkom 4 Priloge 4 k Pravilniku št. 99.

Med preizkušanjem svetilke je treba pri 12-voltnem sistemu napetost na priključnih sponkah predstikalne naprave ali na priključnih sponkah svetlobnega vira, če je predstikalna naprava vgrajena v svetlobni vir, ohranjati pri 13,2 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik, z dovoljenim odstopanjem ±0,1 V.

Ciljni svetlobni tok svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, se lahko razlikuje od navedenega v Pravilniku ZN št. 99. V tem primeru je treba vrednosti svetilnosti ustrezno popraviti;

4.6.3

se svetilka preizkusi s standardnim svetlobnim virom, kakor je določeno v Pravilniku ZN št. 128.

Med preizkušanjem svetilke je treba pri 12-voltnem sistemu napetost, ki se dovaja v svetlobne vire, ohranjati pri 13,2 V ali 13,5 V (izbirno samo za svetilke za zavijanje), pri 24-voltnem sistemu pa pri 28 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik, z dovoljenim odstopanjem ±0,1 V.

Izmerjene vrednosti svetilnosti se popravijo. Korekcijski faktor je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti. Pri več kakor enem svetlobnem viru LED se uporabi srednja vrednost korekcijskih faktorjev, pri čemer vsak posamezni korekcijski faktor od te srednje vrednosti ne sme odstopati za več kakor 5 odstotkov;

4.6.4

se vse meritve na svetilkah z moduli LED opravijo pri napetosti 6,3 V, 13,2 V oziroma 28,0 V, razen če ta pravilnik določa drugače. Meritve na modulih LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se opravijo pri vhodni napetosti, ki jo določi vložnik, ali z napajalno-upravljalno napravo, ki nadomešča krmilno napravo za fotometrični preizkus;

4.6.5

se morajo vse meritve na svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri opraviti pri napetosti 6,3 V ali 6,75 V (izbirno samo pri svetilkah za zavijanje), 13,2 V ali 13,5 V (izbirno samo pri svetilkah za zavijanje) ali 28,0 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik. Preizkusni laboratorij lahko od vložnika zahteva posebni vir energije, ki je potreben za napajanje svetlobnih virov. Pri preizkušanju se napetost dovaja na vhodne priključne sponke svetilke;

4.6.6

4.6.7

4.6.8

nato pa se prišteje prejšnjemu rezultatu, pridobljenemu s preizkušenimi svetlobnimi viri.

4.7

4.7.1

4.7.2

4.7.2.1

4.8

4.9

4.10

V vsakem primeru morata biti mogoči samo dve različni in natančno določeni nastavitvi, in sicer ena za vožnjo po desni in druga za vožnjo po levi strani cestišča, zasnova pa ne sme omogočati nenamernega preklopa iz ene nastavitve v drugo ali nastavitve v vmesno lego.

Če je svetlobne vire, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, mogoče postaviti v dve različni legi, morajo biti sestavni deli za pritrditev teh svetlobnih virov na reflektor zasnovani in izdelani tako, da so svetlobni viri pri obeh nastavitvah postavljeni tako točno, kakor je potrebno za žaromete, ki so zasnovani le za eno smer vožnje.

Skladnost z zahtevami iz tega odstavka se preverja z vizualnim pregledom in po potrebi s preizkusno namestitvijo.

4.11

4.11.1

4.11.1.1

4.11.2

4.11.2.1

4.11.2.2

4.11.3

4.11.3.1

4.11.3.2

4.11.4

4.11.4.1

4.11.4.2

tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse, pri preizkusih za preverjanje skladnosti s temi zahtevami upošteva navodila vložnika.

4.11.5

4.12

4.12.1

4.12.2

4.12.2.1

4.12.2.2

4.13

4.14

4.15

4.15.1

4.16

Barva oddane svetlobe je bela za vse svetilke. Pri žarometih za meglo je barva oddane svetlobe lahko selektivno rumena, če tako zahteva vložnik.

Pri svetilkah za zavijanje je barva svetlobe, oddane znotraj polja mreže porazdelitve svetlobe iz slike A4-XII v Prilogi 4, bela. Zunaj tega polja ne smejo biti opazna večja barvna odstopanja.

