Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 10 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na elektromagnetno združljivost [2017/260]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dopolnila 01 sprememb 05 – začetek veljavnosti: 8. oktober 2016

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Vloga za podelitev homologacije

Homologacija

Oznake

Specifikacije konfiguracij brez „sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Dodatne specifikacije konfiguracije s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Sprememba ali razširitev homologacije vozila po dodatku ali zamenjavi električnega/elektronskega podsklopa (EPS)

Skladnost proizvodnje

10.

Kazni za neskladnost proizvodnje

11.

Dokončno prenehanje proizvodnje

12.

Sprememba in razširitev homologacije vozila ali EPS

13.

Prehodne določbe

14.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov

Dodatek 1 –

Seznam standardov, na katere se sklicuje ta pravilnik

Dodatek 2 –

Referenčne mejne vrednosti za širokopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 10 m

Dodatek 3 –

Referenčne mejne vrednosti za širokopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 3 m

Dodatek 4 –

Referenčne mejne vrednosti za ozkopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 10 m

Dodatek 5 –

Referenčne mejne vrednosti za ozkopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 3 m

Dodatek 6 –

Električni/elektronski podsklop – referenčne mejne vrednosti za širokopasovne elektromagnetne motnje

Dodatek 7 –

Električni/elektronski podsklop – referenčne mejne vrednosti za ozkopasovne elektromagnetne motnje

Dodatek 8 –

Visokonapetostno umetno omrežje

Priloge

Primeri homologacijskih oznak

Opisni list za homologacijo vozila glede na elektromagnetno združljivost

Opisni list za homologacijo električnega/elektronskega podsklopa glede na elektromagnetno združljivost

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote v skladu s Pravilnikom št. 10

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa električnega/elektronskega podsklopa v skladu s Pravilnikom št. 10

Metoda merjenja sevanih širokopasovnih elektromagnetnih emisij vozil

Metoda merjenja sevanih ozkopasovnih elektromagnetnih emisij vozil

Metoda preskušanja odpornosti vozil na elektromagnetno sevanje

Metoda merjenja sevanih širokopasovnih elektromagnetnih emisij iz električnih/elektronskih podsklopov

Metoda merjenja sevanih ozkopasovnih elektromagnetnih emisij iz električnih/elektronskih podsklopov

Metode preskušanja odpornosti električnih/elektronskih podsklopov na elektromagnetno sevanje

Metode preskušanja prehodnih elektromagnetnih emisij po vodnikih, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi, in njihove odpornosti nanje

Metode preskušanja emisij harmonikov, ustvarjenih v električnih vodnikih za izmenični tok v vozilu

Metode preskušanja emisij napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja v električnih vodnikih za izmenični tok v vozilu

Metode preskušanja emisij radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični ali enosmerni tok v vozilih

Metode preskušanja emisij radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku v vozilih

Metoda preskušanja odpornosti vozil na hitre električne prehodne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok

Metoda preskušanja odpornosti vozil na napetostne udare, ki se prevajajo po električnih vodnikih za enosmerni in izmenični tok

Metode preskušanja emisij harmonikov, ustvarjenih na električnih vodnikih za izmenični tok v EPS

Metode preskušanja emisij napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja v električnih vodnikih za izmenični tok v EPS

Metode preskušanja emisij radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični ali enosmerni tok v EPS

Metode preskušanja emisij radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku v EPS

Metoda preskušanja odpornosti EPS na hitre električne prehodne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok

Metoda preskušanja odpornosti EPS na napetostne udare, ki se prevajajo po električnih vodnikih za enosmerni in izmenični tok

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

1.1	vozila kategorij L, M, N in O (1) glede na elektromagnetno združljivost;

1.2	sestavne dele in samostojne tehnične enote, predvidene za vgradnjo v ta vozila, z omejitvijo iz odstavka 3.2.1 glede na elektromagnetno združljivost.

1.3

Pravilnik obsega:

(a)

zahteve glede odpornosti na sevane in po vodnikih prevajane motnje za funkcije, povezane z neposrednim upravljanjem vozila, z zaščito voznika, potnikov in drugih uporabnikov cest ter z motnjami, ki bi lahko zmedle voznika ali druge uporabnike cest, povezane s funkcionalnostjo podatkovnega vodila vozila in z motnjami, ki bi vplivale na predpisane podatke vozila;

(b)	zahteve glede nadzora neželenih sevanih in po vodnikih prevajanih emisij zaradi zaščite namenske uporabe električne ali elektronske opreme v lastnih oziroma sosednjih vozilih ali v bližini ter nadzora motenj, ki jih lahko povzročajo dodatne naprave, naknadno vgrajene v vozilo;

(c)	dodatne zahteve za vozila in električne/elektronske podsklope, ki predstavljajo priključne sisteme za polnjenje sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja ter se nanašajo na nadzor emisij in odpornost na to povezavo med vozilom in električnim omrežjem.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	„elektromagnetna združljivost“ pomeni sposobnost vozila ali sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, da zadovoljivo delujejo v svojem elektromagnetnem okolju in pri tem ne povzročajo nevzdržnih elektromagnetnih motenj kateri koli napravi v tem okolju;

2.2

„elektromagnetna motnja“ pomeni elektromagnetni pojav, ki lahko poslabša delovanje vozila ali sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali katere koli druge naprave, enote opreme ali sistema, ki se uporablja v bližini vozila. Elektromagnetna motnja je lahko elektromagnetni šum, neželeni signal ali sprememba v samem sredstvu razširjanja;

2.3

„elektromagnetna odpornost“ pomeni sposobnost vozila ali sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, da delujejo, ne da bi se njihovo delovanje poslabšalo v prisotnosti (določenih) elektromagnetnih motenj, med katere sodijo želeni radiofrekvenčni signali iz radijskih oddajnikov ali sevane znotrajpasovne emisije industrijske, znanstvene ali medicinske (ISM) naprave, ki je znotraj ali zunaj vozila;

2.4	„elektromagnetno okolje“ pomeni vse elektromagnetne pojave v danem prostoru;

2.5	„širokopasovna emisija“ pomeni emisijo, katere pasovna širina je večja od prepustne pasovne širine merilne naprave ali sprejemnika (Mednarodni komite za radijske motnje (CISPR 25);

2.6	„ozkopasovna emisija“ pomeni emisijo, katere pasovna širina je manjša od prepustne pasovne širine merilne naprave ali sprejemnika (CISPR 25);

2.7	„električni/elektronski sistem“ pomeni električne in/ali elektronske naprave ali sklope naprav s pripadajočimi električnimi priključki, ki so del vozila, a se njihova homologacija ne opravlja ločeno od vozila;

2.8

„električni/elektronski podsklop“ (EPS) pomeni električno in/ali elektronsko napravo ali sklope naprav, ki so skupaj s pripadajočimi električnimi priključki in kabli namenjeni za vgradnjo v vozilo in opravljajo eno ali več specializiranih funkcij. EPS se lahko homologira na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika bodisi kot „sestavni del“ bodisi kot „samostojna tehnična enota (STE)“;

2.9

„tip vozila“ glede na elektromagnetno združljivost zajema vsa vozila, ki se ne razlikujejo bistveno v naslednjih vidikih:

2.9.1

skupni velikosti in obliki motornega prostora;

2.9.2

splošni namestitvi električnih in/ali elektronskih sestavnih delov in splošni namestitvi kablov;

2.9.3

osnovnem materialu, iz katerega je izdelana karoserija ali lupina vozila (na primer jeklena, aluminijasta ali nadgradnja iz steklenih vlaken). Zunanji deli iz drugega materiala ne spremenijo tipa vozila, če je osnovni material karoserije enak. Vendar se taka odstopanja zabeležijo;

2.10

„tip EPS“ glede na elektromagnetno združljivost pomeni električne/elektronske podsklope, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.10.1

funkciji, ki jo opravlja EPS;

2.10.2

splošni namestitvi električnih in/ali elektronskih sestavnih delov, če je primerno;

2.11	„kabelski snop vozila“ pomeni napajalne, signalne, aktivne antenske kable ali kable sistema vodil (npr. CAN), ki jih vgradi proizvajalec vozila;

2.12

„funkcije, povezane z odpornostjo“ so:

(a)

funkcije, povezane z neposrednim upravljanjem vozila:

(i)	s poslabšanjem ali spremembo: npr. motorja, prestave, zavore, vzmetenja, aktivnega krmiljenja, naprav za omejevanje hitrosti;

(ii)	z vplivanjem na položaj voznika: npr. namestitev sedeža ali volana;

(iii)

z vplivanjem na vidljivost voznika: npr. kratki svetlobni pramen, brisalnik vetrobranskega stekla;

(b)	funkcije, povezane z zaščito voznika, potnikov in drugih uporabnikov cest: npr. zračna blazina in varnostni sistemi za zadrževanje potnikov;

(c)

funkcije, ki ob motnji lahko zmedejo voznika ali druge uporabnike cest:

(i)

optične motnje: nepravilno delovanje npr. smernih kazalnikov, zavornih luči, gabaritnih svetilk, zadnje pozicijske svetilke in svetlobnih blokov za zasilni sistem, napačne informacije opozorilnih indikatorjev, lučk ali zaslonov, povezanih s funkcijami v pododstavkih (a) ali (b), ki jih voznik lahko vidi neposredno pred seboj;

(ii)	zvočne motnje: nepravilno delovanje npr. protivlomnega alarma ali hupe;

(d)	funkcije, povezane s funkcionalnostjo podatkovnega vodila vozila: z blokiranjem prenosa podatkov v sistemih podatkovnih vodil vozila, ki se uporabljajo za prenos podatkov in so potrebni za zagotavljanje pravilnega delovanja drugih funkcij, povezanih z odpornostjo;

(e)	funkcije, ki ob motnji vplivajo na predpisane podatke vozila: npr. tahograf, merilnik hitrosti;

(f)

funkcije, povezane z načinom polnjenja iz električnega omrežja:

(i)	za preskus vozila: ki vpliva na nepričakovano premikanje vozila;

(ii)	za preskus EPS: ki vpliva na nepravilno stanje polnjenja (npr. prevelik tok, prevelika napetost);

2.13	„sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja“ pomeni sistem za shranjevanje električne energije z možnostjo ponovnega polnjenja, ki zagotavlja električno energijo za električni pogon vozila;

2.14	„priklopni sistem za polnjenje sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja“ pomeni električni tokokrog v vozilu, ki se uporablja za polnjenje sistema za shranjevanje električne energije;

2.15	„sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ pomeni normalen način polnjenja vozila in/ali sistema polnjenja.

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1 Homologacija tipa vozila

3.1.1 Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na njegovo elektromagnetno združljivost predloži proizvajalec vozila.

3.1.2 Vzorec opisnega lista je prikazan v Prilogi 2A.

3.1.3 Proizvajalec vozila sestavi seznam vseh ustreznih električnih/elektronskih sistemov ali podsklopov vozila, oblik karoserije, variacij pri materialu karoserije, splošnih namestitev kablov, različic motorja, izvedenk z volanom na levi/desni strani in različic medosne razdalje. Pomembni so tisti električni/elektronski sistemi ali podsklopi vozila, ki lahko oddajajo precejšnje širokopasovno ali ozkopasovno sevanje, in/ali tisti, ki so povezani s funkcijami vozila, povezanimi z odpornostjo (glej odstavek 2.12), ter tisti, ki zagotavljajo priklopne sisteme za polnjenje sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja.

3.1.4 Proizvajalec in homologacijski organ s tega seznama sporazumno izbereta vzorec tipa vozila, ki ga je treba homologirati. Izbira vozila je odvisna od električnih/elektronskih sistemov, ki jih nudi proizvajalec. S tega seznama se lahko izbere eno ali več vozil, če proizvajalec in homologacijski organ soglašata, da so vključeni različni električni/elektronski sistemi, ki utegnejo v primerjavi s prvim vzorčnim vozilom bistveno vplivati na elektromagnetno združljivost vozila.

3.1.5 Izbira vozil skladno z odstavkom 3.1.4 je omejena na kombinacije vozila in električnega/elektronskega sistema, namenjene za dejansko proizvodnjo.

3.1.6 Proizvajalec lahko dopolni vlogo s poročilom o opravljenih preskusih. Homologacijski organ lahko vse te podatke uporabi pri sestavljanju obrazca sporočila o homologaciji.

3.1.7 Če tehnična služba, pristojna za homologacijski preskus, tega opravi sama, se ji skladno z odstavkom 3.1.4 predloži vzorec tipa vozila, ki ga je treba homologirati.

3.1.8 Pri vozilih kategorij M, N in O proizvajalec vozila predloži izjavo o frekvenčnih pasovih, močnostnih nivojih, položajih anten in določbah za namestitev radiofrekvenčnih oddajnikov (RF oddajnikov), tudi če vozilo ob homologaciji ni opremljeno z RF oddajnikom. Ta naj bi zajemala vse mobilne radijske storitve, ki se običajno uporabljajo v vozilih. Ti podatki se javno objavijo po homologaciji.

Proizvajalci vozil predložijo dokaze, da take namestitve oddajnikov ne vplivajo negativno na delovanje vozila.

3.1.9 Homologacija vozila se uporablja tako za sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja kot za priklopni sistem za polnjenja sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja, saj se oba štejeta za električni/elektronski sistem.

3.2 Homologacija EPS

3.2.1 Uporaba tega pravilnika za EPS:

Povezan prek vrste vmesnika, homologiranega v skladu stem

pravilnikom, kot je bil spremenjen?

Stalnosli ali začasno priključen na kabelski snop vozila?

Zagotavlja priključni sistem za sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja?

Ga ne zadeva

Brez oznake

Brez homologacije

Brez uporabe

Pravilnika št. 10

Uporaba Pravilnika št. 10

Mehansko pritrjen na vozilo in ga ni mogoče

razstaviti ali odstraniti brez uporabe orodja?

Uporaba omejena s tehničnimi sredstvi na imobilizirano vozilo?

Pasivni EPS ali sistem (npr. vžigalne svečke, kabli, pasivna antena)?

EPS, namenjen za vgradnjo v vozila?

Razvrstitev električnega/elektronskega (EPS)

3.2.2 Vlogo za podelitev homologacije tipa EPS glede na njegovo elektromagnetno združljivost predloži proizvajalec vozila ali proizvajalec EPS.

3.2.3 Vzorec opisnega lista je prikazan v Prilogi 2B.

3.2.4 Proizvajalec lahko dopolni vlogo s poročilom o opravljenih preskusih. Homologacijski organ lahko vse te podatke uporabi pri sestavljanju obrazca sporočila o homologaciji.

3.2.5 Če tehnična služba, pristojna za homologacijski preskus, tega opravi sama, se ji po morebitnem pogovoru s proizvajalcem, npr. o možnih različicah razporeditve, številu komponent in številu tipal, predloži vzorec sistema EPS, ki je v postopku homologacije. Tehnična služba lahko izbere dodatni vzorec, če meni, da je to potrebno.

3.2.6 Na vzorcih sta jasno in neizbrisno označena blagovno ime ali znamka proizvajalca ter oznaka tipa.

3.2.7 Kjer je primerno, je treba opredeliti morebitne omejitve uporabe. Te omejitve je treba navesti v prilogah 2B in/ali 3B.

3.2.8 Električnih/elektronskih podsklopov, ki se dajo na trg kot nadomestni deli, ni treba homologirati, če so jasno označeni kot nadomestni deli z identifikacijsko številko ter če so enaki in od istega proizvajalca kot ustrezni del proizvajalca originalne opreme (OEM – original equipment manufacturer) za že homologirano vozilo.

3.2.9 Sestavnih delov, ki se prodajajo kot dodatna oprema in so namenjeni za vgradnjo v motorna vozila, ni treba homologirati, če niso povezani s funkcijami, povezanimi z odpornostjo (glej odstavek 2.12). V tem primeru proizvajalec izda izjavo, da EPS izpolnjuje zahteve tega pravilnika in zlasti mejne vrednosti, določene v odstavkih 6.5, 6.6, 6.7, 6.8 in 6.9 tega pravilnika.

3.2.10 Če je EPS svetlobni vir (ali njegov del), vložnik:

(a)	navede številko homologacije v skladu s Pravilnikom št. 37, Pravilnikom št. 99 ali Pravilnikom št. 128, dodeljeno temu EPS, ali

(b)	predloži poročilo tehnične službe, ki jo imenuje homologacijski organ, v katerem je navedeno, da ta EPS ni mehansko zamenljiv z nobenim svetlobnim virom v skladu s Pravilnikom št. 37, Pravilnikom št. 99 ali Pravilnikom št. 128.

4. HOMOLOGACIJA

4.1 Homologacijski postopki

4.1.1 Homologacija vozila

Po presoji proizvajalca vozila se za homologacijo vozila lahko uporabijo naslednji alternativni postopki:

4.1.1.1 Homologacija napeljave vozila

Napeljavo vozila je mogoče homologirati neposredno ob upoštevanju določb iz odstavka 6 tega pravilnika in, če je primerno, odstavka 7 tega pravilnika. Če proizvajalec vozila izbere ta postopek, posebno preskušanje električnih/elektronskih sistemov ali podsklopov ni potrebno.

4.1.1.2 Homologacija tipa vozila s preskušanjem posameznih električnih/elektronskih podsklopov

Proizvajalec vozila lahko pridobi homologacijo za vozilo, če homologacijskemu organu dokaže, da so bili vsi ustrezni (glej odstavek 3.1.3 tega pravilnika) električni/elektronski sistemi ali podsklopi homologirani v skladu s tem pravilnikom in vgrajeni v skladu z morebitnimi pripadajočimi pogoji.

4.1.1.3 Proizvajalec lahko pridobi homologacijo v skladu s tem pravilnikom, če na vozilu ni opreme, za katero so predpisani preskusi odpornosti ali preskusi glede emisij. Za take homologacije preskušanje ni potrebno.

4.1.2 Homologacija EPS

Homologacija se lahko podeli za EPS, ki se lahko vgradi v kateri koli tip vozila (homologacija sestavnega dela) ali v določen tip vozila ali tipe vozil, ki jih zahteva proizvajalec EPS (homologacija samostojne tehnične enote).

4.1.3 Električnim/elektronskim podsklopom, ki so namenski RF oddajniki in jim ni bila podeljena homologacija v povezavi s proizvajalcem vozila, se priložijo ustrezna navodila za vgradnjo.

4.2 Podelitev homologacije

4.2.1 Vozilo

4.2.1.1 Če vzorčno vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavka 6 in, če je primerno, odstavka 7 tega pravilnika, se homologacija podeli.

4.2.1.2 Vzorec obrazca sporočila o homologaciji je v Prilogi 3A.

4.2.2 EPS

4.2.2.1 Če vzorčni sistemi EPS izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6 in, če je primerno, odstavka 7 tega pravilnika, se homologacija podeli.

4.2.2.2 Vzorec obrazca sporočila o homologaciji je v Prilogi 3B.

4.2.3 Pri sestavljanju obrazcev sporočila iz odstavka 4.2.1.2 ali 4.2.2.2 lahko homologacijski organ pogodbenice, ki podeljuje homologacijo, uporabi poročilo, ki ga je pripravil ali odobril pooblaščeni laboratorij oziroma je v skladu z določbami tega pravilnika.

4.2.4 Če je EPS svetlobni vir (ali njegov del) in če manjka dokumentacija, kot je določena v odstavku 3.2.10, se homologacija tega EPS v skladu s Pravilnikom št. 10 ne podeli.

4.3 O homologaciji ali zavrnitvi homologacije vozila ali EPS v skladu s tem pravilnikom se obvestijo podpisnice sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem v Prilogi 3A ali 3B k temu pravilniku ter mu vložnik priloži fotografije in/ali sheme ali risbe v ustreznem merilu, njihov format pa ne sme biti večji od A4 (210 × 297 mm) ali pa morajo biti zložene na te mere.

5. OZNAKE

5.1 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip vozila ali EPS. Prvi dve števki (zdaj 05) navajata spremembe, ki ustrezajo zadnjim bistvenim tehničnim spremembam Pravilnika na dan homologacije. Pogodbenica ne sme dodeliti iste številke homologacije drugemu tipu vozila ali EPS.

5.2 Namestitev oznak

5.2.1 Vozilo

Homologacijska oznaka, opisana v odstavku 5.3, se namesti na vsako vozilo, ki je skladno s tipom, homologiranim po tem pravilniku.

5.2.2 Podsklop

Homologacijska oznaka, opisana v odstavku 5.3, se namesti na vsak EPS, ki je skladen s tipom, homologiranim po tem pravilniku.

Pri električnih/elektronskih sistemih, vgrajenih v vozila, ki so homologirana kot enote, oznaka ni potrebna.

5.3 Mednarodna homologacijska oznaka se namesti na vsakem vozilu, ki je skladno s tipom, homologiranim po tem pravilniku, na vidno in lahko dostopno mesto, določeno v obrazcu sporočila o homologaciji. To oznako sestavljajo:

5.3.1

krog, ki vsebuje črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

5.3.2

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 5.3.1.

5.4 Primer homologacijske oznake je prikazan v Prilogi 1 k temu pravilniku.

5.5 Za oznake na električnih/elektronskih podsklopih, skladne z odstavkom 5.3, ni potrebno, da so vidne po vgradnji električnega/elektronskega podsklopa v vozilo.

6. SPECIFIKACIJE KONFIGURACIJ BREZ SISTEMA ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE Z MOŽNOSTJO PONOVNEGA POLNJENJA V NAČINU POLNJENJA IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA

6.1 Splošne specifikacije

6.1.1 Vozilo in njegovi električni/elektronski sistemi ali podsklopi so zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da vozilo pri normalnih pogojih uporabe izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

6.1.1.1 Vozilo se preskusi glede sevanih emisij in odpornosti na sevane motnje. Preskusi glede emisij, ki se prevajajo po vodnikih, ali odpornosti na motnje, ki se prevajajo po vodnikih, za homologacijo vozila niso potrebni.

6.1.1.2 Električni/elektronski podsklopi se preskusijo glede sevanih in po vodnikih prevajanih emisij ter glede odpornosti na sevane in po vodnikih prevajane motnje.

6.1.2 Pred preskušanjem mora tehnična služba skupaj s proizvajalcem pripraviti program preskušanja, ki vsebuje vsaj način delovanja, stimulirane funkcije, nadzorovane funkcije, merila, po katerih EPS opravi preskus ali ga ne opravi, in namerne emisije.

6.2 Specifikacije v zvezi s širokopasovnim elektromagnetnim sevanjem vozil

6.2.1 Metoda merjenja

Elektromagnetno sevanje vzorčnega vozila se meri po metodi, opisani v Prilogi 4. Metodo merjenja določi proizvajalec vozila v soglasju s tehnično službo.

