Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:
Pravilnik št. 85 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi v zvezi s homologacijo motorjev z notranjim izgorevanjem ali električnih sistemov za prenos moči, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil kategorij M in N, glede na merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnega sistema za prenos moči
Vključuje vsa veljavna besedila do:
dodatka 6 k prvotni različici Pravilnika – začetek veljavnosti: 15 julij 2013
VSEBINA
1.
Področje uporabe
2.
Opredelitev pojmov
3.
Vloga za podelitev homologacije
4.
Homologacija
5.
Specifikacije in preskusi
6.
Skladnost proizvodnje
7.
Kazni za neskladnost proizvodnje
8.
Sprememba in razširitev homologacije sistema za prenos moči
9.
Dokončno prenehanje proizvodnje
10.
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov
PRILOGE
1.
Bistvene lastnosti motorja z notranjim zgorevanjem in informacije o izvajanju preskusa
2.
Bistvene lastnosti električnega sistema za prenos moči in podatki o izvajanju preskusa
3a
Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa sistema za prenos moči v skladu s Pravilnikom št. 85.
3b
Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na vgradnjo sistema za prenos moči v skladu s Pravilnikom št. 85.
4.
Primeri homologacijskih oznak
5.
Metoda merjenja izhodne moči motorja z notranjim zgorevanjem
6.
Metoda merjenja neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči
7.
Preverjanje skladnosti proizvodnje
8.
Referenčna goriva
1. PODROČJE UPORABE
1.1
Ta pravilnik se uporablja za prikaz krivulje kot funkcije vrtilne frekvence motorja za moč ob polni obremenitvi, ki jo navede proizvajalec za motorje z notranjim zgorevanjem ali električne sisteme za prenos moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči, ki so namenjeni za pogon motornih vozil kategorij M in N (1).
1.2
Motorji z notranjim zgorevanjem spadajo v eno od naslednjih kategorij:
batni motorji z izmeničnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom), razen motorjev s prostim batom,
motorji z vrtilnim gibanjem bata (s prisilnim ali kompresijskim vžigom),
sesalni ali tlačno polnjeni motorji.
1.3
Električni sistemi za prenos moči so sestavljeni iz krmilnikov in motorjev ter se uporabljajo za pogon vozil kot edini način pogona.
2. OPREDELITEV POJMOV
2.1
„Homologacija sistema za prenos moči“ pomeni homologacijo sistema za prenos moči glede na njegovo neto moč, izmerjeno v skladu s postopkom iz Priloge 5 ali 6 k temu pravilniku;
2.2
„tip sistema za prenos moči“ pomeni kategorijo motorja z notranjim zgorevanjem ali električnega sistema za prenos moči za vgradnjo v motorno vozilo, katerega bistvene lastnosti se ne razlikujejo od lastnosti iz Priloge 1 ali 2 k temu pravilniku;
2.3
„neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na preskuševalni napravi na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustrezni vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo iz preglednice 1 v Prilogi 5 ali Prilogi 6 k temu pravilniku, in izračunano pri referenčnih atmosferskih pogojih;
2.4
„največja neto moč“ pomeni največjo vrednost neto moči, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja;
2.5
„največja 30-minutna moč“ pomeni največjo neto moč električnega sistema za prenos moči pri enosmerni napetosti, kot je opredeljena v odstavku 5.3.1 tega pravilnika, ki jo lahko sistem za prenos moči povprečno prenese v 30 minutah;
2.6
„hibridna vozila (HV)“:
2.6.1
„hibridno vozilo“ pomeni vozilo z vsaj dvema različnima energijskima pretvornikoma in dvema različnima sistemoma za shranjevanje energije (na vozilu) za pogon vozila;
2.6.2
„hibridno vozilo na električni pogon“ pomeni vozilo, ki za mehanski pogon uporablja energijo iz obeh naslednjih virov energije, shranjene v vozilu:
—
goriva,
—
naprave za shranjevanje električne energije (npr. akumulatorja, kondenzatorja, vztrajnika/generatorja …);
2.6.3
„sistem za prenos moči“ pri hibridnem vozilu na električni pogon je sestavljen iz kombinacije dveh različnih tipov sistema za prenos moči:
—
motorja z notranjim zgorevanjem ter
—
enega ali več električnih sistemov za prenos moči;
2.7
„standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec;
2.8
„dvogorivni motor“ pomeni tip sistema motorja, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 49 ali vgrajenega v tip vozila, ki je bil homologiran glede emisij skladno s Pravilnikom št. 49, in zasnovanega za sočasno delovanje z dizelskim in plinastim gorivom, pri čemer se poraba goriv meri ločeno in se lahko poraba enega goriva v primerjavi z drugim spreminja v odvisnosti od delovanja;
2.9
„vozilo na dvogorivni pogon“ pomeni vozilo, ki ga poganja dvogorivni motor in pri katerem se gorivo, ki ga uporablja motor, dovaja iz ločenih vgrajenih sistemov za shranjevanje;
2.10
„dvogorivni način“ pomeni normalni način obratovanja dvogorivnega motorja, med katerim motor pri nekaterih pogojih delovanja istočasno uporablja dizelsko in plinasto gorivo;
2.11
„dizelski način“ pomeni normalni način delovanja dvogorivnega motorja, med katerim motor pri nobenih pogojih delovanja ne uporablja plinastega goriva;
3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE
3.1
Vlogo za homologacijo tipa sistema za prenos moči glede na merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči vloži proizvajalec sistema za prenos moči, proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.