4.16.1

4.17

4.17.1

4.17.2

4.17.3

4.17.4

4.17.5

5.1

5.1.1

Naprave za osvetlitev cestišča, zasnovane le za dolgi svetlobni pramen, se nastavijo tako, da je območje največje svetilnosti na presečišču črt H–H in V–V; takšna naprava mora izpolnjevati samo zahteve iz odstavka 5.1.3.

Če se za dolgi svetlobni pramen uporablja več svetlobnih virov, ti svetlobni viri pri določanju največje svetilnosti (IM) delujejo hkrati.

Del dolgega svetlobnega pramena iz enega od teh svetlobnih virov se lahko uporabi izključno za kratke signale (svetlobna hupa), kakor navede vložnik. To se prikaže na ustrezni risbi in navede kot opomba v obrazcu za sporočilo.

5.1.2

5.1.3

5.1.3.1

Preglednica 5

Zahteve glede svetilnosti za dolgi svetlobni pramen

5.1.3.2

Preglednica 6

Porazdelitev svetilnosti glavnega dolgega svetlobnega pramena

5.1.3.3

Preglednica 7

Porazdelitev svetilnosti dodatnega dolgega svetlobnega pramena

5.1.3.4

5.1.3.5

5.1.3.6

I′M = IM/4 300

Ta vrednost se zaokroži na vrednost 5 – 7,5 – 10 – 12,5 – 17,5 – 20 – 25 – 27,5 – 30 – 37,5 – 40 – 45– 50;

5.1.3.7

Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza.

5.2

5.2.1

Če večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego ni mogoče izvesti znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 Priloge 5, da se preizkusi skladnost z zahtevano minimalno kakovostjo meje zastiranja in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena.

5.2.1.1

5.2.1.2

5.2.2

Žarometi za kratki svetlobni pramen s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, morajo izpolnjevati te zahteve glede svetilnosti šele več kakor deset minut po vžigu.

5.2.2.1

Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza.

Preglednica 8

Svetilnost kratkega svetlobnega pramena (vse svetilnosti so izražene v cd)

Opombe:

(*)

(**)

(***)

5.2.3

5.2.4

5.2.5

5.2.5.1

5.2.5.1.1

5.2.5.1.2

5.2.5.1.3

5.2.6

5.2.6.1

5.2.6.2

5.2.6.3

5.3

5.3.1

5.3.1.1

5.3.1.2

5.3.1.3

5.3.1.4

5.3.1.4.1

5.3.1.4.2

5.3.1.4.3

5.3.1.4.4

5.3.1.4.4.1

5.3.1.4.4.2

5.3.1.4.4.3

5.3.2

Pred vsakim preizkusom v skladu s spodnjimi odstavki mora biti sistem v nevtralnem položaju, tako da oddaja kratki svetlobni pramen razreda C.

5.3.2.1

5.3.2.1.1

5.3.2.1.2

5.3.2.2

Če večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego ni mogoče izvesti znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 Priloge 5, da se preizkusi skladnost z zahtevano minimalno kakovostjo „meje zastiranja“ in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena.

5.3.2.3

5.3.2.4

5.3.2.5

5.3.2.5.1

5.3.2.5.2

5.3.2.5.3

5.3.2.5.4

vendar to ni potrebno, če za lege, ki glede na referenčno os sistema ne sežejo čez 5° levo pri 0,3° nad črto H–H in sežejo čez 5° levo pri 0,57° nad H–H, vrednost 880 cd ni presežena v nobenem primeru.

5.3.2.6

5.3.2.7

5.3.2.8

5.3.2.8.1

pri načinih kratkega svetlobnega pramena razreda V izpolnjevanje te zahteve ni potrebno;

5.3.2.8.2

morajo biti v primeru vhodnih signalov, ki so v skladu z odstavkom 5.3.1.4.3, izpolnjene zahteve iz odstavka 5.3.2.

5.3.3

Sistem je treba pred vsakim novim preizkusom namestiti v nevtralen položaj.

5.3.3.1

5.3.3.1.1

5.3.3.2

5.3.3.3

5.3.3.3.1

5.3.3.4

5.3.3.4.1

5.3.3.5

5.3.3.6

5.3.3.7

5.3.3.7.1.

5.3.3.7.2

5.3.4

5.3.4.1

5.3.4.1.1

5.3.4.1.1.1

5.3.4.1.1.2

5.3.4.1.2

5.3.5

5.3.5.1

5.3.5.2

5.3.6

5.3.6.1

Splošne zahteve za preizkuse skladnosti proizvodnje so določene v Prilogah 2 in 3. Poleg tega se uporabijo posebni preizkusi v zvezi s fotometričnimi zahtevami za prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS), kakor je opisano v nadaljevanju.