6.2.2 Širokopasovne mejne vrednosti za homologacijo vozila

6.2.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 4, pri razdalji med vozilom in anteno 10,0 ± 0,2 m, so mejne vrednosti 32 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz ter od 32 do 43 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz narašča logaritmično, kot je prikazano v Dodatku 2 k temu pravilniku. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 43 dBμV/m.

6.2.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 4, pri razdalji med vozilom in anteno 3,0 ± 0,05 m, so mejne vrednosti 42 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz ter od 42 do 53 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz narašča logaritmično, kot je prikazano v Dodatku 3 k temu pravilniku. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 53 dBμV/m.

6.2.2.3 Pri vzorčnem vozilu so izmerjene vrednosti, izražene v dBμV/m, pod mejnimi vrednostmi za homologacijo.

6.3 Specifikacije v zvezi z ozkopasovnim elektromagnetnim sevanjem vozil

6.3.1 Metoda merjenja

Elektromagnetno sevanje vzorčnega vozila se meri po metodi, opisani v Prilogi 5. Metodo merjenje določi proizvajalec vozila v soglasju s tehnično službo.

6.3.2 Ozkopasovne mejne vrednosti za homologacijo vozila

6.3.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 5, pri razdalji med vozilom in anteno 10,0 ± 0,2 m, so mejne vrednosti 22 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz ter od 22 do 33 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz narašča logaritmično, kot je prikazano v Dodatku 4 k temu pravilniku. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 33 dBμV/m.

6.3.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 5, pri razdalji med vozilom in anteno 3,0 ± 0,05 m, so mejne vrednosti 32 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz ter od 32 do 43 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz narašča logaritmično, kot je prikazano v Dodatku 5 k temu pravilniku. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 43 dBμV/m.

6.3.2.3 Pri vzorčnem vozilu so izmerjene vrednosti, izražene v dBμV/m, pod mejno vrednostjo za homologacijo.

6.3.2.4 Ne glede na mejne vrednosti iz odstavkov 6.3.2.1, 6.3.2.2 in 6.3.2.3 tega pravilnika se šteje, da vozilo izpolnjuje mejne vrednosti za ozkopasovne emisije, če je v začetni fazi iz odstavka 1.3 Priloge 5 moč motilnega signala na radijski anteni vozila v frekvenčnem pasu od 76 do 108 MHz nižja od 20 dBμV, izmerjeno z detektorjem srednjih vrednosti. V tem primeru nadaljnje preskušanje ni potrebno.

6.4 Specifikacije v zvezi z odpornostjo vozil na elektromagnetno sevanje

6.4.1 Metoda preskušanja

Odpornost vzorčnega vozila na elektromagnetno sevanje se preskuša po metodi iz Priloge 6.

6.4.2 Mejne vrednosti odpornosti za homologacijo vozila

6.4.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodi iz Priloge 6, je efektivna vrednost poljske jakosti 30 V/m v več kot 90 % frekvenčnega pasu od 20 do 2 000 MHz in najmanj 25 V/m v celotnem frekvenčnem pasu od 20 do 2 000 MHz.

6.4.2.2 Šteje se, da vzorčno vozilo izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 6, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“, v skladu z odstavkom 2.1 Priloge 6.

6.5 Specifikacija v zvezi s širokopasovnimi elektromagnetnimi motnjami, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi

6.5.1 Metoda merjenja

Elektromagnetno sevanje, ki ga povzroča vzorčni EPS, se meri po metodi, opisani v Prilogi 7.

6.5.2 Širokopasovne mejne vrednosti za homologacijo EPS

6.5.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 7, so mejne vrednosti od 62 do 52 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 30 MHz logaritmično upada, in od 52 do 63 dBμV/m v pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz logaritmično narašča, kot je prikazano v Dodatku 6 tega pravilnika. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 63 dBμV/m.

6.5.2.2 Pri vzorčnem EPS so izmerjene vrednosti, izražene v dBμV/m, pod mejnimi vrednostmi za homologacijo.

6.6 Specifikacije v zvezi z ozkopasovnimi elektromagnetnimi motnjami, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi

6.6.1 Metoda merjenja

Elektromagnetno sevanje, ki ga povzroča vzorčni, se meri po metodi, opisani v Prilogi 8.

6.6.2 Ozkopasovne mejne vrednosti za homologacijo EPS

6.6.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 8, so mejne vrednosti od 52 do 42 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 30 MHz logaritmično upada, in od 42 do 53 dBμV/m v pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz logaritmično narašča, kot je prikazano v Dodatku 7. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 53 dBμV/m.

6.6.2.2 Pri vzorčnem EPS je izmerjena vrednost, izražena v dBμV/m, pod mejnimi vrednostmi za homologacijo.

6.7 Specifikacije v zvezi z emisijami prehodnih, po vodnikih prevajanih motenj, ki jih EPS povzroči v 12/24 V napajalnih vodnikih

6.7.1 Metoda preskušanja

Emisije vzorčnega EPS se preskusijo po metodah v skladu s standardom ISO 7637-2, kot so opisane v Prilogi 10 za vrednosti iz preglednice 1.

Preglednica 1

Najvišja dovoljena amplituda pulza

(V)
	Najvišja dovoljena amplituda pulza za
Polarnost amplitude pulza	Vozila z 12 V sistemi	Vozila s 24 V sistemi
Pozitivna	+ 75	+ 150
Negativna	– 100	– 450

6.8 Specifikacije v zvezi z odpornostjo električnih/elektronskih podsklopov na elektromagnetno sevanje

6.8.1 Metode preskušanja

Odpornost vzorčnega EPS na elektromagnetno sevanje se preskuša po metodah, izbranih med metodami iz Priloge 9.

6.8.2 Mejne vrednosti za odpornost za homologacijo EPS

6.8.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodah, opisanih v Prilogi 9, so ravni za preskušanje odpornosti 60 V/m rms (efektivna vrednost) za metodo preskušanja s 150-milimetrskim trakastim valovodom, 15 V/m rms za metodo preskušanja z 800-milimetrskim trakastim valovodom, 75 V/m rms za metodo preskušanja v celici s prečnim elektromagnetnim poljem (TEM-celici), 60 mA rms za metodo preskušanja z vsiljenim tokom in 30 V/m rms za metodo preskušanja z anteno v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru v več kot 90 % frekvenčnega pasu od 20 do 2 000 MHz ter najmanj 50 V/m rms za metodo preskušanja s 150-milimetrskim trakastim valovodom, 12,5 V/m rms za metodo preskušanja z 800-milimetrskim trakastim valovodom, 62,5 V/m rms za metodo preskušanja v TEM-celici, 50 mA rms za metodo preskušanja z vsiljenim tokom in 25 Vm rms za metodo preskušanja z anteno v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru v celotnem frekvenčnem pasu od 20 do 2 000 MHz.

6.8.2.2 Šteje se, da vzorčni EPS izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 9, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“.

6.9 Specifikacije v zvezi z odpornostjo EPS na prehodne motnje, ki se prevajajo po 12/24 V napajalnih vodnikih

6.9.1 Metoda preskušanja

Odpornost vzorčnega EPS se preskusi po metodah v skladu s standardom ISO 7637-2, kot so opisane v Prilogi 10, pri čemer so preskusne vrednosti podane v preglednici 2.

Preglednica 2

Odpornost EPS

Številka preskusnega impulza	Raven za preskušanje odpornosti	Status delovanja za sisteme:
Številka preskusnega impulza	Raven za preskušanje odpornosti	povezan s funkcijami, povezanimi z odpornostjo	ni povezan s funkcijami, povezanimi z odpornostjo
1	III	C	D
2a	III	B	D
2b	III	C	D
3a/3b	III	A	D
4	III	B (za EPS, ki deluje v fazah zagona motorja) C (za druge EPS)	D

6.10 Izjeme

6.10.1 Kadar vozilo ali električni/elektronski sistem oziroma EPS nima elektronskega oscilatorja z delovno frekvenco, ki presega 9 kHz, se šteje, da je skladen z odstavkom 6.3.2 ali 6.6.2 ter prilogama 5 in 8.

6.10.2 Vozil, ki nimajo električnih/elektronskih sistemov s „funkcijami, povezanimi z odpornostjo“, ni treba preskušati glede odpornosti na sevane motnje. Zanje se šteje, da so skladna z odstavkom 6.4 in Prilogo 6 k temu pravilniku.

6.10.3 Električnih/elektronskih podsklopov, ki nimajo „funkcij, povezanih z odpornostjo“, ni treba preskušati glede odpornosti na sevane motnje. Zanje se šteje, da so skladni z odstavkom 6.8 in Prilogo 9 k temu pravilniku.

6.10.4 Elektrostatična razelektritev

Za vozila, opremljena s pnevmatikami, se šteje, da je karoserija/šasija električno izolirana konstrukcija. Večje elektrostatične sile glede na zunanje okolje vozila lahko nastanejo samo v trenutku vstopa potnika ali voznika v vozilo ali njegovega izstopa iz njega. Ker takrat vozilo miruje, za homologacijo ni potreben preskus elektrostatične razelektritve.

6.10.5 Emisije prehodnih, po vodnikih prevajanih motenj, ki jih EPS povzroči v 12/24 V napajalnih vodnikih.

Električnih/elektronskih podsklopov, ki niso komutirani, nimajo stikal ali ne vključujejo induktivnih bremen, ni treba preskušati glede prehodnih emisij, prevajanih po vodnikih. Zanje se šteje, da so skladni z odstavkom 6.7.

6.10.6 Izguba funkcije sprejemnikov med preskusom odpornosti, kadar je preskusni signal v pasovni širini sprejemnika (RF izključitveni pas), kot je za konkretno radijsko storitev/izdelek določeno v usklajenem mednarodnem standardu o elektromagnetni združljivosti, ne vodi nujno do merila neustreznosti.

6.10.7 RF oddajniki se preskušajo v načinu oddajanja. Želene emisije (npr. iz RF oddajnih sistemov) v potrebni pasovni širini in zunajpasovne emisije se za namen tega pravilnika ne upoštevajo. Stranske emisije so predmet tega pravilnika.

6.10.7.1 „Potrebna pasovna širina“: v danem razredu emisij širina frekvenčnega pasu, ki je ravno zadosten, da zagotavlja prenos podatkov s hitrostjo in kakovostjo, ki se zahtevata v določenih pogojih (člen 1, št. 1.152 Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU)).

6.10.7.2 „Zunajpasovne emisije“: emisije na frekvenci oziroma frekvencah neposredno zunaj potrebne pasovne širine, ki so rezultat modulacijskega postopka, toda brez stranskih emisij (člen 1, št. 1.144 Pravilnika o radiokomunikacijah ITU).

6.10.7.3 „Stranske emisije“: v vsakem modulacijskem postopku obstajajo dodatni neželeni signali. Zanje se uporablja izraz „stranske emisije“. Stranske emisije so emisije na frekvenci oziroma frekvencah, ki so zunaj potrebne pasovne širine in katerih raven se lahko zniža, ne da bi to vplivalo na ustrezni prenos podatkov. Med stranske emisije sodijo harmonične emisije, parazitske emisije, intermodulacijski produkti in produkti zamenjave frekvenc, ne pa tudi zunajpasovne emisije (člen 1, št. 1.145 Pravilnika o radiokomunikacijah ITU).

7. DODATNE SPECIFIKACIJE KONFIGURACIJE S „SISTEMOM ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE Z MOŽNOSTJO PONOVNEGA POLNJENJA V NAČINU POLNJENJA IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA“

7.1 Splošne specifikacije

7.1.1 Vozilo in njegovi električni/elektronski sistemi ali podsklopi so zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

7.1.1.1 Vozilo se pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ preskusi glede sevanih emisij, odpornosti na sevane motnje, po vodnikih prevajanih emisij in odpornosti na po vodnikih prevajane motnje.

7.1.1.2 Električni/elektronski podsklopi se pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ preskusijo glede sevanih in po vodnikih prevajanih emisij ter glede odpornosti na sevane in po vodnikih prevajane motnje.

7.1.2 Pred preskušanjem mora tehnična služba skupaj s proizvajalcem pripraviti program preskušanja za konfiguracijo s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, ki vsebuje vsaj način delovanja, stimulirane funkcije, nadzorovane funkcije, merila, po katerih EPS opravi preskus oziroma ga ne opravi, in namerne emisije.

7.1.3 Vozilo bi bilo treba pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ preskusiti s polnilnim kablom, ki ga dobavi proizvajalec. V tem primeru bi moral biti kabel homologiran kot del vozila.

7.1.4 Umetna omrežja

Električno omrežje za izmenični tok se priključi na vozilo/EPS prek umetnih omrežij s 50 μH/50Ω, kot je določeno v odstavku 4.3 standarda CISPR 16-1-2.

Električno omrežje za enosmerni tok se priključi na vozilo/EPS prek umetnih omrežij s 5 μH/50Ω, kot je določeno v standardu CISPR 25.

Visokonapetostni električni vodniki se priključijo na EPS prek visokonapetostnih umetnih omrežij s 5 μH/50Ω, kot je določeno v Dodatku 8.

7.2 Specifikacije v zvezi s širokopasovnim elektromagnetnim sevanjem vozil

7.2.1 Metoda merjenja

Elektromagnetno sevanje vzorčnega vozila se meri po metodi, opisani v Prilogi 4. Metodo merjenja določi proizvajalec vozila v soglasju s tehnično službo.

7.2.2 Širokopasovne mejne vrednosti za homologacijo vozila

7.2.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 4, pri razdalji med vozilom in anteno 10,0 ± 0,2 m, so mejne vrednosti 32 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz ter od 32 do 43 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz narašča logaritmično, kot je prikazano v Dodatku 2. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 43 dBμV/m.

7.2.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 4, pri razdalji med vozilom in anteno 3,0 ± 0,05 m, so mejne vrednosti 42 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz ter od 42 do 53 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz narašča logaritmično, kakor je prikazano v Dodatku 3. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 53 dBμV/m.

Pri vzorčnem vozilu so izmerjene vrednosti, izražene v dBμV/m, pod mejnimi vrednostmi za homologacijo.

7.3 Specifikacije v zvezi z emisijami harmonikov v električnih vodnikih za izmenični tok v vozilu

7.3.1 Metoda merjenja

Emisije harmonikov v električnih vodnikih za izmenični tok v vzorčnem vozilu se merijo po metodi, opisani v Prilogi 11. Metodo merjenja določi proizvajalec vozila v soglasju s tehnično službo.

7.3.2 Mejna vrednost za homologacijo vozila

7.3.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 11, so mejne vrednosti za vhodni tok ≤ 16 A na fazo mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-3-2 in navedene v preglednici 3.

Preglednica 3

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok ≤ 16 A na fazo)

Št. harmonika n	Najvišji dovoljeni harmonični tok A
Lihi harmoniki
3	2,3
5	1,14
7	0,77
9	0,40
11	0,33
13	0,21
15 < n ≤ 39	0,15 × 15/n
Sodi harmoniki
2	1,08
4	0,43
6	0,30
8 < n ≤ 40	0,23 × 8/n

7.3.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 11, so mejne vrednosti za vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-3-12 ter navedene v preglednicah 4, 5 in 6.

Preglednica 4

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo) za vse naprave, razen za uravnotežene trifazne naprave

Najnižji Rsce	Sprejemljiv posamezni harmonični tok In/I1 %						Največje razmerje harmoničnega toka %
Najnižji Rsce	I3	I5	I7	I9	I11	I13	THD	PWHD
33	21,6	10,7	7,2	3,8	3,1	2	23	23
66	24	13	8	5	4	3	26	26
120	27	15	10	6	5	4	30	30
250	35	20	13	9	8	6	40	40
≥ 350	41	24	15	12	10	8	47	47

Relativne vrednosti sodih harmonikov, ki so nižje ali enake 12, morajo biti nižje od 16/n %. Sodi harmoniki, višji od 12, so pri celotnem harmonskem popačenju (THD) in delnem tehtanem harmonskem popačenju (PHWD) upoštevani enako kot lihi harmoniki.

Linearna interpolacija med zaporednima vrednostma kratkostičnega razmerja naprave (Rsce) je dovoljena.

Preglednica 5

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo) za uravnotežene trifazne naprave

Najnižji Rsce	Sprejemljiv posamezni harmonični tok In/I1 %				Največje razmerje harmoničnega toka %
Najnižji Rsce	I5	I7	I11	I13	THD	PWHD
33	10,7	7,2	3,1	2	13	22
66	14	9	5	3	16	25
120	19	12	7	4	22	28
250	31	20	12	7	37	38
≥ 350	40	25	15	10	48	46

Relativne vrednosti sodih harmonikov, ki so nižje ali enake 12, morajo biti nižje od 16/n %. Sodi harmoniki, višji od 12, so pri THD in PHWD upoštevani enako kot lihi harmoniki.

Linearna interpolacija med zaporednima vrednostma (Rsce) je dovoljena.

Preglednica 6

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo) za uravnotežene trifazne naprave pod določenimi pogoji

Najnižji Rsce	Sprejemljiv posamezni harmonični tok In/I1 %				Največje razmerje harmoničnega toka v %
Najnižji Rsce	I5	I7	I11	I13	THD	PWHD
33	10,7	7,2	3,1	2	13	22
≥ 120	40	25	15	10	48	46

Relativne vrednosti sodih harmonikov, ki so nižje ali enake 12, morajo biti nižje od 16/n %. Sodi harmoniki, višji od 12, so pri THD in PHWD upoštevani enako kot lihi harmoniki.

7.4 Specifikacije v zvezi z emisijami napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja v električnih vodnikih za izmenični tok v vozilu

7.4.1 Metoda merjenja

Emisije napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja v električnih vodnikih za izmenični tok v vzorčnem vozilu se merijo po metodi, opisani v Prilogi 12. Metodo merjenja določi proizvajalec vozila v soglasju s tehnično službo.

7.4.2 Mejna vrednost za homologacijo vozila

7.4.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 12, so mejne vrednosti za nazivni tok ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji, mejne vrednosti, ki so določene v odstavku 5 standarda IEC 61000-3-3.

7.4.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 12, so mejne vrednosti za nazivni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji, mejne vrednosti, ki so določene v odstavku 5 standarda IEC 61000-3-11.

7.5 Specifikacije v zvezi z emisijami radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični ali enosmerni tok v vozilu

7.5.1 Metoda merjenja

Emisije radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični ali enosmerni tok v vzorčnem vozilu, se merijo po metodi, opisani v Prilogi 13. Metodo merjenja določi proizvajalec vozila v soglasju s tehnično službo.

7.5.2 Mejna vrednost za homologacijo vozila

7.5.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 13, so mejne vrednosti na električnih vodnikih za izmenični tok mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-6-3 in navedene v preglednici 7.

Preglednica 7

Najvišje dovoljene radiofrekvenčne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični tok

Frekvenca (MHz)	Mejne vrednosti in detektor
0,15–0,5	66–56 dBμV (navidezno temenski detektor) 56–46 dBqV (detektor srednjih vrednosti) (zmanjšuje se linearno z logaritmom frekvence)
0,5–5	56 dBμV (navidezno temenski detektor) 46 dBqV (detektor srednjih vrednosti)
5–30	60 dBμV (navidezno temenski detektor) 50 dBqV (detektor srednjih vrednosti)

7.5.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 13, so mejne vrednosti na električnih vodnikih za izmenični tok mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-6-3 in navedene v preglednici 8.

Preglednica 8

Najvišje dovoljene radiofrekvenčne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za enosmerni tok

Frekvenca (MHz)

Mejne vrednosti in detektor

0,15–0,5

79 dBμV (navidezno temenski detektor)

66 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

0,5–30

73 dBμV (navidezno temenski detektor)

60 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

7.6 Specifikacije v zvezi z emisijami radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku v vozilu

7.6.1 Metoda merjenja

Emisije radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku v vzorčnem vozilu, se merijo po metodi, opisani v Prilogi 14. Metodo merjenja določi proizvajalec vozila v soglasju s tehnično službo.

7.6.2 Mejna vrednost za homologacijo vozila

7.6.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 14, so mejne vrednosti na omrežnem in telekomunikacijskem priključku (telekomunikacijski priključek, kot je opredeljen v odstavku 3.6 standarda CISPR 22) mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-6-3 in navedene v preglednici 9.

Preglednica 9

Najvišje dovoljene radiofrekvenčne motnje, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku

Frekvenca (MHz)

Napetostne meje (detektor)

Meje toka (detektor)

0,15–0,5

84–74 dBμV (navidezno temenski detektor)

74–64 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

(zmanjšuje se linearno z logaritmom frekvence)

40–30 dBμA (navidezno temenski detektor)

30–20 dBμA (detektor srednjih vrednosti)

(zmanjšuje se linearno z logaritmom frekvence)

0,5–30

74 dBμV (navidezno temenski detektor)

64 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

30 dBμA (navidezno temenski detektor)

20 dBμA (detektor srednjih vrednosti)

7.7 Specifikacije v zvezi z odpornostjo vozil na elektromagnetno sevanje

7.7.1 Metoda preskušanja

Odpornost vzorčnega vozila na elektromagnetno sevanje se preskuša po metodi iz Priloge 6.

7.7.2 Mejne vrednosti odpornosti za homologacijo vozila

7.7.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodi iz Priloge 6, je efektivna vrednost poljske jakosti 30 V/m v več kot 90 % frekvenčnega pasu od 20 do 2 000 MHz in najmanj 25 V/m v celotnem frekvenčnem pasu od 20 do 2 000 MHz.

7.7.2.2 Šteje se, da vzorčno vozilo izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 6, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“, v skladu z odstavkom 2.2 Priloge 6.

7.8 Specifikacije v zvezi z odpornostjo vozil na hitre električne prehodne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok.

7.8.1 Metoda preskušanja

7.8.1.1 Odpornost na hitre električne prehodne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v vzorčnem vozilu, se meri po metodi, opisani v Prilogi 15.

7.8.2 Mejne vrednosti odpornosti za homologacijo vozila

7.8.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodah, opisanih v Prilogi 15, so ravni za preskušanje odpornosti za električne vodnike za izmenični in enosmerni tok naslednje: preskusna napetost ±2 kV v odprtem vezju, s časom vzpona (Tr) 5 ns in zadrževanjem (Th) 50 ns ter frekvenco ponavljanja 5 kHz vsaj 1 minuto.

7.8.2.2 Šteje se, da vzorčno vozilo izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 15, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“, v skladu z odstavkom 2.2 Priloge 6.

7.9 Specifikacije v zvezi z odpornostjo vozil na napetostne udare po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok

7.9.1 Metoda preskušanja

7.9.1.1 Odpornost na napetostne udare, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v vzorčnem vozilu, se meri po metodi, opisani v Prilogi 16.