3.2
Vlogi se priloži opis sistema za prenos moči v treh izvodih, vključno z vsemi podrobnostmi iz:
—
Priloge 1 za vozila, ki jih poganja samo motor z notranjim zgorevanjem, ali
—
Priloge 2 za vozila ki imajo samo električni pogon, ali
—
Prilog 1 in 2 za hibridna vozila na električni pogon.
3.3
Za hibridna vozila na električni pogon (HVE) se preskusi opravijo ločeno na motorju z notranjim zgorevanjem (v skladu s Prilogo 5) in na električnih sistemih za prenos moči (v skladu s Prilogo 6).
3.4
Vzorec sistema za prenos moči (ali vrsta sistema za prenos moči), katerega tip (katerih tipe) je treba homologirati, se z opremo iz Prilog 5 in 6 k temu pravilniku predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.
4. HOMOLOGACIJA
4.1
Če je bila moč sistema za prenos moči, predloženega v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izmerjena v skladu s specifikacijami iz odstavka 5, se homologacija za ta sistem za prenos moči podeli.
4.2
Številka homologacije se določi za vsak homologirani tip sistema za prenos moči. Prvi dve števki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli iste številke drugemu tipu sistema za prenos moči.
4.3
Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a k temu pravilniku.
4.4
Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije vozila glede sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3b k temu pravilniku.
4.5
Na vsakem sistemu za prenos moči, ki je v skladu s tipom sistema za prenos moči, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:
4.5.1
kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);
4.5.2
številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 4.5.1;
4.5.3
Namesto nameščanja teh homologacijskih oznak in simbolov na sistem za prenos moči se lahko proizvajalec odloči, da ima vsak tip sistema za prenos moči, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, priložen dokument, ki podaja te informacije, tako da se lahko homologacijske oznake in simboli namestijo na vozilo.
4.6
Če je sistem za prenos moči v skladu s tipom, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.5.1: v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.5.1 vstavijo pravilnik in številke homologacije vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila odobrena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.
4.7
Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.
4.8
Homologacijska oznaka se namesti v bližino identifikacijskih številk sistema za prenos moči, ki jih zagotovi proizvajalec.
4.9
V Prilogi 4 k temu pravilniku so navedeni primeri namestitev homologacijskih oznak.
5. SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI
5.1 Splošno
Sestavni deli, ki lahko vplivajo na moč sistema za prenos moči, so zasnovani, izdelani in sestavljeni tako, da sistem za prenos moči ob običajni uporabi lahko kljub tresljajem, ki jim je lahko izpostavljen, izpolnjuje predpise tega pravilnika.
5.2 Opis preskusov za motorje z notranjim zgorevanjem
5.2.1 Preskus neto moči pri motorjih s prisilnim vžigom vključuje obratovanje motorja s polnim plinom, pri motorjih na kompresijski vžig in dvogorivnih motorjih pa obratovanje pri polni obremenitvi, pri čemer mora biti motor opremljen, kot je določeno v preglednici 1 Priloge 5 k temu pravilniku.
5.2.1.1
V primeru dvogorivnega motorja, ki ima dizelski način, preskus vključuje delovanje istega motorja v dvogorivnem in dizelskem načinu.
5.2.2 Meritve je treba opraviti pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med najmanjšo in največjo vrtilno frekvenco motorja, ki ju priporoča proizvajalec. To območje vrtilnih frekvenc mora vključevati vrtilne frekvence, pri katerih motor proizvaja največjo moč in največji navor. Za vsako vrtilno frekvenco se določi povprečje iz najmanj dveh stabiliziranih meritev.
5.2.3 Uporablja se naslednje gorivo:
5.2.3.1
Pri motorjih s prisilnim vžigom na bencinski pogon:
uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv, ki jih je za motorje s pogonom na bencin določil CEC (3) v dokumentih RF-01-A-84 in RF-01-A-85.
5.2.3.2
Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih, ki za gorivo uporabljajo utekočinjeni naftni plin:
5.2.3.2.1
Pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo:
uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv iz Priloge 8.