Te zahteve se uporabljajo samo za celoten sistem in za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo ali način ali na vseh svetilnih enotah, kakor je navedeno za ustrezne zahteve.

Namesto vnovične nastavitve v skladu z opisom v odstavku 1.2.3 Priloge 2 se šteje, da je zahtevana svetilnost v stolpcu A, B ali C preglednic 17 do 32 za določeno smer opazovanja zadovoljiva, če je navedena zahteva izpolnjena v smeri, ki od smeri opazovanja odstopa za največ eno četrtino stopinje.

5.3.6.2

Preglednica 16

Preglednica za odločanje

5.3.6.3

5.3.6.3.1

Če se uporablja več načinov dolgega svetlobnega pramena, se za CoP preizkusi samo način, ki ustreza nevtralnemu položaju v skladu s preglednico 30.

5.3.6.3.1.1

če sistem uporablja enake funkcionalne enote za načine osvetlitve v ovinkih za več kakor en razred, dodatni preizkus za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1 in/ali kategorije 2 ni potreben.

Sicer se sistem preizkusi v skladu s preglednico 31.

5.3.6.3.2

med prilagoditvijo mora funkcija dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati vse zahteve za vse primere vožnje po levi in desni strani cestišča, določene v delu A preglednice 32;

če sistem uporablja enake funkcionalne enote za prilagoditev dolgega svetlobnega pramena, se izmerita samo črta 1 in črta 4 preglednice 32:

če kratki svetlobni pramen izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.6.2 in se stalno upravlja skupaj s prilagajanjem dolgega svetlobnega pramena, se fotometrične zahteve iz dela B preglednice 32 ne uporabljajo.

Preglednica 17

Razred C – Nevtralen položaj – Sistemske zahteve

Razred C – Način brez osvetlitve v ovinkih		Lega/stopinje						Stolpec A		Stolpec B		Stolpec C
Zahteve so izražene v kandelah.		vodoravno				navpično		0 % CoP		20 % CoP		30 % CoP
Št.	Element	pri/	od	do		pri		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
1	B50L	L	3,43			U	0,57	50	350	25	520	10	605
3	BR	R	2,5			U	1	50	1 750	25	2 100	10	2 275
4	Točka BRR	R	8			U	0,57	50	3 550	25	4 260	10	4 615
5	Točka BLL	L	8			U	0,57	50	625	25	880	10	1 005
7	Črta III	L	4	V	V	H			625		880		1 005
8a	S50+S50LL+S50RR(3)					U	4	190(2)	1 875	95(2)	2 250	45(2)	2 440
9a	S100+S100LL+S100RR(3)					U	2	375(2)	1 875	185(2)	2 250	90(2)	2 440
10	50R	R	1,72			D	0,86		44 100		52 920		57 330
11	75R	R	1,15			D	0,57	10 100	44 100	8 080	52 920	7 070	57 330
12	50V	V				D	0,86	5 100	44 100	4 080	52 920	3 570	57 330
13	50L	L	3,43			D	0,86	3 550	13 200 (4)	2 840	15 840 (4)	2 485	17 160 (4)
14	25LL	L	16			D	1,72	1 180	44 100	944	52 920	826	57 330
15	25RR	R	11			D	1,72	1 180	44 100	944	52 920	826	57 330
17	Črta 10	L	4,5	R	2,0	D	4		12 300 (1)		14 760 (1)		15 990 (1)
Opombe k preglednici 17: (1) Se pomnoži z 1,3, če je sistem zasnovan tudi za oddajanje kratkega svetlobnega pramena razreda W. (2) Par pozicijskih svetilk, vgrajenih s sistemom ali namenjenih za namestitev hkrati s sistemom, se lahko vklopi v skladu z navedbami vložnika. (3) Zahteve glede lege v skladu z določbami iz slike A4-VII. (4) Največja vrednost se lahko pomnoži z 1,4, če je v proizvajalčevem opisu zagotovljeno, da ta vrednost med uporabo ne bo presežena, ker to onemogoča sistem ali, če se sistem uporablja zgolj v vozilih, ker je zagotovljena stabilizacija/omejitev napajanja sistema, kakor je navedeno v obrazcu za sporočilo.