7.9.2 Mejne vrednosti odpornosti za homologacijo vozila

7.9.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodah, opisanih v Prilogi 16, so ravni za preskušanje odpornosti naslednje:

(a)

za električne vodnike za izmenični tok: preskusna napetost ±2 kV v odprtem vezju med vodnikom in zemljo ter ±1 kV med vodnikoma (impulz 1,2 μs/50 μs), s časom vzpona (Tr) 1,2 μs in zadrževanjem (Th) 50 μs. Vsak napetostni udar se uporabi petkrat z največjim zamikom ene minute med vsakim impulzom. Uporabiti ga je treba za naslednje faze: 0, 90, 180 in 270°;

(b)

za električne vodnike za enosmerni tok: preskusna napetost ±0,5 kV v odprtem vezju med vodnikom in zemljo ter ±0,5 kV med vodnikoma (impulz 1,2 μs/50 μs), s časom vzpona (Tr) 1,2 μs in zadrževanjem (Th) 50 μs. Vsak napetostni udar se uporabi petkrat z največjim zamikom ene minute med vsakim impulzom.

7.9.2.2 Šteje se, da vzorčno vozilo izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 16, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“, v skladu z odstavkom 2.2 Priloge 6.

7.10 Specifikacije v zvezi s širokopasovnimi elektromagnetnimi motnjami, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi

7.10.1 Metoda merjenja

Elektromagnetno sevanje, ki ga povzroča vzorčni EPS, se meri po metodi, opisani v Prilogi 7.

7.10.2 Širokopasovne mejne vrednosti za homologacijo EPS

7.10.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 7, so mejne vrednosti od 62 do 52 dBμV/m v frekvenčnem pasu od 30 do 75 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 30 MHz logaritmično upada, in od 52 do 63 dBμV/m v pasu od 75 do 400 MHz, pri čemer ta mejna vrednost pri frekvencah nad 75 MHz logaritmično narašča, kot je prikazano v Dodatku 6. V frekvenčnem pasu od 400 do 1 000 MHz mejna vrednost ostane konstantna pri 63 dBμV/m.

7.10.2.2 Pri vzorčnem EPS so izmerjene vrednosti, izražene v dBμV/m, pod mejnimi vrednostmi za homologacijo.

7.11 Specifikacije v zvezi z emisijami harmonikov v električnih vodnikih za izmenični tok v električnih/elektronskih podsklopih

7.11.1 Metoda merjenja

Emisije harmonikov v električnih vodnikih za izmenični tok v vzorčnem EPS se merijo po metodi, opisani v Prilogi 17. Metodo merjenja določi proizvajalec v soglasju s tehnično službo.

7.11.2 Mejna vrednost za homologacijo EPS

7.11.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 17, so mejne vrednosti za vhodni tok ≤ 16 A na fazo mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-3-2 in navedene v preglednici 10.

Preglednica 10

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok ≤ 16 A na fazo)

Št. harmonika N	Najvišji dovoljeni harmonični tok A
Lihi harmoniki
3	2,3
5	1,14
7	0,77
9	0,40
11	0,33
13	0,21
15 ≤ n ≤ 39	0,15 × 15/n
Sodi harmoniki
2	1,08
4	0,43
6	0,30
8 ≤ n ≤ 40	0,23 × 8/n

7.11.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 17, so mejne vrednosti za vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-3-12 ter navedene v preglednicah 11, 12 in 13.

Preglednica 11

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo) za vse naprave, razen za uravnotežene trifazne naprave

Najnižji Rsce	Sprejemljiv posamezni harmonični tok In/I1 %						Največje razmerje harmoničnega toka v %
Najnižji Rsce	I3	I5	I7	I9	I11	I13	THD	PWHD
33	21,6	10,7	7,2	3,8	3,1	2	23	23
66	24	13	8	5	4	3	26	26
120	27	15	10	6	5	4	30	30
250	35	20	13	9	8	6	40	40
≥ 350	41	24	15	12	10	8	47	47

Relativne vrednosti sodih harmonikov, ki so nižje ali enake 12, morajo biti nižje od 16/n %. Sodi harmoniki, višji od 12, so pri THD in PHWD upoštevani enako kot lihi harmoniki.

Linearna interpolacija med zaporednima vrednostma (Rsce) je dovoljena.

Preglednica 12

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo) za uravnotežene trifazne naprave

Najnižji Rsce	Sprejemljiv posamezni harmonični tok In/I1 %				Največje razmerje harmoničnega toka v %
Najnižji Rsce	I5	I7	I11	I13	THD	PWHD
33	10,7	7,2	3,1	2	13	22
66	14	9	5	3	16	25
120	19	12	7	4	22	28
250	31	20	12	7	37	38
≥ 350	40	25	15	10	48	46

Relativne vrednosti sodih harmonikov, ki so nižje ali enake 12, morajo biti nižje od 16/n %. Sodi harmoniki, višji od 12, so pri THD in PHWD upoštevani enako kot lihi harmoniki.

Linearna interpolacija med zaporednima vrednostma (Rsce) je dovoljena.

Preglednica 13

Najvišji dovoljeni harmoniki (vhodni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo) za uravnotežene trifazne naprave pod določenimi pogoji

Najnižji Rsce	Sprejemljiv posamezni harmonični tok In/I1 %				Največje razmerje harmoničnega toka v %
Najnižji Rsce	I5	I7	I11	I13	THD	PWHD
33	10,7	7,2	3,1	2	13	22
≥ 120	40	25	15	10	48	46

Relativne vrednosti sodih harmonikov, ki so nižje ali enake 12, morajo biti nižje od 16/n %. Sodi harmoniki, višji od 12, so pri THD in PHWD upoštevani enako kot lihi harmoniki.

7.12 Specifikacije v zvezi z emisijami napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja v električnih vodnikih za izmenični tok v električnih/elektronskih podsklopih

7.12.1 Metoda merjenja

Emisije napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja v električnih vodnikih za izmenični tok v vzorčnem EPS se merijo po metodi, opisani v Prilogi 18. Metodo merjenja določi proizvajalec EPS v soglasju s tehnično službo.

7.12.2 Mejna vrednost za homologacijo EPS

7.12.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 18, so mejne vrednosti za nazivni tok ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji, mejne vrednosti, ki so določene v odstavku 5 standarda IEC 61000-3-3.

7.12.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 18, so mejne vrednosti za nazivni tok > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki je priključen pod posebnimi pogoji, mejne vrednosti, ki so določene v odstavku 5 standarda IEC 61000-3-11.

7.13 Specifikacije v zvezi z emisijami radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični ali enosmerni tok v EPS

7.13.1 Metoda merjenja

Emisije radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični ali enosmerni tok v vzorčnem EPS, se merijo po metodi, opisani v Prilogi 19. Metodo merjenja določi proizvajalec EPS v soglasju s tehnično službo.

7.13.2 Mejna vrednost za homologacijo EPS

7.13.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 19, so mejne vrednosti na električnih vodnikih za izmenični tok mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-6-3 in navedene v preglednici 14.

Preglednica 14

Najvišje dovoljene radiofrekvenčne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični tok

Frekvenca (MHz)	Mejne vrednosti in detektor
0,15–0,5	66–56 dBμV (navidezno temenski detektor) 56–46 dBμV (detektor srednjih vrednosti) (zmanjšuje se linearno z logaritmom frekvence)
0,5–5	56 dBμV (navidezno temenski detektor) 46 dBμV (detektor srednjih vrednosti)
5–30	60 dBμV (navidezno temenski detektor) 50 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

7.13.2.2 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 19, so mejne vrednosti na električnih vodnikih za izmenični tok mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-6-3 in navedene v preglednici 15.

Preglednica 15

Najvišje dovoljene radiofrekvenčne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za enosmerni tok

Frekvenca (MHz)

Mejne vrednosti in detektor

0,15–0,5

79 dBμV (navidezno temenski detektor)

66 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

0,5–30

73 dBμV (navidezno temenski detektor)

60 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

7.14 Specifikacije v zvezi z emisijami radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku v EPS

7.14.1 Metoda merjenja

Emisije radiofrekvenčnih motenj, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku v vzorčnem EPS, se merijo po metodi, opisani v Prilogi 20. Metodo merjenja določi proizvajalec EPS v soglasju s tehnično službo.

7.14.2 Mejna vrednost za homologacijo EPS

7.14.2.1 Če se meritve izvajajo po metodi, opisani v Prilogi 20, so mejne vrednosti na omrežnem in telekomunikacijskem priključku (telekomunikacijski priključek, kot je opredeljen v odstavku 3.6 standarda CISPR 22) mejne vrednosti, ki so določene v standardu IEC 61000-6-3 in navedene v preglednici 16.

Preglednica 16

Najvišje dovoljene radiofrekvenčne motnje, ki se prevajajo po vodnikih na omrežnem in telekomunikacijskem priključku

Frekvenca (MHz)

Napetostne meje (detektor)

Meje toka (detektor)

0,15–0,5

84–74 dBμV (navidezno temenski detektor)

74–64 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

(zmanjšuje se linearno z logaritmom frekvence)

40–30 dBμA (navidezno temenski detektor)

30–20 dBμA (detektor srednjih vrednosti)

(zmanjšuje se linearno z logaritmom frekvence)

0,5–30

74 dBμV (navidezno temenski detektor)

64 dBμV (detektor srednjih vrednosti)

30 dBμA (navidezno temenski detektor)

20 dBμA (detektor srednjih vrednosti)

7.15 Specifikacije v zvezi z odpornostjo električnih/elektronskih podsklopov na hitre električne prehodne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok.

7.15.1 Metoda preskušanja

7.15.1.1 Odpornost na hitre električne prehodne motnje, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v vzorčnem EPS, se meri po metodi, opisani v Prilogi 21.

7.15.2 Mejne vrednosti za odpornost za homologacijo EPS

7.15.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodah, opisanih v Prilogi 21, so ravni za preskušanje odpornosti za električne vodnike za izmenični in enosmerni tok naslednje: preskusna napetost ±2 kV v odprtem vezju, s časom vzpona (Tr) 5 ns in zadrževanjem (Th) 50 ns ter frekvenco ponavljanja 5 kHz vsaj 1 minuto.

7.15.2.2 Šteje se, da vzorčni EPS izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 21, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“, v skladu z odstavkom 2.2 Priloge 9.

7.16 Specifikacije v zvezi z odpornostjo električnih/elektronskih podsklopov na napetostne udare, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok

7.16.1 Metoda preskušanja

7.16.1.1 Odpornost na napetostne udare, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v vzorčnem EPS, se meri po metodi, opisani v Prilogi 22.

7.16.2 Mejne vrednosti za odpornost za homologacijo EPS

7.16.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodah, opisanih v Prilogi 22, so ravni za preskušanje odpornosti naslednje:

(a)

(b)

7.16.2.2 Šteje se, da vzorčni EPS izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 22, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“, v skladu z odstavkom 2.2 Priloge 9.

7.17 Specifikacije v zvezi z emisijami prehodnih, po vodnikih prevajanih motenj, ki jih električni/elektronski podsklopi povzročijo v 12/24 V napajalnih vodnikih

7.17.1 Metoda preskušanja

Emisije vzorčnega EPS se preskusijo po metodah v skladu s standardom ISO 7637-2, kot so opisane v Prilogi 10 za vrednosti iz preglednice 17.

Preglednica 17

Najvišja dovoljena amplituda pulza

(V)
	Najvišja dovoljena amplituda pulza za
Polarnost amplitude pulza	Vozila z 12 V sistemi	Vozila s 24 V sistemi
Pozitivna	+ 75	+ 150
Negativna	– 100	– 450

7.18 Specifikacije v zvezi z odpornostjo električnih/elektronskih podsklopov na elektromagnetno sevanje

7.18.1 Metode preskušanja

Odpornost vzorčnega EPS na elektromagnetno sevanje se preskuša po metodah, izbranih med metodami iz Priloge 9.

7.18.2 Mejne vrednosti za odpornost za homologacijo EPS

7.18.2.1 Če se preskusi izvajajo po metodah, opisanih v Prilogi 9, so ravni za preskušanje odpornosti 60 V/m rms za metodo preskušanja s 150-milimetrskim trakastim valovodom, 15 V/m rms za metodo preskušanja z 800-milimetrskim trakastim valovodom, 75 V/m rms za metodo preskušanja v celici s prečnim elektromagnetnim poljem (TEM-celici), 60 mA rms za metodo preskušanja z vsiljenim tokom in 30 V/m rms za metodo preskušanja z anteno v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru v več kot 90 % frekvenčnega pasu od 20 do 2 000 MHz ter najmanj 50 V/m rms za metodo preskušanja s 150-milimetrskim trakastim valovodom, 12,5 V/m rms za metodo preskušanja z 800-milimetrskim trakastim valovodom, 62,5 V/m rms za metodo preskušanja v TEM-celici, 50 mA rms za metodo preskušanja z vsiljenim tokom in 25 Vm rms za metodo preskušanja z anteno v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru v celotnem frekvenčnem pasu od 20 do 2 000 MHz.

7.18.2.2 Šteje se, da vzorčni EPS izpolnjuje zahteve za odpornost, če se med preskusi, izvedenimi v skladu s Prilogo 9, ne poslabša delovanje „funkcij, povezanih z odpornostjo“.

7.19 Specifikacije v zvezi z odpornostjo električnih/elektronskih podsklopov na prehodne motnje, ki se prevajajo po 12/24 V napajalnih vodnikih

7.19.1 Metoda preskušanja

Odpornost vzorčnega EPS se preskusi po metodah v skladu s standardom ISO 7637-2, kot so opisane v Prilogi 10, pri čemer so preskusne vrednosti navedene v preglednici 18.

Preglednica 18

Odpornost EPS

Številka preskusnega impulza	Raven za preskušanje odpornosti	Status delovanja za sisteme:
Številka preskusnega impulza	Raven za preskušanje odpornosti	povezan s funkcijami, povezanimi z odpornostjo	ni povezan s funkcijami, povezanimi z odpornostjo
1	III	C	D
2a	III	B	D
2b	III	C	D
3a/3b	III	A	D
4	III	B (za EPS, ki deluje v fazah zagona motorja) C (za druge EPS)	D

7.20 Izjeme

7.20.1 Če ni neposredne povezave s telekomunikacijskim omrežjem, ki poleg komunikacijske storitve polnjenja vključuje telekomunikacijsko storitev, se prilogi 14 in 20 ne uporabljata.

7.20.2 Če se za omrežni in telekomunikacijski priključek na vozilu na njegovih električnih vodnikih za izmenični/enosmerni tok uporabljajo dostopovni električni vodniki, se Priloga 14 ne uporablja.

7.20.3 Če se za omrežni in telekomunikacijski priključek v EPS na njegovih električnih vodnikih za izmenični/enosmerni tok uporabljajo dostopovni električni vodniki, se Priloga 20 ne uporablja.

7.20.4 Vozilom in/ali EPS, namenjenim za uporabo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, ki so priključena na polnilno postajo za enosmerni tok z omrežnim kablom za enosmerni tok, krajšim od 30 m, ni treba izpolnjevati zahtev iz prilog 13, 15, 16, 19, 21 in 22.

V tem primeru proizvajalec predloži izjavo, da se vozilo in/ali EPS lahko uporablja pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ samo s kabli, krajšimi od 30 m. Ti podatki se javno objavijo po homologaciji.

7.20.5 Vozilom in/ali EPS, namenjenim za uporabo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, ki so priključena na lokalno/zasebno polnilno postajo za enosmerni tok brez dodatnih udeležencev, ni treba izpolnjevati zahtev iz prilog 13, 15, 16, 19. 21 in 22.

V tem primeru proizvajalec predloži izjavo, da se vozilo in/ali EPS lahko uporabljata pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ samo z lokalno/zasebno polnilno postajo za enosmerni tok brez dodatnih udeležencev. Ti podatki se javno objavijo po homologaciji.

8. SPREMEMBA ALI RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE VOZILA PO DODATKU ALI ZAMENJAVI ELEKTRIČNEGA/ELEKTRONSKEGA PODSKLOPA (EPS)

8.1 Če je proizvajalec vozila pridobil homologacijo za napeljavo vozila in želi vgraditi dodaten ali nadomesten električni/elektronski sistem ali EPS, ki mu je že bila podeljena homologacija po tem pravilniku in bo vgrajen v skladu s pripadajočimi pogoji, se homologacija vozila lahko razširi brez nadaljnjega preskušanja. Za namene skladnosti proizvodnje se dodatni ali nadomestni električni/elektronski sistem ali EPS šteje za del vozila.

8.2 Če dodatni ali nadomestni del ni bil homologiran skladno s tem pravilnikom in če se preskušanje šteje za potrebno, se šteje, da celotno vozilo izpolnjuje ustrezne zahteve, če je mogoče dokazati, da novi ali spremenjeni del izpolnjuje ustrezne zahteve odstavka 6 in, če je primerno, odstavka 7, ali če se s primerjalnim preskusom lahko dokaže, da novi del ne bo negativno vplival na skladnost tega tipa vozila.

8.3 Če proizvajalec vozila homologiranemu vozilu doda standardno amatersko ali profesionalno opremo (razen opreme za mobilno komunikacijo), ki je skladna z drugimi pravilniki ali katere vgradnja, zamenjava ali odstranitev je v skladu s priporočili proizvajalcev opreme in vozila, to ne razveljavi homologacije vozila. To tudi ne preprečuje, da bi proizvajalci vozil vgradili komunikacijsko opremo v skladu z ustreznimi navodili za vgradnjo, ki jih je pripravil proizvajalec vozila in/ali proizvajalci take komunikacijske opreme. Proizvajalec vozila priskrbi dokazila (če to zahteva preskuševalni organ), da taki oddajniki ne vplivajo negativno na delovanje vozila. To je lahko izjava, da so ravni moči in vgradnja taki, da nivoji odpornosti iz tega pravilnika nudijo zadostno zaščito pri samem prenosu (oddajanju), tj. z izjemo prenosa v povezavi s preskusi iz odstavka 6. Ta pravilnik ne dovoljuje uporabe komunikacijskega oddajnika, če zanj oziroma za njegovo uporabo veljajo druge zahteve.

9. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo ustrezati tistim iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer veljajo naslednje zahteve:

9.1 vozila ali sestavni deli ali električni/elektronski podsklopi, homologirani po tem pravilniku, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6 in, če je primerno, odstavka 7;

9.2 skladnost proizvodnje vozila ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se preverja na osnovi podatkov, zajetih v obrazcih sporočila o homologaciji iz Priloge 3A in/ali 3B tega pravilnika;

9.3 če homologacijski organ ni zadovoljen s postopkom preverjanja proizvajalca, se uporabijo odstavki 9.3.1, 9.3.2 in 9.3.3.

9.3.1 Če se preverja skladnost vozila, sestavnega dela ali EPS, vzetega iz serije, se šteje, da proizvodnja izpolnjuje zahteve tega pravilnika glede širokopasovnih in ozkopasovnih elektromagnetnih motenj, če izmerjene vrednosti ne presegajo referenčnih mejnih vrednosti, predpisanih v odstavkih 6.2.2.1, 6.2.2.2, 6.3.2.1 in 6.3.2.2 ter, če je primerno, odstavkih 7.2.2.1 in 7.2.2.2 za vozila ter odstavkih 6.5.2.1, 6.6.2.1 in, če je primerno, odstavku 7.10.2.1 za električne/elektronske podsklope (kar pride v poštev), za več kot 4 dB (60 %).

9.3.2 Če se preverja skladnost vozila, sestavnega dela ali EPS, vzetega iz serije, se šteje, da proizvodnja izpolnjuje zahteve tega pravilnika glede odpornosti na elektromagnetno sevanje, če vozilo v stanju, opredeljenem v odstavku 4 Priloge 6, ne kaže poslabšanja neposrednega upravljanja vozila, ki ga lahko opazi voznik ali drug uporabnik cest, in če je izpostavljeno poljski jakosti, izraženi v V/m, do 80 % referenčnih mejnih vrednosti, predpisanih v odstavku 6.4.2.1 ter, če je primerno, odstavku 7.7.2.1 za vozila in odstavku 6.8.2.1 ter, če je primerno, odstavku 7.18.2.1 za električne/elektronske podsklope.

9.3.3 Če se preverja skladnost sestavnega dela ali samostojne tehnične enote (STE), vzetih iz serije, se šteje, da proizvodnja izpolnjuje zahteve tega pravilnika glede odpornosti na motnje in emisije, ki se prevajajo po vodnikih, če sestavni del ali STE ne kaže poslabšanja delovanja „funkcij, povezanih z odpornostjo,“ do vrednosti iz odstavka 6.9.1 in, če je primerno, odstavka 7.19.1 ter ne preseže vrednosti iz odstavka 6.7.1 in, če je primerno, odstavka 7.17.1.

10. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1 Homologacija, podeljena za tip vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 6 in, če je primerno, odstavka 7 ali če izbrana vozila ne opravijo uspešno preskusov iz odstavka 6 in, če je primerno, odstavka 7.

10.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem sporočila, skladnim z vzorcem iz prilog 3A in 3B k temu pravilniku.

11. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije trajno preneha proizvajati tip vozila ali EPS, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ta pa nato obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem sporočila, skladnim z vzorcem iz prilog 3A in 3B k temu pravilniku.

12. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE VOZILA ALI EPS

12.1 Vsaka sprememba tipa vozila ali EPS se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Ta organ lahko nato bodisi:

12.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnega škodljivega učinka in da vozilo ali EPS v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

12.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

12.2 Obvestilo o potrditvi ali zavrnitvi homologacije se skupaj s podatki o spremembah po postopku iz odstavka 4 tega pravilnika pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

12.3 Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem sporočila, skladnim z vzorcema iz prilog 3A in 3B k temu pravilniku.

13. PREHODNE DOLOČBE

13.1 Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

13.2 Po 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije podelijo le, če tip vozila, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

13.3 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo razširitve homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

13.4 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko 48 mesecev po začetku veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika zavrnejo prvo nacionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ne izpolnjuje zahtev sprememb 03 tega pravilnika.

13.5 Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 04 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

13.6 Po 36 mesecih od uradnega datuma začetka veljavnosti tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije podelijo le, če tip vozila, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04.

13.7 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za tipe vozil ali sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami v 36-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti sprememb 04.

13.8 Še 60 mesecev po datumu začetka veljavnosti sprememb 04 tega pravilnika nobena pogodbenica ne zavrne nacionalne ali regionalne homologacije vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, homologiranih v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

13.9 Po 60 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 04 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo nacionalno ali regionalno homologacijo ter prvo registracijo tipa vozila ali prvi začetek uporabe sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 04 tega pravilnika.