5.2.3.2.2
Pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo:
uporabi se referenčno gorivo iz Priloge 8 z najnižjo vsebnostjo C3.
5.2.3.2.3
Pri motorjih, pri katerih je navedena posebna sestava goriva:
uporabi se za motor navedeno gorivo.
5.2.3.2.4
Uporabljeno gorivo se navede v poročilu o preskusu.
5.2.3.3
Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin:
5.2.3.3.1
Pri motorjih s samodejnim prilagajanjem na gorivo:
uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi eno od referenčnih goriv iz Priloge 8.
5.2.3.3.2
Pri motorjih brez samodejnega prilagajanja na gorivo:
uporabi se običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom najmanj 52,6 MJm-3 (4 °C, 101,3 KPa). V primeru spora se uporabi referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, tj. gorivo z najvišjim Wobbejevim indeksom.
5.2.3.3.3
Pri motorjih, za katere je navedena posebna vrsta goriva:
uporabi se običajno komercialno gorivo z Wobbejevim indeksom najmanj 52,6 MJm-3 (4 °C, 101,3 kPa), če so za motor navedeni plini iz območja H, ali najmanj 47,2 MJm-3 (4 °C, 101,3 kPa), če so za motor navedeni plini iz območja L. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, če so za motor navedeni plini iz območja iz razreda H, ali referenčno gorivo G23, če so za motor navedeni plini iz območja iz razreda L, tj. gorivo z najvišjim Wobbejevim indeksom za ustrezni razred.
5.2.3.3.4
Pri motorjih, za katere je naveden utekočinjeni naftni plin s posebno sestavo:
uporabi se gorivo, ki je navedeno za motor, ali referenčno gorivo G20 iz Priloge 8, če je za motor navedeno gorivo LNG20.
5.2.3.3.5
Pri motorjih, za katere je navedena posebna sestava goriva:
uporabi se za motor navedeno gorivo.
5.2.3.3.6
Uporabljeno gorivo se navede v poročilu o preskusu.
5.2.3.4
Pri motorjih s prisilnim vžigom in dvogorivnih motorjih:
uporabi se običajno komercialno gorivo. V primeru spora se uporabi referenčno gorivo, ki jih je za motorje na kompresijski vžig določil CEC v dokumentu RF-03-A-84.
5.2.3.5
Motorji s prisilnim vžigom v vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin ali na plinasto gorivo, se preskusijo z obema vrstama goriva, v skladu z določbami iz odstavkov od 5.2.3.1 do 5.2.3.3. Vozila, ki delujejo na bencin in na plinasto gorivo, pri katerih je bencinski sistem predviden le za zasilni pogon ali za zagon in katerih posoda za gorivo lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, se pri preskusu štejejo za vozila, ki delujejo samo na plinasto gorivo.
5.2.3.6
Dvogorivni motorji ali vozila, ki imajo dizelski način, se preskusijo z gorivi, ki ustrezajo posameznemu načinu, v skladu z določbami iz odstavkov od 5.2.3.1 do 5.2.3.5.
5.2.4 Meritve se opravijo v skladu z določbami Priloge 5 k temu pravilniku.
5.2.5 Poročilo o preskusu vsebuje rezultate in vse izračune, ki so potrebni za ugotovitev neto moči, kot je navedeno v Dodatku k Prilogi 5 k temu pravilniku, vključno z lastnostmi motorja iz Priloge 1 k temu pravilniku. V skladu z določbami te direktive lahko pristojni organ za pripravo tega dokumenta uporabi poročilo pooblaščenega ali priznanega laboratorija.
5.3 Opis preskusov za merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči
Električni sistem za prenos moči je opremljen, kot je določeno v Prilogi 6 k temu pravilniku. Električni sistem za prenos moči ima vir enosmerne napetosti z največjim padcem napetosti 5 odstotkov glede na čas in tok (obdobja, krajša od 10 sekund, so izključena). Napajalno napetost preskusa določi proizvajalec vozila.
Opomba:
Če je akumulator omejen na največ 30 minut moči, je največja 30-minutna moč električnega vozila lahko manjša kot največja 30-minutna moč sistema za prenos moči vozila glede na ta preskus.
5.3.1 Določanje neto moči
5.3.1.1
Motor z vsemi agregati mora biti kondicioniran pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj dve uri.
5.3.1.2
Preskus neto moči vključuje delovanje pri največji nastavitvi krmilnika moči.
5.3.1.3
Tik pred začetkom preskusa motor teče na preskuševalni napravi tri minute z močjo, ki je enaka 80 odstotkom največje moči pri vrtilni frekvenci, ki jo je priporočil proizvajalec.