13.10 Ne glede na odstavka 13.8 in 13.9 ostanejo homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami Pravilnika za tip vozila, ki ni opremljeno s priklopnim sistemom za polnjenje sistema za shranjevanje električne energije z možnostjo ponovnega polnjenja, ali za sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki ne vključuje priklopnega dela za polnjenje sistema za shranjevanje električne energije z možnostjo ponovnega polnjenja, še naprej veljavne, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej sprejemajo.

13.11. Po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti sprememb 05 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije podelijo le, če tip vozila, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 05.

14. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.3, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

Dodatek 1

Seznam standardov, na katere se sklicuje ta pravilnik

1.	CISPR 12 „Značilnosti radijskih motenj pri vozilih, motornih čolnih in vozilih z motorjem na prisilni vžig – Mejne vrednosti in metode merjenja“, 5. izdaja, 2001, in sprememba 1: 2005.

2.	CISPR 16-1-4 „Zahteve za naprave in metode za merjenje radijskih motenj in imunosti – Del 1: Naprave za merjenje radijskih motenj in imunosti – Antene in preskuševališča za meritve sevanih motenj“, 3. izdaja, 2010.

3.	CISPR 25 „Mejne vrednosti in metode merjenja značilnosti radijskih motenj, za zaščito sprejemnikov v vozilih“, 2. izdaja, 2002, in popravek, 2004.

4.	ISO 7637-1 „Cestna vozila – Električne motnje, ki jih povzročajo vodniki in spoji – Del 1: Opredelitve in splošno“, 2. izdaja, 2002.

5.	ISO 7637-2 „Cestna vozila – Električne motnje, ki jih povzročajo vodniki in spoji – Del 2: Električne prehodne motnje, ki se prevajajo po napajalnih vodnikih, samo na vozilih z nazivno napajalno napetostjo 12 V ali 24 V“, 2. izdaja, 2004.

6.	ISO-EN 17025 „Splošne zahteve za preskuševalne laboratorije in laboratorije za umerjanje“, 2. izdaja, 2005, in popravek, 2006.

ISO 11451 „Cestna vozila – Električne motnje, ki jih povzroča ozkopasovno sevana elektromagnetna energija – Metode preskušanja vozil“:

Del 1: Splošno in opredelitve (ISO 11451-1: 3. izdaja, 2005 in sprememba 1, 2008);

Del 2: Viri sevanja zunaj vozila (ISO 11451-2: 3. izdaja, 2005);

Del 4: Vsiljeni tok (BCI) (ISO 11451-4: 1. izdaja, 1995).

ISO 11452 „Cestna vozila – Električne motnje, ki jih povzroča ozkopasovno sevana elektromagnetna energija – Metode preskušanja sestavnih delov“:

Del 1: Splošno in opredelitve (ISO 11452-1: 3. izdaja, 2005 in sprememba 1, 2008);

Del 2: Brezodbojni elektromagnetno zaslonjen prostor (ISO 11452-2: 2. izdaja, 2004);

Del 3: TEM-celica (celica s prečnim elektromagnetnim poljem) (ISO 11452-3: 3. izdaja, 2001);

Del 4: Vsiljeni tok (BCI) (ISO 11452-4: 3. izdaja, 2005 in popravek 1, 2009);

Del 5: Trakasti valovod (ISO 11452-5: 2. izdaja, 2002).

9.	Pravilnik o radiokomunikacijah ITU, izdaja 2008.

10.	IEC 61000-3-2 „Elektromagnetna združljivost (EMC) – 3–2. del: Mejne vrednosti za oddajanje harmonskih tokov (vhodni tok opreme do vključno 16 A na fazo)“, izdaja 3.2 – 2005 + A1 – 2008 + A2 – 2009.

11.	IEC 61000-3-3 „Elektromagnetna združljivost (EMC) – 3–3. del: Mejne vrednosti – Omejitev vrednosti kolebanja napetosti in flikerja v nizkonapetostnih napajalnih sistemih za opremo z naznačenim tokom do 16 A in ni priključena pod posebnimi pogoji“, izdaja 2.0 – 2008.

12.	IEC 61000-3-11 „Elektromagnetna združljivost (EMC) – 3–11. del: Mejne vrednosti – Omejitev vrednosti kolebanja napetosti in flikerja v nizkonapetostnih napajalnih sistemih – Oprema z naznačenim tokom do 75 A in je priključena pod posebnimi pogoji“, izdaja 1.0 – 2000.

13.	IEC 61000-3-12 „Elektromagnetna združljivost (EMC) – 3–12. del: Mejne vrednosti – Mejne vrednosti za harmonske tokove, ki jih povzroča oprema, priključena na nizkonapetostne napajalne sisteme z naznačenim tokom, večjim od 16 A in ≤ 75 A po liniji“, izdaja 1.0 – 2004.

14.	IEC 61000-4-4 „Elektromagnetna združljivost – (EMC) – 4. del: Preskusne in merilne tehnike – 4. skupina: Preskus odpornosti s hitrimi električnimi prehodnimi pojavi/burstom“, izdaja 2.0 – 2004.

15.	IEC 61000-4-5 „Elektromagnetna združljivost – (EMC) – 4–5. del: Preskusne in merilne tehnike – Preskus odpornosti proti napetostnemu udaru“, izdaja 2.0 – 2005.

16.	IEC 61000-6-2 „Elektromagnetna združljivost – (EMC) – 6–2. del: Osnovni standardi – Odpornost za industrijska okolja“, izdaja 2.0 – 2005.

17.	IEC 61000-6-3 „Elektromagnetna združljivost – (EMC) – 6–3. del: Osnovni standardi – Standard oddajanja motenj v stanovanjskih, poslovnih in manj zahtevnih industrijskih okoljih“, izdaja 2.0 – 2006.

18.	CISPR 16–2–1 „Specifikacija za merilne naprave in metode za merjenje radijskih motenj in odpornosti – 2–1. del: Metode za merjenje motenj in odpornosti – Merjenje motenj po vodnikih“, izdaja 2.0 – 2008.

19.	CISPR 22 „Oprema za informacijsko tehnologijo – Karakteristike občutljivosti za radijske motnje – Mejne vrednosti in merilne metode“, izdaja 6.0 – 2008.

20.	CISPR 16-1-2 „Specifikacija za merilne naprave in metode za merjenje radijskih motenj in odpornosti – 1–2. del: Merilne naprave za merjenje radijskih motenj in odpornosti – Pomožna oprema – Motnje po vodnikih“, izdaja 1.2: 2006.

Dodatek 2

Referenčne mejne vrednosti za širokopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 10 m

Mejna vrednost E (dBμV/m) pri frekvenci F (MHz)
30–75 MHz	75–400 MHz	400–1 000 MHz
E = 32	E = 32 + 15,13 log (F/75)	E = 43

F (MHz)

E (dBμV/m)

Mejne vrednosti sevanih emisij za vozila Sirokopasovne mejne vrednosti za homologacijo –10 m Navidezno temenski detektor – pasovna širina 120 kHz

Frekvenca – MHz – logaritmična skala

(glej odstavka 6.2.2.1 in 7.2.2.1 tega pravilnika)

Dodatek 3

Referenčne mejne vrednosti za širokopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 3 m

Mejna vrednost E (dBμV/m) pri frekvenci F (MHz)
30–75 MHz	75–400 MHz	400–1 000 MHz
E = 42	E = 42 + 15,13 log (F/75)	E = 53

F (MHz)

E (dBμV/m)

Mejne vrednosti sevanih emisij za vozila Sirokopasovne mejne vrednosti za homologacijo – 3 m Navidezno temenski detektor – pasovna širina 120 kHz

Frekvenca – MHz – logaritmična skala

(glej odstavka 6.2.2.2 in 7.2.2.2 tega pravilnika)

Dodatek 4

Referenčne meje za ozkopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 10 m

Mejna vrednost E (dBμV/m) pri frekvenci F (MHz)
30–75 MHz	75–400 MHz	400–1 000 MHz
E = 22	E = 22 + 15,13 log (F/75)	E = 33

F (MHz)

E (dBμV/m)

Mejne vrednosti sevanih emisij za vozila Ozkopasovne mejne vrednosti za homologacijo – 10 m Detektor srednjih vrednosti – pasovna širina 120 kHz

Frekvenca – MHz – logaritmična skala

(glej odstavek 6.3.2.1 tega pravilnika)

Dodatek 5

Referenčne meje za ozkopasovne elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo vozila – oddaljenost antene od vozila: 3 m

Mejna vrednost E (dBμV/m) pri frekvenci F (MHz)
30–75 MHz	75–400 MHz	400–1 000 MHz
E = 32	E = 32 + 15,13 log (F/75)	E = 43

F (MHz)

E (dBμV/m)

Mejne vrednosti sevanih emisij za vozila Ozkopasovne mejne vrednosti za homologacijo – 3 m Detektor srednjih vrednosti – pasovna širina 120 kHz

Frekvenca – MHz – logaritmična skala

(glej odstavek 6.3.2.2 tega pravilnika)

Dodatek 6

Električni/elektronski podsklop – referenčne mejne vrednosti za širokopasovne elektromagnetne motnje

Mejna vrednost E (dBμV/m) pri frekvenci F (MHz)
30–75 MHz	75–400 MHz	400–1 000 MHz
E = 62–25,13 log (F/30)	E = 52 + 15,13 log (F/75)	E = 63

F (MHz)

E (dBμV/m)

Mejne vrednosti sevanih emisij za EPS Sirokopasovne mejne vrednosti za homologacijo – 1 m Navidezno temenski detektor –pasovna širina 120 kHz

Frekvenca – MHz – logaritmična skala

(glej odstavka 6.5.2.1 in 7.10.2.1 tega pravilnika)

Dodatek 7

Električni/elektronski podsklop – Referenčne mejne vrednosti za ozkopasovne elektromagnetne motnje

Mejna vrednost E (dBμV/m) pri frekvenci F (MHz)
30–75 MHz	75–400 MHz	400–1 000 MHz
E = 52–25,13 log (F/30)	E = 42 + 15,13 log (F/75)	E = 53

F (MHz)

E (dBμV/m)

Mejne vrednosti sevanih emisij za EPS Ozkopasovne mejne vrednosti za homologacijo – 1 m Detektor srednjih vrednosti – pasovna širina 120 kHz

Frekvenca – MHz – logaritmična skala

(glej odstavek 6.6.2.1 tega pravilnika)

Dodatek 8

Visokonapetostno umetno omrežje

Slika 1

Visokonapetostno umetno omrežje

Legenda	C2: 0,1 μF
L1: 5 μH	R1: 1 kΩ
C1: 0,1 μF	R2: 1 MΩ (razelektritev C2 na < 50 Vdc v 60 s)

Slika 2

Impedanca visokonapetostnega umetnega omrežja

Impedanca

Frekvenca/MHz

Slika 3

Kombinacija visokonapetostnih umetnih omrežij

VN-merilno mesto

VN-napajalni vodnik

VN+merilno mesto

Ozemljitev

VN+napajalni vodnik

PRILOGA 1

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Vzorec A

(glej odstavek 5.2 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo ali EPS, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na elektromagnetno združljivost homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 10 pod številko homologacije 05 2439. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 10, kot je bil spremenjen s spremembami 05.

Vzorec B

(glej odstavek 5.2 tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo ali EPS, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na elektromagnetno združljivost homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s pravilnikoma št. 10 in 33 (1). Številki homologacije pomenita, da je na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 10 vključeval spremembe 05, Pravilnik št. 33 pa je bil še vedno v svoji prvotni obliki.

(1) Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 2A

OPISNI LIST ZA HOMOLOGACIJO VOZILA GLEDE NA ELEKTROMAGNETNO ZDRUŽLJIVOST

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam.

Morebitne risbe so dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format.

Morebitne fotografije prikazujejo dovolj podrobnosti.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, se predložijo informacije o njihovem delovanju.

Splošno

1. Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

2. Tip: …

3. Kategorija vozila: …

4. Naziv in naslov proizvajalca: …

Naziv in naslov pooblaščenega zastopnika, če ta obstaja: …

5. Naslovi proizvodnih obratov: …

Splošni konstrukcijski podatki o vozilu

6. Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

7. Mesto in način vgradnje motorja: …

Pogonski motor

8. Proizvajalec: …

9. Proizvajalčeva oznaka motorja, kot je označena na motorju: …

10. Motor z notranjim zgorevanjem: …

11. Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig, štiritaktni/dvotaktni (1)

12. Število in razvrstitev valjev: …

13. Oskrba z gorivom: …

14. Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s kompresijskim vžigom): da/ne (1)

15. Elektronska krmilna enota: …

16. Znamke: …

17. Opis sistema: …

18. Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s prisilnim vžigom): da/ne (1)

19. Električni sistem: …

20. Nazivna napetost: …V, priključek mase pozitivni/negativni (1)

21. Alternator: …

22. Tip: …

23. Vžig: …

24. Znamke: …

25. Tipi: …

26. Način delovanja: …

27. Sistem za dovajanje utekočinjenega naftnega plina (UNP): da/ne (1)

28. Elektronska krmilna enota za upravljanje motorja s pogonom na UNP: …

29. Znamke: …

30. Tipi: …

31. Sistem za dovajanje zemeljskega plina (ZP): da/ne (1)

32. Elektronska krmilna enota za upravljanje motorja s pogonom na ZP: …

33. Znamke:…

34. Tipi: …

35. Elektromotor: …

36. Tip (način navitja, vzbujanje): …

37. Delovna napetost: …

Motorji na plinasto gorivo (če so sistemi oblikovani drugače, priložiti ustrezne podatke)

38. Elektronska krmilna enota (ECU):

39. Znamke: …

40. Tipi: …

Prenos moči

41. Tip (mehanski, hidravlični, električni itd.): …

42. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

Vzmetenje

43. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

Krmiljenje

44. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

Zavore

45. Sistem proti blokiranju koles: da/ne/po izbiri (1)

46. Za vozila, opremljena s sistemom proti blokiranju koles, opis delovanja sistema (vključno z elektronskimi deli), električna blok shema, načrt hidravličnih ali pnevmatskih vodov: …

Karoserija

47. Vrsta karoserije: …

48. Uporabljeni materiali in načini konstrukcije: …

49. Vetrobransko steklo in druga stekla:

50. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo) mehanizma za dviganje stekel: …

51. Naprave za posredno gledanje na področju uporabe Pravilnika št. 46 …

52. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

53. Varnostni pasovi in/ali drugi sistemi za zadrževanje potnikov:

54. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

55. Preprečevanje radijskih motenj:

56. Opis in risbe/fotografije oblik in uporabljenih materialov tistih delov karoserije, ki tvorijo motorni prostor, in tistega dela prostora za potnike, ki mu je najbližji: …

57. Risbe ali fotografije lege kovinskih delov, pritrjenih v prostoru za motor (npr. grelne naprave, rezervno kolo, zračni filter, krmilni mehanizem itd.): …

58. Preglednica in risba opreme za preprečevanje radijskih motenj: …

59. Podatki o nazivni vrednosti uporov za enosmerni tok, za uporovne vžigalne kable pa njihova nazivna upornost na meter: …

Svetlobne in svetlobno-signalne naprave

60. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov razen svetilk (če obstajajo): …

Razno

61. Naprave za preprečevanje nedovoljene uporabe vozila: …

62. Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

63. Preglednica vgradnje in uporabe RF oddajnikov v vozilih, če je primerno (glej odstavek 3.1.8 tega pravilnika): …

Frekvenčni pasovi [Hz]

Najvišja izhodna moč [W]

Položaj antene na vozilu, posebni pogoji za namestitev in/ali uporabo

64. Vozilo, opremljeno z radarsko opremo kratkega dosega 24 GHz: da/ne/po izbiri (1)

Vložnik za homologacijo priloži, če je primerno:

Dodatek 1:

Seznam znamk in tipov vseh električnih in/ali elektronskih sestavnih delov, ki jih zadeva ta pravilnik (glej odstavka 2.9 in 2.10 tega pravilnika) in niso bili že prej navedeni.

Dodatek 2:

Shema ali risba splošne namestitve električnih in/ali elektronskih sestavnih delov (ki jih zadeva ta pravilnik) in splošna namestitev kabelskega snopa.

Dodatek 3:

Opis vzorčnega vozila:

Oblika karoserije: …

Volan na levi ali na desni strani: …

Medosna razdalja: …

Dodatek 4:

Ustrezna poročila o preskušanju, ki jih predloži proizvajalec zaradi sestavljanja potrdila o homologaciji, o preskusih, opravljenih v preskusnem laboratoriju, akreditiranem po standardu ISO 17025 in priznanem s strani homologacijskega organa.

65. Polnilnik: v vozilu/zunanji/brez: (1)

66. Polnilni tok: enosmerni tok/izmenični tok (število faz/frekvenca): (1)

67. Najvišji nazivni tok (po potrebi v vsakem načinu): …

68. Nazivna polnilna napetost: …

69. Osnovne funkcije vmesnikov vozila: ex. L1/L2/L3/N/E/krmilni vmesnik: …

70. Najnižja vrednost Rsce (glej odstavek 7.3)

71. Polnilni kabel, dobavljen z vozilom: da/ne (1)

72. Če je polnilni kabel dobavljen z vozilom:

dolžina (m) …

površina preseka (mm2) …

(1) Neustrezno črtati.

PRILOGA 2B

OPISNI LIST ZA HOMOLOGACIJO ELEKTRIČNEGA/ELEKTRONSKEGA PODSKLOPA GLEDE NA ELEKTROMAGNETNO ZDRUŽLJIVOST

Kjer je ustrezno, se naslednji podatki predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam vsebine. Morebitne risbe so dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije prikazujejo dovolj podrobnosti.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, se predložijo informacije o njihovem delovanju.

1. Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

2. Tip: …

3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na sestavnem delu/samostojni tehnični enoti: (1)

3.1 Mesto navedene oznake: …

4. Naziv in naslov proizvajalca: …

Naziv in naslov pooblaščenega zastopnika, če obstaja: …

5. Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način namestitve homologacijske oznake: …

6. Naslovi proizvodnih obratov: …

7. Ta EPS se homologira kot sestavni del/STE (2)

8. Morebitne omejitve uporabe in pogoji za vgradnjo: …

9. Nazivna napetost električnega omrežja: …V, priključek mase: pozitivni/negativni (2). …

Dodatek 1:

Opis vzorčnega EPS (električna blok shema in seznam glavnih sestavnih delov EPS (npr. znamka in tip mikroprocesorja, kristala itd.)).

Dodatek 2:

Ustrezna poročila, ki jih predloži proizvajalec zaradi priprave potrdila o homologaciji, o preskusih, opravljenih v preskusnem laboratoriju, akreditiranem po standardu ISO 17025 in priznanem s strani homologacijskega organa.

Velja le za polnilne sisteme: …

10. Polnilnik: v vozilu/zunanji (2) …

11. Polnilni tok: enosmerni tok/izmenični tok (število faz/frekvenca) (2) …

12. Najvišji nazivni tok (po potrebi v vsakem načinu) …

13. Nazivna polnilna napetost …

14. Osnovne funkcije vmesnika EPS: ex. L1/L2/L3/N/PE/krmilni vmesnik …

15. Najnižja vrednost Rsce (glej odstavek 7.11 tega pravilnika) …

(1) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis tipa sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(2) Neustrezno črtati.

PRILOGA 3A

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA 3B

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA 4

METODA MERJENJA SEVANIH ŠIROKOPASOVNIH ELEKTROMAGNETNIH EMISIJ VOZIL

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja samo za vozila. Ta metoda se nanaša na obe konfiguraciji vozila:

(a)	konfiguracijo brez „sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“;

(b)	konfiguracijo s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju širokopasovnih emisij, ki jih povzročajo električni ali elektronski sistemi, vgrajeni v vozilo (npr. vžigalni sistem ali elektromotorji).

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 12.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUŠANJEM

2.1 Vozilo pri konfiguraciji brez „sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

2.1.1 Motor

Motor deluje v skladu s standardom CISPR 12.

2.1.2 Drugi sistemi vozila

Vsa oprema, ki bi lahko povzročila širokopasovne emisije in ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora delovati z največjo obremenitvijo, npr. motorčki brisalcev ali ventilatorji. Hupa in motorčki za električni pomik stekel niso vključeni v preskus, ker se ne uporabljajo nepretrgoma.

2.2 Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Stanje napolnjenosti (SOC) pogonskega akumulatorja se med celotnim merjenjem frekvenčnega območja ohranja med 20 in 80 odstotki stanja maksimalne napolnjenosti (to lahko privede do razdelitve merjenja na različne podpasove, pri čemer je treba pogonski akumulator vozila pred začetkom naslednjih podpasov izprazniti). Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 80 odstotkov nazivne vrednosti.

Preskusna nastavitev vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na slikah od 3a do 3h (odvisno od načina polnjenja z izmeničnim ali enosmernim tokom, mesta vtiča za polnjenje in polnjenja s komunikacijo ali brez nje) Dodatka k tej prilogi.

2.3 Polnilna postaja/električno omrežje

Polnilna postaja je lahko nameščena na kraju preskusa ali zunaj njega.

Opomba 1: če je mogoče simulirati komunikacijo med vozilom in polnilno postajo, se lahko polnilna postaja nadomesti z napajanjem iz električnega omrežja.

V obeh primerih se podvojeno električno omrežje in vtičnice komunikacijskih vodov namestijo na kraju preskusa pod naslednjimi pogoji:

(a)	namestijo se na ozemljitveno ploščo;

(b)	ohranja se čim manjša dolžina kabelskega snopa med vtičnico električnega omrežja/komunikacijskih vodov in umetnimi omrežji/impedančnimi stabilizatorji;

(c)	kabelski snop med vtičnico električnega omrežja/komunikacijskih vodov in umetnimi omrežji/impedančnimi stabilizatorji, se namesti čim bližje ozemljitveni plošči.

Opomba 2: vtičnice električnega omrežja in komunikacijskih vodov bi morale biti filtrirane.

Če je polnilna postaja nameščena na kraju preskusa, se kabelski snop med polnilno postajo in vtičnico električnega omrežja/komunikacijskih vodov namesti pod naslednjimi pogoji:

(a)	kabelski snop na strani polnilne postaje visi navpično na ozemljitveno ploščo;

(b)	odvečni del se namesti čim bližje ozemljitveni plošči, po potrebi zvit v obliki črke Z.

Opomba 3: polnilna postaja bi morala biti nameščena zunaj širine svetlobnega pramena sprejemne antene.

2.4 Umetna omrežja

Umetna omrežja se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišja umetnih omrežij se priključijo na ozemljitveno ploščo.

Merilni vtič vsakega umetnega omrežja se omeji na obremenitev 50 Ω.

Umetno omrežje se namesti, kot je prikazano na slikah 3a do 3h.

2.5 Impedančni stabilizator

Komunikacijski vodi se na vozilo priključijo prek impedančnih stabilizatorjev.

Impedančni stabilizatorji, ki se priključijo na omrežne in komunikacijske kable, so opredeljeni v odstavku 9.6.2 standarda CISPR 22.

Impedančni stabilizatorji se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišje impedančnih stabilizatorjev se priključi na ozemljitveno ploščo.

Merilni vtič vsakega impedančnega stabilizatorja se omeji na obremenitev 50 Ω.

Impedančni stabilizator se namesti, kot je prikazano na slikah 3e do 3h.

2.6 Polnilni/komunikacijski kabel

Polnilni/komunikacijski kabel se namesti v ravni črti med umetnimi omrežji/impedančnimi stabilizatorji in polnilnim vtičem na vozilu. Predvidena dolžina kabla je 0,8 m (+ 0,2/– 0 m).

Če je kabel daljši od 1 m, se odvečni del zvije v obliki črke Z na manj kot 0,5 m širine.

Polnilni/komunikacijski kabel na bočni strani vozila visi navpično na razdalji 100 mm (+ 200/– 0 mm) od karoserije vozila.

Celotni kabel se namesti na neprevoden material z nizko relativno dielektričnostjo (dielektrično konstanto) (εr ≤ 1,4), pri 100 mm (± 25 mm) nad ozemljitveno ploščo.

3. MERILNO MESTO

3.1 Kot alternativa zahtevam standarda CISPR 12 za vozila kategorije L je lahko preskusna površina vsako mesto, ki izpolnjuje pogoje, prikazane na sliki v Dodatku k tej prilogi. V tem primeru je merilna oprema zunaj dela, prikazanega na sliki 1 Dodatka k tej prilogi.

3.2 Zaprta preskuševališča se lahko uporabijo, če se lahko dokaže soodvisnost med rezultati, dobljenimi v zaprtem preskuševališču, in rezultati, dobljenimi v preskuševališču na prostem. Za zaprto preskuševališče ni potrebno, da ustreza dimenzijskim zahtevam za preskuševališče na prostem, razen glede oddaljenosti antene od vozila in višine antene.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 30 do 1 000 MHz za meritve, opravljene v polgluhi sobi ali na preskuševališču na prostem.

4.2 Meritve se lahko opravijo z navidezno temenskimi detektorji ali detektorji temenskih vrednosti. Mejne vrednosti, navedene v odstavkih 6.2 in 6.5 tega pravilnika, veljajo za navidezno temenske detektorje. Če se uporabljajo detektorji temenskih vrednosti, se uporabi korekcijski faktor 20 dB, kot je določeno v standardu CISPR 12

4.3 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja	RBW – 6 dB	Čas odčitavanja	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja
30 do 1 000	100/120 kHz	100 ms/MHz	120 kHz	20 s/MHz	100/120 kHz	100 ms/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje

MHz

Detektor temenskih vrednosti

Navidezno temenski detektor

Detektor srednjih vrednosti

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

30 do 1 000

120 kHz

50 kHz

5 ms

120 kHz

50 kHz

1 s

120 kHz

50 kHz

5 ms

4.4 Meritve

Tehnična služba opravi preskus v razmikih, določenih v standardu CISPR 12, v celotnem frekvenčnem območju od 30 do 1 000 MHz.

Če namesto tega proizvajalec posreduje podatke o meritvah za celoten frekvenčni pas, ki jih je opravil preskusni laboratorij, akreditiran po ustreznih delih standarda ISO 17025 in priznan s strani homologacijskega organa, lahko tehnična služba razdeli frekvenčno območje na 14 frekvenčnih pasov (30–34, 34–45, 45–60, 60–80, 80–100, 100–130, 130–170, 170–225, 225–300, 300–400, 400–525, 525–700, 700–850 in 850–1 000 MHz) in opravi preskuse pri 14 frekvencah z najvišjimi vrednostmi emisij znotraj posameznega pasu ter tako potrdi, da vozilo izpolnjuje zahteve iz te priloge.

Če je mejna vrednost med preskusom presežena, se je treba s preiskavami prepričati, da je to povzročilo vozilo in ne vir sevanja iz okolja.

4.5 Izmerjene vrednosti

Najvišje izmerjene vrednosti glede na mejno vrednost (vodoravna in navpična polarizacija ter lega antene na levi in desni strani vozila) v vsakem od 14 frekvenčnih pasov se štejejo za karakteristično vrednost pri frekvenci, pri kateri so bile meritve opravljene.

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

Dodatek

Slika 1

Čista vodoravna površina brez elektromagnetnega odboja

Razmejitev površine, določena z elipso

Središče motorja, ki leži na pravokotni črti, narisani za središče antene

Majhen premer

F = 10,0 ± 0,2 m

(3,00 ± 0,05 m)

VOZILO

Antena

Velik premer = 2F

Slika 2

Položaj antene glede na vozilo

Slika 2a

Dipol antena v položaju za merjenje navpičnih komponent sevanja

Besedilo slike

Slika 2b

Dipol antena v položaju za merjenje vodoravnih komponent sevanja

Besedilo slike

Slika 3

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na izmenični tok brez komunikacije)

Slika 3a

Besedilo slike

Slika 3b

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni kabel
4	Ozemljena umetna omrežja
5	Omrežna vtičnica

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja“ v načinu polnjenja iz električnega omrežja

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na sprednji/zadnji strani vozila (s pogonom na izmenični tok brez komunikacije)

Slika 3c

Besedilo slike

Slika 3d

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni kabel
4	Ozemljena umetna omrežja
5	Omrežna vtičnica

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja“ v načinu polnjenja iz električnega omrežja

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na izmenični ali enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 3e

Besedilo slike

Slika 3f

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni/komunikacijski kabel
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok
5	Omrežna vtičnica
6	Ozemljeni impedančni stabilizatorji
7	Polnilna postaja

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja“ v načinu polnjenja iz električnega omrežja

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na sprednji/zadnji strani vozila (s pogonom na izmenični ali enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 3g

Besedilo slike

Slika 3h

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni/komunikacijski kabel
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok
5	Omrežna vtičnica
6	Ozemljeni impedančni stabilizatorji
7	Polnilna postaja

PRILOGA 5

METODA MERJENJA SEVANIH OZKOPASOVNIH ELEKTROMAGNETNIH EMISIJ VOZIL

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja samo za vozila. Ta metoda se nanaša samo na konfiguracijo vozila brez „sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju ozkopasovnih elektromagnetnih emisij, ki bi jih lahko povzročali sistemi z mikroprocesorjem ali drug vir ozkopasovnih emisij.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 12 ali CISPR 25.

1.3 Vrednosti emisij v frekvenčnem pasu FM (76 do 108 MHz) se najprej merijo pri radijski anteni vozila z detektorjem srednjih vrednosti. Če vrednost iz odstavka 6.3.2.4 tega pravilnika ni presežena, se šteje, da vozilo za ta frekvenčni pas izpolnjuje zahteve te priloge, in se celotni preskus ne opravi.

1.4 Alternativno se pri vozilih kategorije L merilno mesto lahko izbere skladno z odstavkoma 3.1 in 3.2 iz Priloge 4.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUŠANJEM

2.1 Stikalo za vžig mora biti vklopljeno. Motor ne sme delovati.

2.2 Elektronski sistemi vozila morajo delovati v normalnem načinu, vozilo pa mora mirovati.

2.3 Vsa oprema z notranjimi oscilatorji > 9 KHz ali ponavljajočimi se signali, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora normalno delovati.

3. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

3.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 30 do 1 000 MHz za meritve, opravljene v polgluhi sobi ali na preskuševališču na prostem.

3.2 Meritve se opravijo z detektorjem srednjih vrednosti.

3.3 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja	RBW – 6 dB	Čas odčitavanja	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja
30 do 1 000	100/120 kHz	100 ms/MHz	120 kHz	20 s/MHz	100/120 kHz	100 ms/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje

MHz

Detektor temenskih vrednosti

Navidezno temenski detektor

Detektor srednjih vrednosti

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

30 do 1 000

120 kHz

50 kHz

5 ms

120 kHz

50 kHz

1 s

120 kHz

50 kHz

5 ms

3.4 Meritve

Tehnična služba opravi preskus v razmikih, določenih v standardu CISPR 12, v celotnem frekvenčnem območju od 30 do 1 000 MHz.

Če se mejna vrednost med preskusom preseže, se je treba s preiskavami prepričati, da je to povzročilo vozilo in ne vir sevanja iz okolja, vključno s širokopasovnim sevanjem iz morebitnega EPS.

3.5 Izmerjene vrednosti

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

PRILOGA 6

METODA PRESKUŠANJA ODPORNOSTI VOZIL NA ELEKTROMAGNETNO SEVANJE

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja samo za vozila. Ta metoda se nanaša na obe konfiguraciji vozila:

(a)	konfiguracijo brez „sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“;

(b)	konfiguracijo s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Namen preskusa je dokazati odpornost elektronskih sistemov vozila. Vozilo se izpostavi elektromagnetnim poljem, kot je navedeno v tej prilogi. Med preskusi se vozilo opazuje.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom ISO 11451-2.

1.3 Alternativne preskusne metode

Preskus se lahko za vsa vozila opravi tudi na preskuševališču na prostem. Preskuševališče izpolnjuje (nacionalne) zakonske zahteve o sevanju elektromagnetnih polj.

Če je vozilo daljše od 12 m in/ali širše od 2,60 m in/ali višje od 4,00 m, se v skladu s standardom ISO 11451-4 uporabi metoda z vsiljenim tokom v frekvenčnem območju od 20 do 2 000 MHz z vrednostmi iz odstavka 6.8.2.1 tega pravilnika.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUŠANJEM

2.1 Vozilo pri konfiguraciji brez „sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

2.1.1 Vozilo je neobremenjeno, razen potrebne preskusne opreme.

2.1.1.1 Motor normalno poganja pogonska kolesa s stalno hitrostjo 50 km/h, če ni tehničnih razlogov, pogojenih s konstrukcijo vozila, ki bi določali drugačne pogoje. Pri vozilih kategorij L1 in L2 je stalna hitrost običajno 25 km/h. Vozilo se postavi na ustrezno obremenjen dinamometer ali, če dinamometer ni na voljo, na izolirane podstavke, tako da so kolesa kar najmanj oddaljena od tal. Po potrebi se prenosne gredi, jermeni ali verige lahko odklopijo (npr. tovornjaki, dvo- in trikolesna vozila).

2.1.1.2 Osnovni pogoji za vozilo

Ta odstavek določa minimalne preskusne pogoje (če je primerno) in merila za zavrnitev vozila pri preskusih odpornosti. Drugi sistemi vozila, ki lahko vplivajo na delovanje funkcij, povezanih z odpornostjo, se preskusijo na način, o katerem se sporazumeta proizvajalec in tehnična služba.

Pogoji za preskus vozila v „ciklu 50 km/h“	Merila za zavrnitev
Hitrost vozila 50 km/h (oziroma 25 km/h pri vozilih L1 in L2 ) ± 20 % (vozilo na valjih). Če je vozilo opremljeno s tempomatom, mora ta delovati.	Sprememba hitrosti večja od ± 10 % nazivne hitrosti. Če ima vozilo samodejni menjalnik: sprememba prestavnega razmerja, ki povzroči spremembo hitrosti, večjo od ± 10 % nazivne hitrosti.
Žarometi za kratki svetlobni pramen vklopljeni (ročni vklop)	Svetila izklopljena
Sprednji brisalec vklopljen (ročni vklop) pri največji hitrosti	Popolna zaustavitev prednjega brisalca
Smerni kazalnik na voznikovi strani vklopljen	Sprememba frekvence (nižja od 0,75 Hz ali višja od 2,25 Hz). Sprememba delovnega cikla (manjša od 25 % ali večja od 75 %).
Nastavljivo vzmetenje v normalnem položaju	Nepričakovana znatna sprememba
Voznikov sedež in volan v srednji legi	Nepričakovana sprememba, večja od 10 % skupne vrednosti
Alarm izklopljen	Nepričakovana sprožitev alarma
Hupa ni vklopljena	Nepričakovani vklop hupe
Zračna blazina in varnostni sistemi za zadrževanje potnikov delujejo, zračna blazina za sovoznika pa je začasno izklopljena, če ta funkcija obstaja	Nepričakovana sprožitev
Avtomatska vrata zaprta	Nepričakovano odprtje
Prestavna ročica trajne zavore v normalnem položaju	Nepričakovana sprožitev

Pogoji za preskus vozila v „zavornem ciklu“

Merila za zavrnitev

Določiti v programu preskušanja vozila v zavornem ciklu. Ta vključuje uporabo stopalke zavore (če ne obstajajo tehnični razlogi proti temu), ni pa nujno delovanje sistema proti blokiranju koles.

Zavorne svetilke med ciklom ne delujejo

Opozorilna lučka zavornega sistema sveti kljub izgubi funkcije.

Nepričakovana sprožitev

2.1.1.3 Vsa oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora normalno delovati.

2.1.1.4 Vsi drugi sistemi, ki vplivajo na upravljanje voznika z vozilom, so vklopljeni kot pri normalnem delovanju vozila.

2.1.2 Če so v vozilu električni/elektronski sistemi kot sestavni del neposrednega upravljanja vozila, ki ne bodo delovali pod pogoji, opisanimi v odstavku 2.1, se proizvajalcu dovoli, da tehnični službi predloži poročilo ali dodatne dokaze, da električni/elektronski sistem vozila izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Taki dokazi se shranijo v homologacijski dokumentaciji.

2.1.3 Pri opazovanju vozila se uporablja samo oprema, ki ne moti preskusa. Opazujeta se zunanjost vozila in prostor za potnike, da se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve iz te priloge (npr. z video kamerami, mikrofonom itd.).

2.2 Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

2.2.1 Vozilo je neobremenjeno, razen potrebne preskusne opreme.

2.2.1.1 Vozilo je imobilizirano, motor pa izključen in v načinu polnjenja.

2.2.1.2 Osnovni pogoji za vozilo

Pogoji za preskus vozila s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Merila za zavrnitev

Sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja je v načinu polnjenja. Stanje napolnjenosti (SOC) sistema za shranjevanje električne energije se med celotnim merjenjem frekvenčnega območja ohranja med 20 in 80 odstotki stanja maksimalne napolnjenosti (to lahko privede do razdelitve merjenja na različne podpasove, pri čemer je treba pogonski akumulator vozila pred začetkom naslednjih podpasov izprazniti). Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 20 odstotkov nazivne vrednosti.

Vozilo se premika.

2.2.1.3 Vsa druga oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora biti izključena.

2.2.2 Pri opazovanju vozila se uporablja samo oprema, ki ne moti preskusa. Opazujeta se zunanjost vozila in prostor za potnike, da se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve iz te priloge (npr. z video kamerami, mikrofonom itd.).

2.2.3 Preskusna nastavitev vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na slikah od 4a do 4h (odvisno od načina polnjenja z izmeničnim ali enosmernim tokom, mesta vtiča za polnjenje in polnjenja s komunikacijo ali brez nje) Dodatka k tej prilogi.

2.3 Polnilna postaja/električno omrežje

Polnilna postaja je lahko nameščena na kraju preskusa ali zunaj njega.

Opomba 1: če je mogoče simulirati komunikacijo med vozilom in polnilno postajo, se lahko polnilna postaja nadomesti z napajanjem iz električnega omrežja.

V obeh primerih se podvojeno električno omrežje in vtičnice komunikacijskih vodov namestijo na kraju preskusa pod naslednjimi pogoji:

(a)	namestijo se na ozemljitveno ploščo;

(b)	ohranja se čim manjša dolžina kabelskega snopa med vtičnico električnega omrežja/komunikacijskih vodov in umetnimi omrežji/impedančnimi stabilizatorji;

(c)	kabelski snop med vtičnico električnega omrežja/komunikacijskih vodov in umetnimi omrežji/impedančnimi stabilizatorji, se namesti čim bližje ozemljitveni plošči.

Opomba 2: vtičnice električnega omrežja in komunikacijskih vodov bi morale biti filtrirane.

Če je polnilna postaja nameščena na kraju preskusa, se kabelski snop med polnilno postajo in vtičnico električnega omrežja/komunikacijskih vodov namesti pod naslednjimi pogoji:

(a)	kabelski snop na strani polnilne postaje visi navpično na ozemljitveno ploščo;

(b)	odvečni del se namesti čim bližje ozemljitveni plošči, po potrebi zvit v obliki črke Z.

Opomba 3: polnilna postaja bi morala biti nameščena zunaj širine svetlobnega pramena oddajne antene.

2.4 Umetna omrežja

Umetna omrežja se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišja umetnih omrežij se priključijo na ozemljitveno ploščo.

Merilni vtič vsakega umetnega omrežja se omeji na obremenitev 50 Ω.

Umetno omrežje se namesti, kot je prikazano na slikah od 4a do 4h.

2.5 Impedančni stabilizator

Komunikacijski vodi se na vozilo priključijo prek impedančnih stabilizatorjev.

Impedančni stabilizator, ki se priključi na omrežne in komunikacijske kable, je opredeljen v odstavku 9.6.2 standarda CISPR 22.

Impedančni stabilizatorji se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišje impedančnih stabilizatorjev se priključi na ozemljitveno ploščo.

Merilni vtič vsakega impedančnega stabilizatorja se omeji na obremenitev 50 Ω.

Impedančni stabilizator se namesti, kot je prikazano na slikah od 4e do 4h.

2.6 Polnilni/komunikacijski kabel

Polnilni/komunikacijski kabel se namesti v ravni črti med umetnimi omrežji/impedančnimi stabilizatorji in polnilnim vtičem na vozilu. Predvidena dolžina kabla je 0,8 m (+ 0,2/– 0 m).

Če je kabel daljši od 1 m, se odvečni del zvije v obliki črke Z na manj kot 0,5 m širine.

Polnilni/komunikacijski kabel na bočni strani vozila visi navpično na razdalji 100 mm (+ 200/– 0 mm) od karoserije vozila.

Celotni kabel se namesti na neprevoden material z nizko relativno dielektričnostjo (dielektrično konstanto) (εr ≤ 1,4), pri 100 mm (± 25 mm) nad ozemljitveno ploščo.

3. REFERENČNA TOČKA

3.1 Za namen te priloge je referenčna točka tista točka, v kateri se izmeri poljska jakost in ki je določena, kot sledi:

3.2 Za vozila kategorij M, N in O skladno s standardom ISO 11451-2.

3.3 Za vozila kategorije L:

3.3.1 najmanj 2 m vodoravno od faznega središča antene ali najmanj 1 m navpično od sevalnih elementov valovoda (TLS);

3.3.2 na središčnici vozila (vzdolžni simetrijski ravnini);

3.3.3 na višini 1,0 ± 0,05 m nad ravnino, na kateri stoji vozilo, ali 2,0 ± 0,05 m, če je najmanjša višina strehe katerega koli vozila tega modela večja od 3,0 m;

3.3.4 bodisi na 1,0 ± 0,2 m za navpično središčnico sprednjega kolesa vozila (točka C na sliki 1 v Dodatku k tej prilogi) pri trikolesnih vozilih

ali na 0,2 ± 0,2 m za navpično središčnico sprednjega kolesa vozila (točka D na sliki 2 v Dodatku k tej prilogi) pri dvokolesnih vozilih;

3.3.5 ob odločitvi za obsevanje zadnjega dela vozila je treba določiti referenčno točko, kot je opisano v odstavkih 3.3.1 do 3.3.4. Nato se vozilo obrne stran od antene in postavi tako, kot da bi se vodoravno zasukalo za 180° okrog središča, tj. tako, da oddaljenost od antene do najbližjega dela na zunanji strani karoserije vozila ostane enaka. To je ponazorjeno na sliki 3 v Dodatku k tej prilogi.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Frekvenčno območje, časi mirovanja, polarizacija

Vozilo se izpostavi elektromagnetnemu polju v frekvenčnih območjih od 20 do 2 000 MHz v navpični polarizaciji.

Modulacija preskusnega signala je:

(a)	AM (amplitudna modulacija), z modulacijo 1 kHz in 80-odstotno stopnjo modulacije v frekvenčnem območju od 20 do 800 MHz in

(b)	PM (impulzno-amplitudna modulacija), t je 577 μs, perioda 4 600 μs v frekvenčnem območju od 800 do 2 000 MHz,

če se tehnična služba in proizvajalec vozila ne dogovorita drugače.

Velikost frekvenčnih korakov in čas mirovanja se izbereta v skladu s standardom ISO 11451-1.

4.1.1 Tehnična služba opravi preskus v razmikih, določenih v standardu ISO 11451-1, v celotnem frekvenčnem območju od 20 do 2 000 MHz.

Če vozilo ne opravi preskusa, določenega v tej prilogi, se potrdi, da ga ni opravilo zaradi ustreznih preskusnih pogojev, ne pa zaradi nastalih nenadzorovanih elektromagnetnih polj.

5. GENERIRANJE PREDPISANE POLJSKE JAKOSTI

5.1 Metodologija preskušanja

5.1.1 Za vzpostavitev pogojev preskusnega polja se uporabi nadomestna metoda v skladu s standardom ISO 11451-1.

5.1.2 Umerjanje

Za valovod (TLS) se uporabi ena merilna sonda v referenčni točki preskuševališča.

Za antene se uporabijo štiri merilne sonde na referenčni črti preskuševališča.

5.1.3 Faza preskušanja

Vozilo se na preskuševališče namesti tako, da je njegova središčnica na referenčni točki ali črti. Vozilo je navadno obrnjeno proti oddajni anteni. Če pa so elektronske krmilne enote in pripadajoči kabelski snop nameščeni pretežno v zadnjem delu vozila, se vozilo pri preskušanju navadno obrne stran od antene. Pri dolgih vozilih (tj. razen vozil kategorij L, M1 in N1), ki imajo elektronske krmilne enote in pripadajoči kabelski snop pretežno na sredini vozila, se referenčna točka lahko določi bodisi na levi bodisi desni bočni površini vozila. Ta referenčna točka je na sredini dolžine vozila ali na neki točki vzdolž boka vozila, ki jo izbere proizvajalec skupaj s homologacijskim organom po preučitvi razporeditve elektronskih sistemov in morebitnega kabelskega snopa.

Tak preskus se lahko opravi samo v primeru, da to omogoča konstrukcija merilne komore. Lega antene se navede v poročilu o preskusu.

Dodatek

Slika 1

1,0 ± 0,2 m

Referenčna točka je v tej ravnini

Navpična os sprednjega kolesa (točka C)

Slika 2

Navpična os sprednjega kolesa (točka D)

Referenčna točka je v tej ravnini

0,2 ± 0,2 m

Slika 3

Druga faza:

obmite vozilo

Spredaj

Prva faza:

določite referenčno točka

Zadaj

Antena

Razdalja, ki se ohranja med vozilom in anteno

Vozilo

Zadaj

Spredaj

Referenčna točka

Vozilo

Slika 4

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na izmenični tok brez komunikacije)

Slika 4a

Besedilo slike

Slika 4b

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni kabel
4	Ozemljena umetna omrežja
5	Omrežna vtičnica

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na izmenični tok brez komunikacije)

Slika 4c

Besedilo slike

Slika 4d

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni kabel
4	Ozemljena umetna omrežja
5	Omrežna vtičnica

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na izmenični ali enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 4e

Besedilo slike

Slika 4f

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni/komunikacijski kabel
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok
5	Omrežna vtičnica
6	Ozemljeni impedančni stabilizatorji
7	Polnilna postaja

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na sprednji/zadnji strani vozila (s pogonom na izmenični ali enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 4g

Besedilo slike

Slika 4h

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni/komunikacijski kabel
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok
5	Omrežna vtičnica
6	Ozemljeni impedančni stabilizatorji
7	Polnilna postaja

PRILOGA 7

METODA MERJENJA SEVANIH ŠIROKOPASOVNIH ELEKTROMAGNETNIH EMISIJ ELEKTRIČNIH/ELEKTRONSKIH PODSKLOPOV

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se lahko uporabi za električne/elektronske podsklope, ki se lahko naknadno vgradijo v vozila, skladna s Prilogo 4.

Ta metoda se nanaša na obe vrsti električnih/elektronskih podsklopov:

(a)	električne/elektronske podsklope, ki niso vključeni v „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“;

(b)	električne/elektronske podsklope, vključene v „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju širokopasovnih elektromagnetnih emisij, ki jih povzročajo električni/elektronski podsklopi (npr. vžigalni sistemi, elektromotor, polnilna enota akumulatorja v vozilu itd.).

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 25.

2. STANJE EPS MED PRESKUŠANJEM

2.1 Preskušani EPS deluje normalno, po možnosti z največjo obremenitvijo.

Električni/elektronski podsklopi, vključeni v „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, so v načinu polnjenja.

Če se preskus ne izvede s sistemom za shranjevanje električne energije z možnostjo ponovnega polnjenja, se EPS preskusi pri nazivnem toku. Če je tok mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 80 odstotkov nazivne vrednosti.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Za EPS, ki ni vključen v „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, se preskus opravi v skladu z metodo ALSE, opisano v odstavku 6.4 standarda CISPR 25.

3.2 Za električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je namestitev med preskušanjem skladna s sliko 2 Dodatka k tej prilogi.

3.2.1 Oklopljena konfiguracija je skladna s konfiguracijo serije vozil. Običajno se vsi oklopljeni deli za visoko napetost (VN) ustrezno priključijo z nizko impedanco na ozemljitev (npr. umetno omrežje, kabli, priključki itd.). Električni/elektronski podsklopi in obremenitve se priključijo na ozemljitev. Zunanji visokonapetostni polnilnik se priključi prek prehodnega filtra.

3.2.2 Če ni drugače določeno, je dolžina nizkonapetostnega in visokonapetostnega kabelskega snopa, ki je vzporeden s sprednjim robom ozemljitvene plošče, 1 500 mm (± 75 mm). Skupna dolžina preskusnega kabelskega snopa, vključno s priključkom, je 1 700 mm (+ 300/– 0 mm). Razdalja med nizkonapetostnim in visokonapetostnim kabelskim snopom je 100 mm (+ 100/– 0 mm).

3.2.3 Vsi kabelski snopi se namestijo na neprevoden material z nizko relativno dielektričnostjo (εr ≤ 1,4), pri 50 mm (±5 mm) nad ozemljitveno ploščo.

3.2.4 Oklopljeni napajalni vodniki za VN+ in VN– vodnik ter trifazni vodniki so lahko koaksialni kabli ali kabli s skupnim oklepom, odvisno od uporabljenega sistema vtičev. Po želji se lahko uporabi prvotni visokonapetostni kabelski snop iz vozila.

3.2.5 Če ni drugače določeno, se ohišje EPS priključi na ozemljitveno ploščo bodisi neposredno ali prek določene impedance.

3.2.6 Za polnilnike v vozilu se električni vodniki za izmenični/enosmerni tok namestijo kar najdlje od antene (za nizkonapetostnim in visokonapetostnim kabelskim snopom). Razdalja med električni vodniki za izmenični/enosmerni tok in najbližjim kabelskim snopom (nizkonapetostnim ali visokonapetostnim) je 100 mm (+ 100/– 0 mm).

3.3 Alternativno merilno mesto

Kot alternativa elektromagnetno zaslonjenemu prostoru, obloženemu z absorpcijskim materialom (absorber lined shielded enclosure – ALSE), se lahko uporabi preskuševališče na prostem (open area test site – OATS), ki izpolnjuje zahteve standarda CISPR 16-1-4 (glej Dodatek k tej prilogi).

3.4 Okolje

Za zagotovitev, da med glavnim preskusom ni prisoten šum okolja ali signal, ki bi lahko bistveno vplival na rezultate meritve, se meritev opravi pred preskusom ali po njem. Pri obeh meritvah je šum okolja ali signal najmanj 6 dB pod mejo motenj iz odstavka 6.5.2.1 tega pravilnika, razen pri namernih prenosih ozkopasovnih signalov.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 30 do 1 000 MHz za meritve, opravljene v polgluhi sobi ali na preskuševališču na prostem.

4.3 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja	RBW – 6 dB	Čas odčitavanja	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja
30 do 1 000	100/120 kHz	100 ms/MHz	120 kHz	20 s/MHz	100/120 kHz	100 ms/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti			Navidezno temenski detektor			Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja
30 do 1 000	120 Hz	50 kHz	5 ms	120 Hz	50 kHz	1 s	120 kHz	50 kHz	5 ms
Opomba: za emisije, ki jih povzročajo krtačni motorji s komutatorjem brez elektronske krmilne enote, se največja velikost koraka lahko poveča do petkratne pasovne širine.

4.4 Meritve

Če ni določeno drugače, se preskusi konfiguracija z nizkonapetostnim kabelskim snopom, ki je bližje anteni.

Fazno središče antene je vzporedno središču vzdolžnega dela kabelskega snopa za frekvence do 1 000 MHz.

Tehnična služba opravi preskus v razmikih, določenih v standardu CISPR 12, v celotnem frekvenčnem območju od 30 do 1 000 MHz.

Če je mejna vrednost med preskusom presežena, se je treba s preiskavami prepričati, da je to povzročil EPS in ne vir sevanja iz okolja.

4.5 Izmerjene vrednosti

Najvišje izmerjene vrednosti glede na mejno vrednost (vodoravna/navpična polarizacija) v vsakem od 14 frekvenčnih pasov se štejejo za karakteristično vrednost pri frekvenci, pri kateri so bile meritve opravljene.

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

Dodatek

Slika 1

Preskuševališče na prostem: razmejitvena črta preskuševališča za električni/elektronski podsklop

Raven, prazen prostor brez elektromagnetno odbojnih površin

Antena

1 m

Preskusni vzorec na ozemljitveni plošči

Premer najmanj 15 m

Slika 2

Preskusna konfiguracija za električne/elektronske podsklope v „sistemu za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ (primer za bikonično anteno)

Besedilo slike

Legenda:

1	EPS (lokalno ozemljen, če je to zahtevano v načrtu preskusa)	13	Absorpcijski material
2	Nizkonapetostni preskusni kabelski snop	14	Sistem stimulacije in spremljanja
3	Simulator nizkonapetostne obremenitve (namestitev in ozemljitveni priključek v skladu z odstavkom 6.4.2.5 standarda CISPR 25)	15	Visokonapetostni kabelski snop
4	Polnilnik (mesto neobvezno)	16	Simulator visokonapetostne obremenitve
5	Nizkonapetostno umetno omrežje	17	Visokonapetostno umetno omrežje
6	Ozemljitvena plošča (priključena na elektromagnetno zaslonjen prostor)	18	Visokonapetostni polnilnik
7	Nizka relativna dielektričnost izolacije (εr ≤ 1,4)	19	Visokonapetostni prehodni element
8	Bikonična antena	25	Polnilni kabli za izmenični/enosmerni tok
10	Visokokakovostni koaksialni kabel, npr. z dvojnim oklepom (50 Ω)	26	Simulator obremenitve za izmenični/enosmerni tok (npr. logični krmilnik z možnostjo programiranja (Programmable Logic Controller – PLC))
11	Pregradni priključek	27	50 μH omrežje, vstavljeno v napajalne vodnike, ki zagotavlja določeno impedanco (Line Impedance Stabilization Network – LISN) (izmenični tok), ali HVAN (enosmerni tok)
12	Merilni instrument	28	Polnilnik za izmenični/enosmerni tok
		29	Prehodni element za izmenični/enosmerni tok

PRILOGA 8

METODA MERJENJA SEVANIH OZKOPASOVNIH ELEKTROMAGNETNIH EMISIJ ELEKTRIČNIH/ELEKTRONSKIH PODSKLOPOV

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se lahko uporabi za električne/elektronske podsklope, ki se lahko naknadno vgradijo v vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge 5.

Ta metoda se nanaša samo na EPS brez „sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju ozkopasovnih elektromagnetnih emisij, ki jih lahko oddaja sistem z mikroprocesorji.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 25.

2. STANJE EPS MED PRESKUŠANJEM

Preskušani EPS deluje normalno, po možnosti z največjo obremenitvijo.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Preskus se izvede v skladu z metodo ALSE, opisano v odstavku 6.4 standarda CISPR 25.

3.2 Alternativno merilno mesto

3.3 Okolje

Za zagotovitev, da med glavnim preskusom ni prisoten šum okolja ali signal, ki bi lahko bistveno vplival na rezultate meritve, se meritev opravi pred preskusom ali po njem. Pri obeh meritvah je šum okolja ali signal najmanj 6 dB pod mejo motenj iz odstavka 6.6.2.1 tega pravilnika, razen pri namernih prenosih ozkopasovnih signalov.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 30 do 1 000 MHz za meritve, opravljene v polgluhih sobah ali na preskuševališčih na prostem.

4.2 Meritve se opravijo z detektorjem srednjih vrednosti.

4.3 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW –3 dB	Čas odčitavanja	RBW –6 dB	Čas odčitavanja	RBW –3 dB	Čas odčitavanja
30 do 1 000	100/120 kHz	100 ms/MHz	120 kHz	20 s/MHz	100/120 kHz	100 ms/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti			Navidezno temenski detektor			Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja
30 do 1 000	120 kHz	50 kHz	5 ms	120 kHz	50 kHz	1 s	120 kHz	50 kHz	5 ms
Opomba: za emisije, ki jih povzročajo krtačni motorji s komutatorjem brez elektronske krmilne enote, se največja velikost koraka lahko poveča do petkratne pasovne širine.

4.4 Meritve

Tehnična služba opravi preskus v razmikih, določenih v standardu CISPR 12, v celotnem frekvenčnem območju od 30 do 1 000 MHz.

4.5 Izmerjene vrednosti

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

PRILOGA 9

METODE PRESKUŠANJA ODPORNOSTI ELEKTRIČNIH/ELEKTRONSKIH PODSKLOPOV NA ELEKTROMAGNETNO SEVANJE

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusne metode iz te priloge se uporabljajo za električne/elektronske podsklope.

1.2 Preskusne metode

Ta metoda se nanaša na obe vrsti električnih/elektronskih podsklopov:

(a)	električne/elektronske podsklope, ki niso vključeni v „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“;

(b)	električne/elektronske podsklope, vključene v „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2.1 Električni/elektronski podsklopi lahko po presoji proizvajalca izpolnjujejo zahteve katere koli kombinacije naslednjih preskusnih metod, če je zajeto celotno frekvenčno območje, določeno v odstavku 3.1 te priloge:

(a)	preskušanje v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru v skladu s standardom ISO 11452-2;

(b)	preskušanje v TEM-celici v skladu s standardom ISO 11452-3;

(c)	preskušanje z vsiljenim tokom v skladu s standardom ISO 11452-4;

(d)	preskušanje s trakastim valovodom v skladu s standardom ISO 11452-5;

(e)	preskušanje s trakastim valovodom 800 mm v skladu z odstavkom 4.5 te priloge.

Električni/elektronski podsklopi pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ po presoji proizvajalca izpolnjujejo zahteve katere koli kombinacije preskušanja v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru v skladu s standardom ISO 11452-2 in preskušanja z vsiljenim tokom v skladu s standardom ISO 11452-4, če je zajeto celotno frekvenčno območje, določeno v odstavku 3.1 te priloge:

(Frekvenčno območje in splošni preskusni pogoji temeljijo na standardu ISO 11452-1.)

2. STANJE EPS MED PRESKUŠANJEM

2.1 Preskusni pogoji so v skladu s standardom ISO 11452-1.

2.2 Preskušani EPS je vklopljen in stimuliran v normalnem stanju za delovanje. Nameščen je tako, kot je določeno v tej prilogi, razen če posamezne preskusne metode ne zahtevajo drugače.

Električni/elektronski podsklopi, vključeni v „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, so v načinu polnjenja.

Če se preskus ne izvede s sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja, se EPS preskusi pri nazivnem toku. Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 20 odstotkov nazivne vrednosti.

2.3 Med fazo umerjanja nobena zunanja oprema, potrebna za delovanje preskušanega EPS, ne sme biti na svojem mestu. Ta oprema je med umerjanjem najmanj 1 m oddaljena od referenčne točke.

2.4 Za zagotovitev ponovljivosti merilnih rezultatov, dobljenih pri ponovnih preskusih in meritvah, oprema, ki generira preskusni signal, ter njena razporeditev ustrezata isti specifikaciji, kot je bila uporabljena v vsaki ustrezni fazi umerjanja.

2.5 Če je EPS sestavljen iz več kot ene enote, je zaželeno, da so kabli za njihovo medsebojno povezovanje kabelski snopi, namenjeni za uporabo v vozilu. Če ti niso na voljo, je elektronska krmilna enota oddaljena od umetnega omrežja, kot določa standard. Vsi kabli v kabelskem snopu se morajo končati čim bolj realno in po možnosti z dejanskimi obremenitvami in stikali.

3. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

3.1 Frekvenčno območje, časi mirovanja

Meritve se opravijo v frekvenčnem območju od 20 do 2 000 MHz, pri čemer morajo biti frekvenčni koraki skladni s standardom ISO 11452-1.

Modulacija preskusnega signala je:

(a)	AM (amplitudna modulacija), z modulacijo 1 kHz in 80-odstotno stopnjo modulacije v frekvenčnem območju od 20 do 800 MHz, in

(b)	PM (impulzno-amplitudna modulacija), t je 577 μs, perioda 4 600 μs v frekvenčnem območju od 800 do 2 000 MHz,

če se tehnična služba in proizvajalec EPS ne dogovorita drugače.

Velikost frekvenčnih korakov in čas mirovanja se izbereta v skladu s standardom ISO 11452-1.

3.2 Tehnična služba opravi preskus v razmikih, določenih v standardu ISO 11452-1, v celotnem frekvenčnem območju od 20 do 2 000 MHz.

3.3 Če EPS ne opravi preskusov, določenih v tej prilogi, se potrdi, da jih ni opravil zaradi ustreznih preskusnih pogojev, ne pa zaradi nastalih nenadzorovanih elektromagnetnih polj.

4. POSEBNE ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Preskušanje v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru

4.1.1 Preskusna metoda

Ta preskusna metoda omogoča preskušanje električnih/elektronskih sistemov vozil z izpostavitvijo EPS elektromagnetnemu sevanju, ki ga oddaja antena.

4.1.2 Metodologija preskušanja

Za vzpostavitev pogojev preskusnega polja se uporabi „nadomestna metoda“ v skladu s standardom ISO 11452-2.

Preskus se izvede z navpično polarizacijo.

4.1.2.1 Za električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je namestitev za preskušanje v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi.

4.1.2.1.1 Oklopljena konfiguracija je skladna s konfiguracijo serije vozil. Na splošno so vsi oklopljeni visokonapetostni deli ustrezno priključeni z nizko impedanco na ozemljitev (npr. umetno omrežje, kabli, priključki itd.). Električni/elektronski podsklopi in obremenitve se priključijo na ozemljitev. Zunanji visokonapetostni polnilnik se priključi prek prehodnega filtra.

4.1.2.1.2 Če ni drugače določeno, je dolžina nizkonapetostnega in visokonapetostnega kabelskega snopa, vzporednega s sprednjim robom ozemljitvene plošče, 1 500 mm (± 75 mm). Skupna dolžina preskusnega kabelskega snopa, vključno s priključkom, je 1 700 mm (+ 300/v0 mm). Razdalja med nizkonapetostnim in visokonapetostnim kabelskim snopom je 100 mm (+ 100/– 0 mm).

4.1.2.1.3 Vsi kabelski snopi se namestijo na neprevoden material z nizko relativno dielektričnostjo (εr ≤ 1.4), pri 50 mm (± 5 mm) nad ozemljitveno ploščo.

4.1.2.1.4 Oklopljeni napajalni vodniki za VN+ in VN– vodnik ter trifazni vodniki so lahko koaksialni kabli ali kabli s skupnim oklepom, odvisno od uporabljenega sistema vtičev. Po želji se lahko uporabi prvotni visokonapetostni kabelski snop iz vozila.

4.1.2.1.5 Če ni drugače določeno, se ohišje EPS priključi na ozemljitveno ploščo bodisi neposredno ali prek določene impedance.

4.1.2.1.6 Za polnilnike v vozilu se električni vodniki za izmenični/enosmerni tok namestijo kar najdlje od antene (za nizkonapetostnim in visokonapetostnim kabelskim snopom). Razdalja med električni vodniki za izmenični/enosmerni tok in najbližjim kabelskim snopom (nizkonapetostnim ali visokonapetostnim) je 100 mm (+ 100/– 0 mm).

4.1.2.1.7 Če ni določeno drugače, se preskusi konfiguracija z nizkonapetostnim kabelskim snopom, ki je bližje anteni.

4.2 Preskušanje v TEM-celici (glej Dodatek 2 k tej prilogi)

4.2.1 Preskusna metoda

TEM-celica (celica s prečnim elektromagnetnim poljem) generira homogena polja med notranjim vodnikom (predelno steno) in ohišjem (ozemljitveno ploščo).

4.2.2 Metodologija preskušanja

Preizkus se izvede v skladu s standardom ISO 11452-3.

Glede na vrsto preskušanega EPS tehnična služba določi metodo maksimalne izpostavitve elektromagnetnega polja električnemu/elektronskemu podsklopu ali kabelskemu snopu v TEM-celici.

4.3 Preskušanje z vsiljenim tokom

4.3.1 Preskusna metoda

To je metoda za preskušanje odpornosti z induciranjem tokov neposredno v kabelski snop z uporabo tokovnih klešč.

4.3.2 Metodologija preskušanja

Preskus se izvede v skladu s standardom ISO 11452-4 na napravi za preskušanje. Namesto tega se EPS lahko preskusi, ko je vgrajen v vozilo v skladu s standardom ISO 11451-4 z naslednjimi značilnostmi:

(a)	tokovne klešče so od preskušanega EPS oddaljene 150 mm;

(b)	za izračun injiciranih tokov iz napredujoče moči se uporabi referenčna metoda;

(c)	frekvenčno območje je pri tej metodi omejeno s specifikacijo tokovnih klešč.

4.3.2.1 Za električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je namestitev za preskušanje v skladu z Dodatkom 4 k tej prilogi.

4.3.2.1.1 Oklopljena konfiguracija je skladna s konfiguracijo serije vozil. Na splošno so vsi oklopljeni visokonapetostni deli ustrezno priključeni z nizko impedanco na ozemljitev (npr. umetno omrežje, kabli, priključki itd.). Električni/elektronski podsklopi in obremenitve se priključijo na ozemljitev. Zunanji visokonapetostni polnilnik se priključi prek prehodnega filtra.

4.3.2.1.2 Če ni drugače določeno, je dolžina nizkonapetostnega in visokonapetostnega kabelskega snopa 1 700 mm (+ 300/– 0 mm). Razdalja med nizkonapetostnim in visokonapetostnim kabelskim snopom je 100 mm (+ 100/– 0 mm).

4.3.2.1.3 Vsi kabelski snopi se namestijo na neprevoden material z nizko relativno dielektričnostjo (εr ≤ 1,4), pri (50 ± 5) mm nad ozemljitveno ploščo.

4.3.2.1.4 Oklopljeni napajalni vodniki za VN+ in VN– vodnik ter trifazni vodniki so lahko koaksialni kabli ali kabli s skupnim oklepom, odvisno od uporabljenega sistema vtičev. Po želji se lahko uporabi prvotni visokonapetostni kabelski snop iz vozila.

4.3.2.1.5 Če ni drugače določeno, se ohišje EPS priključi na ozemljitveno ploščo bodisi neposredno ali prek določene impedance.

4.3.2.1.6 Če ni drugače določeno, se preskus izvede s tokovnimi kleščami, nameščenimi okoli vsakega od naslednjih kabelskih snopov:

(a)	nizkonapetostnega kabelskega snopa;

(b)	visokonapetostnega kabelskega snopa;

(c)	za električne vodnike za izmenični tok, če je primerno;

(d)	za električne vodnike za enosmerni tok, če je primerno.

4.4 Preskušanje s trakastim valovodom

4.4.1 Preskusna metoda

Pri tej preskusni metodi se kabelski snop, ki povezuje sestavne dele EPS, izpostavi določenim poljskim jakostim.

4.4.2 Metodologija preskušanja

Preskus se izvede v skladu s standardom ISO 11452-5.

4.5 Preskušanje z 800-milimetrskim trakastim valovodom

4.5.1 Preskusna metoda

Trakasti valovod sestavljata dve vzporedni kovinski plošči, med seboj oddaljeni 800 mm. Preskušana oprema je nameščena v sredini med ploščama in izpostavljena elektromagnetnemu polju (glej Dodatek 1 k tej prilogi).

S to metodo se lahko preskušajo celotni elektronski sistemi, vključno s tipali in stikali, ter tudi krmilnik in kabelski snop. Primerna je za naprave, katerih največja mera je manjša od ene tretjine razmika med ploščama.

4.5.2 Metodologija preskušanja

4.5.2.1 Namestitev trakastega valovoda

Trakasti valovod se namesti v elektromagnetno zaslonjenem prostoru (da ne bi prišlo do oddajanja motenj v okolje), in sicer 2 m od sten in kakršnih koli kovinskih pregrad, da ne bi prišlo do elektromagnetnih odbojev. Za zmanjšanje teh odbojev se lahko uporabi absorpcijski material. Trakasti valovod se namesti na neprevodnih oporah najmanj 0,4 m nad tlemi.

4.5.2.2 Umerjanje trakastega valovoda

Sonda za merjenje poljske jakosti se namesti v srednjo tretjino prostora (v vzdolžni, navpični in prečni smeri) med vzporednima ploščama, ko preskušani sistem še ni v trakastem valovodu.

Pripadajoča merilna oprema se namesti zunaj elektromagnetno zaščitenega prostora. Pri vsaki preskusni frekvenci se v trakasti valovod dovede toliko moči, da se na anteni vzpostavi predpisana poljska jakost. Ta raven napredujoče moči ali drug parameter, neposredno povezan z napredujočo močjo, potrebno za določitev polja, se uporabi pri homologacijskih preskusih, razen če pri napravah ali opremi ne pride do sprememb, ki zahtevajo ponovitev tega postopka.

4.5.2.3 Namestitev preskušanega EPS

Glavna kontrolna enota se namesti v srednjo tretjino prostora (v vzdolžni, navpični in prečni smeri) med vzporednima ploščama. Postavi se na podstavek iz neprevodnega materiala.

4.5.2.4 Glavni kabelski snop ter kabli med tipali in stikali

Glavni kabelski snop ter kabli med tipali in stikali se vodijo navpično od kontrolne enote do zgornje ozemljitvene plošče (to prispeva k večji izpostavitvi elektromagnetnemu polju). Nato potekajo po spodnji strani plošče do enega izmed njenih prostih robov, kjer naredijo zanko in potekajo naprej po zgornji strani ozemljitvene plošče vse do priključkov napajanja trakastega valovoda. Nato se kabli napeljejo do priključene opreme, ki se namesti v prostoru zunaj vpliva elektromagnetnega polja, npr. na tleh elektromagnetno zaslonjenega prostora, 1 m vzdolžno oddaljeno od trakastega valovoda.

Dodatek 1

Slika 1

Preskušanje z 800-milimetrskim trakastim valovodom

Medenimasti nosilec

Konektor tipa N za napajanje

Medenimasti nosilec

Konektor tipa N za monitor

Medenimasti nosilec

470 Ω 2 w

13 x 820 Ω 2 w

470 Ω 2 w

2 x 120 Ω 2 w

270 Ω 2 w

330 Ω 2 w

Podrobnosti v zvezi z napajanjem trakastega valovoda:

1	=	Ozemljitvena plošča
2	=	Glavni kabelski snop ter kabli med tipali in stikali
3	=	Leseno ogrodje
4	=	Aktivna plošča (pod napetostjo)
5	=	Izolator
6	=	Preskušanec

Slika 2

Mere 800 mm trakastega valovoda

Besedilo slike

Dodatek 2

Značilne mere TEM-celice

V naslednji preglednici so prikazane mere za konstrukcijo celice z določenimi zgornjimi vrednostmi frekvence:

Zgornja frekvenca

(MHz)

Faktor oblike celice

Š: b

Faktor oblike celice

D/Š

Razmik med ploščama

b (cm)

Predelna stena

S (cm)

200

1,69

0,66

200

1,00

Dodatek 3

Preskušanje v brezodbojnem elektromagnetno zaslonjenem prostoru

Besedilo slike

Legenda:

1	EPS (lokalno ozemljen, če je to zahtevano v načrtu preskusa)	13	Absorpcijski material
2	Nizkonapetostni preskusni kabelski snop	14	Sistem stimulacije in spremljanja
3	Simulator nizkonapetostne obremenitve (namestitev in ozemljitveni priključek v skladu z odstavkom 6.4.2.5 standarda CISPR 25)	15	Visokonapetostni kabelski snop
4	Polnilnik (mesto neobvezno)	16	Simulator visokonapetostne obremenitve
5	Nizkonapetostno umetno omrežje	17	Visokonapetostno umetno omrežje
6	Ozemljitvena plošča (priključena na elektromagnetno zaslonjen prostor)	18	Visokonapetostni polnilnik
7	Nizka relativna dielektričnost izolacije (εr ≤ 1,4)	19	Visokonapetostni prehodni element
8	Lijakasta antena	25	Polnilni kabli za izmenični/enosmerni tok
10	Visokokakovostni koaksialni kabel, npr. z dvojnim oklepom (50 Ω)	26	Simulator obremenitve za izmenični/enosmerni tok (npr. PLC)
11	Pregradni priključek	27	50 μH LISN (izmenični tok) ali HVAN (enosmerni tok)
12	Generator in ojačevalnik RF signala	28	Polnilnik za izmenični/enosmerni tok
		29	Prehodni element za izmenični/enosmerni tok

Dodatek 4

Preskušanje z vsiljenim tokom

Besedilo slike

Legenda:

1	EPS (lokalno ozemljen, če je to zahtevano v načrtu preskusa)	11	Visokonapetostni kabelski snop za enosmerni tok
2	Nizkonapetostni preskusni kabelski snop	12	Visokonapetostno umetno omrežje
3	Nizkonapetostni polnilnik	13	Visokonapetostna obremenitev z enosmernim tokom
4	Nizkonapetostno omrežje, vstavljeno v napajalne vodnike, ki zagotavlja določeno impedanco	14	Visokonapetostni prehodni element za enosmerni tok
5	Simulator visokonapetostne obremenitve	15	Simulator visokonapetostne obremenitve z enosmernim tokom
6	Sistem stimulacije in spremljanja	16	Visokonapetostni polnilni kabli za izmenični/enosmerni tok
7	Nizka relativna dielektričnost izolacije	17	50 μH LISN (izmenični tok) ali HVAN (enosmerni tok)
8	Ozemljitvena plošča	18	Visokonapetostni polnilnik za izmenični/enosmerni tok
9	Tokovne klešče	19	Visokonapetostni prevodnik za izmenični/enosmerni tok
10	Generator in ojačevalnik radiofrekvenčnega signala	20	Simulator visokonapetostne obremenitve za izmenični/enosmerni tok (npr. PLC)

PRILOGA 10

METODE PRESKUŠANJA PREHODNIH ELEKTROMAGNETNIH EMISIJ PO VODNIKIH, KI JIH POVZROČAJO ELEKTRIČNI/ELEKTRONSKI PODSKLOPI, IN NJIHOVE ODPORNOSTI NANJE

1. Splošno

Ta preskusna metoda zagotavlja odpornost električnih/elektronskih podsklopov na prehodne elektromagnetne motnje v električnih vodnikih napajalnega sistema vozila ter omejuje prehodne motnje, ki jih električni/elektronski podsklopi oddajajo v napajalni sistem vozila.

2. Odpornost na prehodne motnje, ki se prevajajo po 12/24 v napajalnih vodnikih.

Na napajalnih vodnikih in drugih priključkih električnih/elektronskih podsklopov, ki so med delovanjem lahko povezani z napajalnimi vodniki, se v skladu z mednarodnim standardom ISO 7637-2 uporabijo preskusni impulzi 1, 2a, 2b, 3a, 3b in 4.

3. Emisije prehodnih, po vodnikih prevajanih motenj, ki jih električni/elektronski podsklopi povzročijo v 12/24 v napajalnih vodnikih.

Na napajalnih vodnikih in drugih priključkih električnih/elektronskih podsklopov, ki so med delovanjem obratovanju lahko povezani z napajalnimi vodniki, se opravijo meritve v skladu z mednarodnim standardom ISO 7637-2.

PRILOGA 11

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ HARMONIKOV, USTVARJENIH NA ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI TOK V VOZILU

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja za vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje harmonikov, ki jih vozilo ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovih električnih vodnikov za izmenični tok, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s:

(a)	standardom IEC 61000-3-2 za vhodni tok v načinu polnjenja ≤ 16 A na fazo za opremo razreda A;

(b)	standardom IEC 61000-3-12 za vhodni tok v načinu polnjenja > 16 A in ≤ 75 A na fazo.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUŠANJEM

2.1 Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Stanje napolnjenosti (SOC) pogonskega akumulatorja se med celotnim merjenjem ohranja med 20 in 80 odstotki stanja maksimalne napolnjenosti (to lahko privede do razdelitve merjenja na različne časovne intervale, pri čemer je treba pogonski akumulator vozila pred začetkom naslednjega časovnega intervala izprazniti). Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 80 odstotkov nazivne vrednosti.

Vozilo je imobilizirano, motor pa izključen.

Vsa druga oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora biti izključena.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Čas opazovanja pri meritvah je enak kot pri kvazistacionarni opremi, kot je določeno v standardu IEC 61000-3-2, preglednici 4.

3.2 Preskusna nastavitev za enofazni polnilnik vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na sliki 1 Dodatka k tej prilogi.

3.3 Preskusna nastavitev za trifazni polnilnik vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na sliki 2 Dodatka k tej prilogi.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Meritve sodih in lihih harmonikov se opravijo do štiridesetega harmonika.

4.2 Mejne vrednosti za enofazni ali trifazni „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom ≤ 16 A na fazo so navedene v preglednici 3 odstavka 7.3.2.1 tega pravilnika.

4.3 Mejne vrednosti za enofazni „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo so navedene v preglednici 4 odstavka 7.3.2.2 tega pravilnika.

4.4 Mejne vrednosti za trifazni „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo so navedene v preglednici 5 odstavka 7.3.2.2 tega pravilnika.

4.5 Če je izpolnjen vsaj eden od pogojev (a), (b) ali (c) iz odstavka 5.2 standarda IEC 61000-3-12, se za trifazni „sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo lahko uporabijo mejne vrednosti, navedene v preglednici 6 odstavka 7.3.2.2 tega pravilnika.

Dodatek

Slika 1

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za enofazni polnilnik

Kable se zvije v obliki črke Z, če je daljši od 1 m, 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 100 mm od karoserije vozila

Največja dolžina 10 m

Polnilnik z notranjo impedanco ZS in napetostjo odprtega vezja G

Merilna naprava z vhodno impedanco ZM

Slika 2

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za trifazni polnilnik

Merilna naprava z vhodno impedanco ZM

Kable se zvije v obliki črke Z, če je daljši od 1 m, 100 ± 25 mm nad tlemi in 100 mm od karoserije vozila

Največja dolžina 10 m

Polnilnik z notranjo impedanco ZS in napetostjo odprtega vezja G

PRILOGA 12

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ NAPETOSTNIH SPREMEMB, NAPETOSTNIH KOLEBANJ IN FLIKERJA V ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI TOK V VOZILU

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja za vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja, ki jih vozilo ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovih električnih vodnikov za izmenični tok, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu z:

(a)	standardom IEC 61000-3-3 za nazivni tok v „sistemu za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja“ ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji;

(b)	standardom IEC 61000-3-11 za nazivni tok v „sistemu za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki je priključen pod posebnimi pogoji.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUŠANJEM

2.1 Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Vozilo je imobilizirano, motor pa izključen.

Vsa druga oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora biti izključena.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Preskusi za vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z nazivnim tokom ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji, se izvedejo v skladu z odstavkom 4 standarda IEC 61000-3-3.

3.2 Preskusi za vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z nazivnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki je priključen pod posebnimi pogoji, se izvedejo v skladu z odstavkom 6 standarda IEC 61000-3-11.

3.3 Preskusna nastavitev za vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na slikah 1a in 1b Dodatka k tej prilogi.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Parametri, ki jih je treba določiti v časovni domeni, so „vrednost kratkotrajnega flikerja“, „vrednost dolgotrajnega flikerja“ in „relativno spreminjanje napetosti“.

4.2 Mejne vrednosti za vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji, so navedene v odstavku 7.4.2.1 tega pravilnika.

4.3 Mejne vrednosti za vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki je priključen pod posebnimi pogoji, so navedene v odstavku 7.4.2.2 tega pravilnika.

Dodatek

Slika 1a

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za enofazni polnilnik

Največja dolžina 10 m

Kable se zvije v obliki črke Z, če je daljši od 10 m, 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 100 mm od karoserije vozila

Polnilnik z napetostjo odrtega vezja G in impedanco (RP + j XP)

Merilna naprava

Slika 1b

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za trifazni polnilnik

Polnilnik z napetostjo odrtega vezja G in impedanco (RP + j XP)

Merilna naprava

Največja dolžina 10 m

Kable se zvije v obliki črke Z, če je daljši od 10 m, 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 100 mm od karoserije vozila

PRILOGA 13

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ RADIOFREKVENČNIH MOTENJ, KI SE PREVAJAJO PO ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI ALI ENOSMERNI TOK V VOZILIH

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja za vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu napajanja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje radiofrekvenčnih motenj, ki jih vozilo ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovih električnih vodnikov za izmenični ali enosmerni tok, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 16-2-1.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUŠANJEM

2.1 Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Vozilo je imobilizirano, motor pa izključen.

Vsa druga oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora biti izključena.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Preskus se izvede v skladu z odstavkom 7.4.1 standarda CISPR 16-2-1 kot za stoječo opremo.

3.2 Umetno omrežje, ki ga je treba uporabiti za merjenje na vozilu, je določeno v odstavku 4.3 standarda CISPR 16-1-2.

Umetna omrežja

Umetna omrežja se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišja umetnih omrežij se priključijo na ozemljitveno ploščo.

Merilni vtič vsakega umetnega omrežja se omeji na obremenitev 50 Ω.

Umetno omrežje se namesti, kot je prikazano na slikah 1a do 1d Dodatka k tej prilogi.

3.3 Preskusna nastavitev za priključitev vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na slikah 1a do 1d Dodatka k tej prilogi.

3.4 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja	RBW – 6 dB	Čas odčitavanja	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja
0,15–30	9/10 kHz	10 s/MHz	9 kHz	200 s/MHz	9/10 kHz	10 s/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje

MHz

Detektor temenskih vrednosti

Navidezno temenski detektor

Detektor srednjih vrednosti

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

0,15–30

9 kHz

5 kHz

50 ms

9 kHz

5 kHz

1 s

9 kHz

5 kHz

50 ms

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 0,15 do 30 MHz za meritve, opravljene v polgluhi sobi ali na preskuševališču na prostem.

4.2 Meritve se opravijo z detektorji srednjih vrednosti, navidezno temenskimi detektorji ali detektorji temenskih vrednosti. Mejne vrednosti so navedene v odstavku 7.5 tega pravilnika.

Preglednica 7 za vodnike za izmenični tok in preglednica 8 za vodnike za enosmerni tok. Če se uporabljajo detektorji temenskih vrednosti, se uporabi korekcijski faktor 20 dB, kot je določeno v standardu CISPR 12.

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

Dodatek

Slika 1

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na izmenični tok brez komunikacije)

Slika 1a

Besedilo slike

Slika 1b

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni kabel
4	Ozemljena umetna omrežja (za električne vodnike za izmenični ali enosmerni tok)
5	Omrežna vtičnica
6	Merilni sprejemnik

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na sprednji/zadnji strani vozila (s pogonom na izmenični tok brez komunikacije)

Slika 1c

Besedilo slike

Slika 1d

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni kabel
4	Ozemljena umetna omrežja (za električne vodnike za izmenični ali enosmerni tok)
5	Omrežna vtičnica
6	Merilni sprejemnik

PRILOGA 14

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ RADIOFREKVENČNIH MOTENJ, KI SE PREVAJAJO PO VODNIKIH NA OMREŽNEM IN TELEKOMUNIKACIJSKEM PRIKLJUČKU V VOZILIH

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja za vozila pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje radiofrekvenčnih motenj, ki jih vozilo ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovega omrežnega in telekomunikacijskega priključka, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 22.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUŠANJEM

2.1 Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“. Stanje napolnjenosti (SOC) pogonskega akumulatorja se med celotnim merjenjem frekvenčnega območja ohranja med 20 in 80 odstotki stanja maksimalne napolnjenosti (to lahko privede do razdelitve merjenja na različne podpasove, pri čemer je treba pogonski akumulator vozila pred začetkom naslednjih podpasov izprazniti). Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 80 odstotkov nazivne vrednosti.

Vozilo je imobilizirano, motor pa izključen.

Vsa druga oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora biti izključena.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Preskusi se izvedejo v skladu s petim odstavkom standarda CISPR 22 za emisije, ki se prevajajo po vodnikih.

3.2 Impedančni stabilizator, ki se uporabi za meritev na vozilu, je opredeljen v odstavku 9.6.2 standarda CISPR 22.

Impedančni stabilizator

Komunikacijski vodi se na vozilo priključijo prek impedančnih stabilizatorjev.

Impedančni stabilizatorji se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišje impedančnih stabilizatorjev se priključi na ozemljitveno ploščo.

Merilni vtič vsakega impedančnega stabilizatorja se omeji na obremenitev 50 W. Impedančni stabilizator se namesti, kot je prikazano na slikah 1a do 1d Dodatka k tej prilogi.

Če zaradi uvedbe impedančnega stabilizatorja ni mogoče zagotoviti funkcionalnosti vozila, se uporabi alternativna metoda, opisana v standardu CISPR 22 (v skladu s slikami 2a do 2d Dodatka k tej prilogi).

3.4 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja	RBW – 6 dB	Čas odčitavanja	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja
0,15–30	9/10 kHz	10 s/MHz	9 kHz	200 s/MHz	9/10 kHz	10 s/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje

MHz

Detektor temenskih vrednosti

Navidezno temenski detektor

Detektor srednjih vrednosti

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

0,15–30

9 kHz

5 kHz

50 ms

9 kHz

5 kHz

1 s

9 kHz

5 kHz

50 ms

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 0,15 do 30 MHz za meritve, opravljene v polgluhi sobi ali na preskuševališču na prostem.

4.2 Meritve se opravijo z detektorji srednjih vrednosti, navidezno temenskimi detektorji ali detektorji temenskih vrednosti. Mejne vrednosti so navedene v preglednici 9 v odstavku 7.6. Če se uporabljajo detektorji temenskih vrednosti, se uporabi korekcijski faktor 20 dB, kot je določeno v standardu CISPR 12.

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

Dodatek

Slika 1

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 1a

Besedilo slike

Slika 1b

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo	5	Omrežna vtičnica
2	Izolacijska podpora	6	Ozemljeni impedančni stabilizator (za komunikacijske vode)
3	Polnilni/komunikacijski kabel	7	Polnilna postaja
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok (za električne vodnike za izmenični ali enosmerni tok)	8	Merilni sprejemnik

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na sprednji/zadnji strani vozila (s pogonom na izmenični ali enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 1c

Besedilo slike

Slika 1d

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo	5	Omrežna vtičnica
2	Izolacijska podpora	6	Ozemljeni impedančni stabilizator (za komunikacijske vode)
3	Polnilni/komunikacijski kabel	7	Polnilna postaja
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok (za električne vodnike za izmenični ali enosmerni tok)	8	Merilni sprejemnik

Slika 2

Alternativna meritev za vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na bočni strani vozila (s pogonom na enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 2a

Besedilo slike

Slika 2b

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo	7	Polnilna postaja
2	Izolacijska podpora	8	Tokovne klešče
3	Polnilni/komunikacijski kabel	9	Komunikacijski vodi
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok (za električne vodnike za izmenični ali enosmerni tok)	10	Merilni sprejemnik
5	Omrežna vtičnica	11	Sonda za kapacitivno napetost

Alternativna meritev za vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Primer preskusne nastavitve za vozilo z vtičem na sprednji/zadnji strani vozila (s pogonom na izmenični ali enosmerni tok s komunikacijo)

Slika 2c

Besedilo slike

Slika 2d

Besedilo slike

Legenda:

1	Preskušano vozilo	7	Polnilna postaja
2	Izolacijska podpora	8	Tokovne klešče (ali sonda za kapacitivno napetost)
3	Polnilni/komunikacijski kabel	9	Komunikacijski vodi
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok (za električne vodnike za izmenični ali enosmerni tok)	10	Merilni sprejemnik
5	Omrežna vtičnica	11	Sonda za kapacitivno napetost

PRILOGA 15

METODA PRESKUŠANJA ODPORNOSTI VOZIL NA HITRE ELEKTRIČNE PREHODNE MOTNJE, KI SE PREVAJAJO PO ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI IN ENOSMERNI TOK

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja samo za vozila. Ta metoda se nanaša samo na konfiguracijo vozila s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Namen preskusa je dokazati odpornost elektronskih sistemov vozila. Vozilo se izpostavi hitrim električnim prehodnim motnjam, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v vozilu, kot je opisano v tej prilogi. Med preskusi se vozilo opazuje.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom IEC 61000-4-4.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUSI PRI KONFIGURACIJI S „SISTEMOM ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE Z MOŽNOSTJO PONOVNEGA POLNJENJA V NAČINU POLNJENJA IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA“

2.1 Vozilo je neobremenjeno, razen potrebne preskusne opreme.

2.1.1 Vozilo je imobilizirano, motor pa izključen in v načinu polnjenja.

2.1.2 Osnovni pogoji za vozilo

Pogoji za preskus vozila s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Merila za zavrnitev

Sistem za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja je v načinu polnjenja. Stanje napolnjenosti (SOC) pogonskega akumulatorja se med celotnim merjenjem ohranja med 20 in 80 odstotki stanja maksimalne napolnjenosti (to lahko privede do razdelitve merjenja na različne časovne intervale, pri čemer je treba pogonski akumulator vozila pred začetkom naslednjega časovnega intervala izprazniti). Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 20 odstotkov nazivne vrednosti.

Vozilo se premika

2.1.3 Vsa druga oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora biti izključena.

2.2 Pri opazovanju vozila se uporablja samo oprema, ki ne moti preskusa. Opazujeta se zunanjost vozila in prostor za potnike, da se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve iz te priloge (npr. z video kamerami, mikrofonom itd.).

3. PRESKUSNA OPREMA

3.1 Preskusno opremo sestavljajo referenčna ozemljitvena plošča (elektromagnetno zaslonjen prostor ni potreben), generator prehodnih motenj, omrežje za priklop/odklop (CDN) in kapacitivna priklopna sponka.

3.2 Generator prehodnih motenj izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.1 standarda IEC 61000-4-4.

3.3 Omrežje za priklop/odklop izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.2 standarda IEC 61000-4-4. Kadar na električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok ni mogoče uporabiti omrežja za priklop/odklop, se lahko uporabi kapacitivna priklopna sponka, opredeljena v odstavku 6.3 standarda IEC 61000-4-4.

4. PRESKUSNA NASTAVITEV

4.1 Preskusna nastavitev vozila temelji na laboratorijski vrsti nastavitve, kot je opisana v odstavku 7.2 standarda IEC 61000-4-4.

4.2 Vozilo se namesti neposredno na ozemljitveno ploščo.

4.3 Tehnična služba opravi preskus v skladu z odstavkom 7.7.2.1 tega pravilnika.

Če proizvajalec predloži meritev preskusnega laboratorija, akreditiranega za ustrezne dele standarda ISO 17025, ki jo prizna homologacijski organ, se lahko tehnična služba odloči, da ne bo opravila preskusa za potrditev, da vozilo izpolnjuje zahteve iz te priloge.

5. GENERIRANJE PREDPISANE PRESKUSNE VREDNOSTI

5.1 Metodologija preskušanja

5.1.1 Zahteve glede preskusnih vrednosti se določijo s preskusno metodo v skladu s standardom IEC 61000-4-4.

5.1.2 Faza preskušanja

Vozilo se namesti na ozemljitveno ploščo. Hitra električna prehodna motnja se uporabi na vozilu na električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v običajnih načinih z uporabo omrežja za priklop/odklop, kot je opisano na sliki 1 Dodatka k tej prilogi.

Preskusna nastavitev se navede v poročilu o preskusu.

Dodatek

Slika 1

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja“ v načinu polnjenja iz električnega omrežja na električnih vodnikih za izmenični/enosmerni tok

Besedilo slike

PRILOGA 16

METODA PRESKUŠANJA ODPORNOSTI VOZIL NA NAPETOSTNE UDARE, KI SE PREVAJAJO PO ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA ENOSMERNI IN IZMENIČNI TOK

1. SPLOŠNO

1.2 Preskusna metoda

Namen preskusa je dokazati odpornost elektronskih sistemov vozila. Vozilo se izpostavi napetostnim udarom, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v vozilu, kot je opisano v tej prilogi. Med preskusi se vozilo opazuje.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom IEC 61000-4-5.

2. STANJE VOZILA MED PRESKUSI PRI KONFIGURACIJI S „SISTEMOM ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE Z MOŽNOSTJO PONOVNEGA POLNJENJA V NAČINU POLNJENJA IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA“

2.1 Vozilo je neobremenjeno, razen potrebne preskusne opreme.

2.1.1 Vozilo je imobilizirano, motor pa izključen in v načinu polnjenja.

2.1.2 Osnovni pogoji za vozilo

Pogoji za preskus vozila s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Merila za zavrnitev

Vozilo se premika

2.1.3 Vsa druga oprema, ki jo lahko voznik ali potnik vklopi za daljši čas, mora biti izključena.

3. PRESKUSNA OPREMA

3.1 Preskusno opremo sestavljajo referenčna ozemljitvena plošča (elektromagnetno zaslonjen prostor ni potreben), generator napetostnih udarov in omrežje za priklop/odklop (CDN).

3.2 Generator napetostnih udarov izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.1 standarda IEC 61000-4-5.

3.3 Omrežje za priklop/odklop izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.3 standarda IEC 61000-4-5.

4. PRESKUSNA NASTAVITEV

4.1 Preskusna nastavitev vozila temelji na nastavitvi, kot je opisana v odstavku 7.2 standarda IEC 61000-4-5.

4.2 Vozilo se namesti neposredno na ozemljitveno ploščo.

4.3 Tehnična služba opravi preskus v skladu z odstavkom 7.8.2.1 tega pravilnika.

5. GENERIRANJE PREDPISANE PRESKUSNE VREDNOSTI

5.1 Metodologija preskušanja

5.1.1 Zahteve glede preskusnih vrednosti se določijo s preskusno metodo v skladu s standardom IEC 61000-4-5.

5.1.2 Faza preskušanja

Vozilo se namesti na ozemljitveno ploščo. Napetostni udar se uporabi na vozilu na električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok med vsakim vodnikom in zemljo ter med vodnikoma z uporabo omrežja za priklop/odklop, kot je opisano na slikah od 1 do 4 v Dodatku k tej prilogi.

Preskusna nastavitev se navede v poročilu o preskusu.

Dodatek

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Slika 1

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – priklop med vodniki za (trifazne) električne vodnike za enosmerni ali izmenični tok

Besedilo slike

Slika 2

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – priklop med vsakim vodnikom in zemljo za (enofazne) električne vodnike za enosmerni ali izmenični tok

Besedilo slike

Slika 3

Besedilo slike

Slika 4

Besedilo slike

PRILOGA 17

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ HARMONIKOV, USTVARJENIH NA ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI TOK V EPS

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja za električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje harmonikov, ki jih EPS ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovih električnih vodnikov za izmenični tok, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu z:

(a)	standardom IEC 61000-3-2 za vhodni tok v načinu polnjenja ≤ 16 A na fazo za opremo razreda A;

(b)	standardom IEC 61000-3-12 za vhodni tok v načinu polnjenja > 16 A in ≤ 75 A na fazo.

2. STANJE EPS MED PRESKUŠANJEM

2.1 EPS je pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 80 odstotkov nazivne vrednosti.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Čas opazovanja pri meritvah je enak kot pri kvazistacionarni opremi, kot je določeno v preglednici 4 standarda IEC 61000-3-2.

3.3 Preskusna nastavitev za trifazni EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na sliki 2 Dodatka k tej prilogi.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Meritve sodih in lihih harmonikov se opravijo do štiridesetega harmonika.

4.2 Mejne vrednosti za enofazne ali trifazne električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom ≤ 16 A na fazo so navedene v preglednici 10 odstavka 7.11.2.1 tega pravilnika.

4.3 Mejne vrednosti za enofazne električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo so navedene v preglednici 11 odstavka 7.11.2.2 tega pravilnika.

4.4 Mejne vrednosti za trifazne električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo so navedene v preglednici 12 odstavka 7.11.2.2 tega pravilnika.

4.5 Če je izpolnjen vsaj eden od pogojev (a), (b) ali (c) iz odstavka 5.2 standarda IEC 61000-3-12, se za trifazne električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo lahko uporabijo mejne vrednosti, navedene v preglednici 13 odstavka 7.11.2.2 tega pravilnika.

Dodatek

Slika 1

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za enofazni EPS

Polnilnik z notranjo impedanco ZS in napetostjo odprtega vezja G

Največja dolžina kabla 10 m

EPS

Merilna naprava z vhodno impedanco ZM

Slika 2

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za trifazni EPS

Polnilnik z notranjo impedanco ZS in napetostjo odprtega vezja G

EPS

Največja dolžina kabla 10 m

Merilna naprava z vhodno impedanco ZM

PRILOGA 18

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ NAPETOSTNIH SPREMEMB, NAPETOSTNIH KOLEBANJ IN FLIKERJA NA ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI TOK V EPS

1. SPLOŠNO

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje napetostnih sprememb, napetostnih kolebanj in flikerja, ki jih EPS ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovih električnih vodnikov za izmenični tok, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu z:

(a)	standardom IEC 61000-3-3 za nazivni tok v „sistemu za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji;

(b)	standardom IEC 61000-3-11 za nazivni tok v „sistemu za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki je priključen pod posebnimi pogoji.

2. STANJE EPS MED PRESKUŠANJEM

2.1 EPS je pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 80 odstotkov nazivne vrednosti.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Preskusi za EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z nazivnim tokom ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji, se izvedejo v skladu z odstavkom 4 standarda IEC 61000-3-3.

3.2 Preskusi za EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z nazivnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki je priključen pod posebnimi pogoji, se izvedejo v skladu z odstavkom 6 standarda IEC 61000-3-11.

3.3 Preskusna nastavitev za EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na slikah 1a in 1b Dodatka k tej prilogi.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Parametri, ki jih je treba določiti v časovni domeni, so „vrednost kratkotrajnega flikerja“, „vrednost dolgotrajnega flikerja“ in „relativno spreminjanje napetosti“.

4.2 Mejne vrednosti za EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom ≤ 16 A na fazo, ki ni priključen pod posebnimi pogoji, so navedene v odstavku 7.12.2.1 tega pravilnika.

4.3 Mejne vrednosti za EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ z vhodnim tokom > 16 A in ≤ 75 A na fazo, ki je priključen pod posebnimi pogoji, so navedene v odstavku 7.12.2.2 tega pravilnika.

Dodatek

Slika 1a

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za enofazni EPS

Polnilnik z napetostjo odrtega vezja G in impedanco (RP + j XP)

Merilna naprava

EPS

Slika 1b

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – preskusna nastavitev za trifazni EPS

Polnilnik z napetostjo odrtega vezja G in impedanco (RP + j XP)

EPS

Merilna naprava

PRILOGA 19

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ RADIOFREKVENČNIH MOTENJ, KI SE PREVAJAJO PO ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI ALI ENOSMERNI TOK V EPS

1. SPLOŠNO

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje radiofrekvenčnih motenj, ki jih EPS ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovih električnih vodnikov za izmenični ali enosmerni tok, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 16-2-1.

2. STANJE EPS MED PRESKUŠANJEM

2.1 EPS je pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Preskus se izvede v skladu z odstavkom 7.4.1 standarda CISPR 16-2-1 kot za namizno opremo.

3.2 Umetno omrežje, ki ga je treba uporabiti za merjenje na sestavnih delih vozila, je določeno v odstavku 4.3 standarda CISPR 16-1-2.

Umetna omrežja

Umetna omrežja se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišja umetnih omrežij se priključijo na ozemljitveno ploščo.

Emisije, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok, se merijo zaporedoma na vsakem električnem vodniku s priključitvijo merilnega sprejemnika na merilno odprtino povezanega umetnega omrežja, pri čemer se merilna odprtina umetnega omrežja, vstavljenega v druge električne vodnike, omeji na obremenitev 50 Ω.

Umetno omrežje se namesti pred polnilni vtič vozila, tako da je z njim poravnano in na isti strani.

3.3 Preskusna nastavitev električnih/elektronskih podsklopov pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na sliki 1 Dodatka k tej prilogi.

3.4 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja	RBW – 6 dB	Čas odčitavanja	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja
0,15–30	9/10 kHz	10 s/MHz	9 kHz	200 s/MHz	9/10 kHz	10 s/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti			Navidezno temenski detektor			Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja	BW – 6 dB	Velikost koraka (1)	Čas mirovanja
0,15–30	9 kHz	5 kHz	50 ms	9 kHz	5 kHz	1 s	9 kHz	5 kHz	50 ms
Opomba: za emisije, ki jih povzročajo krtačni motorji s komutatorjem brez elektronske krmilne enote, se največja velikost koraka lahko poveča do petkratne pasovne širine.

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 0,15 do 30 MHz za meritve, opravljene v polgluhi sobi ali na preskuševališču na prostem.

4.2 Meritve se opravijo z detektorji srednjih vrednosti, navidezno temenskimi detektorji ali detektorji temenskih vrednosti. Mejne vrednosti za vodnike za izmenični tok so navedene v preglednici 14 odstavka 7.13.2.1 tega pravilnika, za vodnike za enosmerni tok pa v preglednici 15 odstavka 7.13.2.2 tega pravilnika. Če se uporabljajo detektorji temenskih vrednosti, se uporabi korekcijski faktor 20 dB, kot je določeno v standardu CISPR 12.

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

Dodatek

Slika 1

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Ozemljitvena plošča

Kable se zvije v obliki črke Z, če je daljši od 1 m, 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 100 mm od karoserije

Električno omrežje

Umetno omrežje

0,8 (+0,2/-0) m

EPS

Legenda:

1	Preskušani EPS
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni kabel
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok
5	Omrežna vtičnica
6	Merilni sprejemnik

PRILOGA 20

METODE PRESKUŠANJA EMISIJ RADIOFREKVENČNIH MOTENJ, KI SE PREVAJAJO PO VODNIKIH NA OMREŽNEM IN TELEKOMUNIKACIJSKEM PRIKLJUČKU V EPS

1. SPLOŠNO

1.2 Preskusna metoda

Ta preskus je namenjen merjenju stopnje radiofrekvenčnih motenj, ki jih EPS ustvari pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“, prek njegovega omrežnega in telekomunikacijskega priključka, da se zagotovi, da je primerna za stanovanjska, poslovna in manj zahtevna industrijska okolja.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom CISPR 22.

2. STANJE EPS MED PRESKUŠANJEM

2.1 EPS je pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

3. NAMESTITEV MED PRESKUŠANJEM

3.1 Preskusi se izvedejo v skladu z odstavkoma 8 in 9 standarda CISPR 22 za emisije, ki se prevajajo po vodnikih.

3.2 Impedančni stabilizator

Komunikacijski vodi se na EPS priključijo prek impedančnih stabilizatorjev.

Impedančni stabilizator, ki ga je treba priključiti na omrežne in komunikacijske kable, je opredeljen v odstavku 9.6.2 standarda CISPR 22.

Impedančni stabilizatorji se vgradijo neposredno na ozemljitveno ploščo. Ohišje impedančnih stabilizatorjev se priključi na ozemljitveno ploščo.

Emisije, ki se prevajajo po omrežnih in telekomunikacijskih vodih, se merijo zaporedoma na vsakem vodu s priključitvijo merilnega sprejemnika na merilni vtič povezanega impedančnega stabilizatorja, pri čemer se merilni vtič impedančnega stabilizatorja, vstavljenega v druge vodnike, omeji na obremenitev 50 Ω.

Impedančni stabilizator se namesti pred polnilni vtič vozila, tako da je z njim poravnan in na isti strani.

3.3 Preskusna nastavitev EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ je prikazana na sliki 1 Dodatka k tej prilogi.

3.4 Meritve se opravijo s spektralnim analizatorjem ali bralnim sprejemnikom. Parametri, ki jih je treba uporabiti, so določeni v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1

Parametri za spektralni analizator

Frekvenčno območje MHz	Detektor temenskih vrednosti		Navidezno temenski detektor		Detektor srednjih vrednosti
Frekvenčno območje MHz	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja	RBW – 6 dB	Čas odčitavanja	RBW – 3 dB	Čas odčitavanja
0,15–30	9/10 kHz	10 s/MHz	9 kHz	200 s/MHz	9/10 kHz	10 s/MHz
Opomba: če se spektralni analizator uporablja za merjenje temenskih vrednosti, je video pasovna širina najmanj trikrat večja od pasovne širine ločljivosti (RBW).

Preglednica 2

Parametri za bralni sprejemnik

Frekvenčno območje

MHz

Detektor temenskih vrednosti

Navidezno temenski detektor

Detektor srednjih vrednosti

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

BW – 6 dB

Velikost koraka (1)

Čas mirovanja

0,15–30

9 kHz

5 kHz

50 ms

9 kHz

5 kHz

1 s

9 kHz

5 kHz

50 ms

4. ZAHTEVE ZA PRESKUŠANJE

4.1 Mejne vrednosti veljajo za celotno frekvenčno območje od 0,15 do 30 MHz za meritve, opravljene v polgluhi sobi ali na preskuševališču na prostem.

4.2 Meritve se opravijo z detektorji srednjih vrednosti, navidezno temenskimi detektorji ali detektorji temenskih vrednosti. Mejne vrednosti so navedene v preglednici 16 odstavka 7.14.2.1 tega pravilnika. Če se uporabljajo detektorji temenskih vrednosti, se uporabi korekcijski faktor 20 dB, kot je določeno v standardu CISPR 12.

(1) Za izključno širokopasovne motnje se lahko največja velikost frekvenčnih korakov poveča do vrednosti, ki ni večja od vrednosti pasovne širine.

Dodatek

Slika 1

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Največ 0,5 m

Ozemljitvena plošča

0,8 (+0,2/-0) m

Kable se zvije v obliki črke Z, če je daljši od 1 m, 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 100 mm od karoserije EPS

Pogled od zgoraj

EPS

Legenda:

1	Preskušani EPS
2	Izolacijska podpora
3	Polnilni/komunikacijski kabel
4	Ozemljena umetna omrežja za izmenični ali enosmerni tok
5	Omrežna vtičnica
6	Ozemljeni impedančni stabilizatorji
7	Polnilna postaja
8.	Merilni sprejemnik

PRILOGA 21

METODA PRESKUŠANJA ODPORNOSTI EPS NA HITRE ELEKTRIČNE PREHODNE MOTNJE, KI SE PREVAJAJO PO ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA IZMENIČNI IN ENOSMERNI TOK

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja samo za električne/elektronske podsklope. Ta metoda se uporablja samo za EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Namen preskusa je dokazati odpornost EPS. EPS se izpostavi hitrim električnim prehodnim motnjam, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v EPS, kot je opisano v tej prilogi. Med preskusi se EPS opazuje.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom IEC 61000-4-4.

2. STANJE EPS MED PRESKUSI PRI KONFIGURACIJI S „SISTEMOM ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE Z MOŽNOSTJO PONOVNEGA POLNJENJA V NAČINU POLNJENJA IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA“

2.1 Osnovni pogoji za EPS

Ta odstavek določa minimalne preskusne pogoje (če je primerno) ter merila za zavrnitev EPS pri preskusih odpornosti.

Pogoji za preskus EPS s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Merila za zavrnitev

EPS je pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Če je porabo toka mogoče prilagoditi, se tok nastavi na najmanj 20 odstotkov nazivne vrednosti.

Stanje nepravilnega polnjenja

(npr. prevelik tok, prevelika napetost)

2.2 Pri opazovanju EPS se uporablja samo oprema, ki ne moti preskusa. EPS se opazuje, da se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve iz te priloge (npr. z video kamerami, mikrofonom itd.).

3. PRESKUSNA OPREMA

3.2 Generator prehodnih motenj izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.1 standarda IEC 61000-4-4.

4. PRESKUSNA NASTAVITEV

4.1 Preskusna nastavitev EPS temelji na laboratorijski vrsti nastavitve, kot je opisana v odstavku 7.2 standarda IEC 61000-4-4.

4.2 EPS se namesti neposredno na ozemljitveno ploščo.

4.3 Tehnična služba opravi preskus v skladu z odstavkom 7.15.2.1 tega pravilnika.

5. GENERIRANJE PREDPISANE PRESKUSNE VREDNOSTI

5.1 Metodologija preskušanja

5.1.1 Zahteve glede preskusnih vrednosti se določijo s preskusno metodo v skladu s standardom IEC 61000-4-4.

5.1.2 Faza preskušanja

EPS se namesti na ozemljitveno ploščo. Hitra električna prehodna motnja se uporabi na EPS na električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v običajnih načinih z uporabo omrežja za priklop/odklop, kot je opisano na sliki 1 Dodatka k tej prilogi.

Preskusna nastavitev se navede v poročilu o preskusu.

Dodatek

Slika 1

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Generator hitrih električnih prehodnih motenj

Filtri

0,5 ± 0,05 m

Kable se zvije v obliki črke Z, če je daljši od 1 m, 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 100 mm od karoserije EPS

Električno omrežje

CDN

EPS

PRILOGA 22

METODA PRESKUŠANJA ODPORNOSTI EPS NA NAPETOSTNE UDARE, KI SE PREVAJAJO PO ELEKTRIČNIH VODNIKIH ZA ENOSMERNI IN IZMENIČNI TOK

1. SPLOŠNO

1.1 Preskusna metoda iz te priloge se uporablja samo za električne/elektronske podsklope. Ta metoda se uporablja samo za električne/elektronske podsklope pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

1.2 Preskusna metoda

Namen preskusa je dokazati odpornost EPS. EPS se izpostavi napetostnim udarom, ki se prevajajo po električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok v EPS, kot je opisano v tej prilogi. Med preskusi se EPS opazuje.

Če v tej prilogi ni drugače navedeno, se preskus izvede v skladu s standardom IEC 61000-4-5.

2. STANJE EPS MED PRESKUSI PRI KONFIGURACIJI S „SISTEMOM ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE Z MOŽNOSTJO PONOVNEGA POLNJENJA V NAČINU POLNJENJA IZ ELEKTRIČNEGA OMREŽJA“

2.1 EPS je v načinu polnjenja.

2.1.2 Osnovni pogoji za EPS

Ta odstavek določa minimalne preskusne pogoje (če je primerno) in merila za zavrnitev EPS pri preskusih odpornosti.

Pogoji za preskus EPS s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Merila za zavrnitev

EPS je pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“.

Stanje nepravilnega polnjenja

(npr. prevelik tok, prevelika napetost)

2.2 Pri opazovanju EPS se uporablja samo oprema, ki ne moti preskusa. EPS se opazuje, da se ugotovi, ali so izpolnjene zahteve iz te priloge (npr. z video kamerami, mikrofonom itd.).

3. PRESKUSNA OPREMA

3.1 Preskusno opremo sestavljajo referenčna ozemljitvena plošča (elektromagnetno zaslonjen prostor ni potreben), generator napetostnih udarov in omrežje za priklop/odklop (CDN).

3.2 Generator napetostnih udarov izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.1 standarda IEC 61000-4-5.

3.3 Omrežje za priklop/odklop izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.3 standarda IEC 61000-4-5.

4. PRESKUSNA NASTAVITEV

4.1 Preskusna nastavitev EPS temelji na nastavitvi, kot je opisana v odstavku 7.2 standarda IEC 61000-4-5.

4.2 EPS se namesti neposredno na ozemljitveno ploščo.

4.3 Tehnična služba opravi preskus v skladu z odstavkom 7.16.2.1 tega pravilnika.

5. GENERIRANJE PREDPISANE PRESKUSNE VREDNOSTI

5.1 Metodologija preskušanja

5.1.1 Zahteve glede preskusnih vrednosti se določijo s preskusno metodo v skladu s standardom IEC 61000-4-5.

5.1.2 Faza preskušanja

EPS se namesti na ozemljitveno ploščo. Napetostni udar se uporabi na EPS na električnih vodnikih za izmenični in enosmerni tok med vsakim vodnikom in zemljo ter med vodnikoma z uporabo omrežja za priklop/odklop, kot je opisano na slikah od 1 do 4 v Dodatku k tej prilogi.

Preskusna nastavitev se navede v poročilu o preskusu.

Dodatek

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“

Slika 1

Vozilo pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – priklop med vodniki za (enofazne) električne vodnike za enosmerni ali izmenični tok

Generator napetostnih udarov

Omrežje za izmenični/ enosmerni tok

EPS

Kable (se skrajša na ustrezno dolžino) 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 10 cm od karoserije EPS

Največja dolžina 2 m

CDN

Referenčna zemlja

Slika 2

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – priklop med vsakim vodnikom in zemljo za (enofazne) električne vodnike za enosmerni ali izmenični tok

Omrežje za izmenični/ enosmerni tok

Generator napetostnih udarov

EPS

Največja dolžina 2 m

Referenčna zemlja

CDN

Kable (se skrajša na ustrezno dolžino) 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 10 cm od karoserije EPS

Slika 3

EPS pri konfiguraciji s „sistemom za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja v načinu polnjenja iz električnega omrežja“ – priklop med vodniki za (trifazne) električne vodnike za izmenični tok

CDN

Generator napetostnih udarov

Omrežje za izmenični tok

Kable (se skrajša na ustrezno dolžino) 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 10 cm od karoserije EPS

Največja dolžina 2 m

EPS

Referenčna zemlja

Slika 4

Generator napetostnih udarov

Omrežje za izmenični tok

CDN

EPS

Največja dolžina 2 m

Kable (se skrajša na ustrezno dolžino) 100 ± 25 mm nad tlemi in najmanj 10 cm od karoserije EPS

Referenčna zemlja