5.3.1.4
Meritve se opravijo pri zadostnem številu vrtilnih frekvenc motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med ničto in največjo vrtilno frekvenco motorja, kot jo je priporočil proizvajalec. Celotni preskus se zaključi po 5 minutah.
5.3.2 Ugotavljanje največje 30-minutne moči
5.3.2.1
Motor in njegov celoten sestav opreme morajo biti kondicionirani pri temperaturi 25 °C ± 5 °C najmanj štiri ure.
5.3.2.2
Električni sistem za prenos moči na napravi deluje z močjo, ki je po navedbah proizvajalca najprimernejša ocena največje 30-minutne moči. Vrtilna frekvenca mora biti v območju, v katerem je neto moč večja od 90 odstotkov največje moči, kot je izmerjena v odstavku 5.3.1. To vrtilno frekvenco priporoči proizvajalec.
5.3.2.3
Vrtilna frekvenca in moč se zabeležita. Moč mora biti v območju ± 5 odstotkov vrednosti moči na začetku preskusa. Največja 30-minutna moč je povprečna moč v 30 minutah.
5.4 Razlaga rezultatov
Neto moč in največja 30-minutna moč električnih sistemov za prenos moči, ki ju navede proizvajalec za tip sistema za prenos moči, se sprejmeta, če se ne razlikujeta za več kot ± 2 odstotka pri največji moči in za več kot ± 4 odstotke na drugih merilnih točkah na krivulji z odstopanjem ± 2 odstotka pri vrtilni frekvenci motorja ali v območju vrtilne frekvence motorja (X1 min.–1 + 2 odstotka) do (X2 min.–1 – 2 odstotka) (X1 < X2) od vrednosti, ki jih tehnična služba izmeri na sistemu za prenos moči, predloženem v preskus.
V primeru dvogorivnega motorja je neto moč, ki jo je navedel proizvajalec, moč, izmerjena v dvogorivnem načinu delovanja tega motorja.
6. SKLADNOST PROIZVODNJE
Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:
6.1
Motorji, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo tako, da ustrezajo homologiranemu tipu.
6.2
Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 7 k temu pravilniku.
7. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
7.1
Homologacija, podeljena za tip sistema za prenos moči v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgornje zahteve niso izpolnjene ali če sistem za prenos moči, ki ima homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom.
7.2
Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali 3b k temu pravilniku.
8. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE SISTEMA ZA PRENOS MOČI
8.1
Vsaka sprememba sistema za prenos moči, izvedena na tipu sistema za prenos moči, se ob upoštevanju lastnosti iz Priloge 1 ali 2 sporoči upravnemu organu, ki je homologiral sistem za prenos moči. Homologacijski organ lahko nato:
8.1.1
meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali
8.1.2
od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.
8.2
Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
8.3
Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko tej razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali Priloge 3b k temu pravilniku.
9. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati sistem za prenos moči, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, mora o tem obvestiti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3a ali Priloge 3b k temu pravilniku.
10. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV
Podpisnice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.
(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 2, odst. 2. – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html
(2) Številčne oznake držav pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2/Dop.3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html
BISTVENE LASTNOSTI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM IN INFORMACIJE O IZVAJANJU PRESKUSA
Kjer je ustrezno, se naslednji podatki predložijo v treh izvodih skupaj s seznamom vsebine. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če imajo sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega dodatka elektronsko krmiljenje, se predložijo podatki o njegovem delovanju.
0.
Splošni konstrukcijski podatki o vozilu: …
0.1
Znamka (blagovno ime proizvajalca): …
0.2
Tip in trgovska oznaka: …
0.3
Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu: …
Kadar je to primerno, dodatni znaki v homologacijski oznaki, ki se zahteva v pravilniku št. 49, katerih namen je razlikovanje tipa motorja, za katerega je bila homologacija podeljena (npr. HLt).
3.1
RON (raziskovalno oktansko število), osvinčeni: …
3.2
RON (raziskovalno oktansko število), neosvinčeni: …
Opis in risbe sesalnih cevi in njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itn.): …
8.3.1
Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami): …
8.3.2
Filter za zrak, risbe: …, ali
8.3.2.1
Znamke: …
8.3.2.2
Tipi: …
8.3.3
Sesalni dušilnik zvoka, risbe: …, ali
8.3.3.1
Znamke: …
8.3.3.2
Tipi: …
9.0
Izpušni sistem
9.1
Opis in/ali risba izpušnega kolektorja: …
9.2
Opis in/ali risba izpušnega sistema: …
9.3
Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi: … kPa
10.0
Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin: …
11.0
Časi odpiranja ventilov ali drugi ustrezni podatki
11.1
Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja in zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja: …
20. Seznam dokumentov, predloženih skupaj z vlogo za homologacijo ali razširitev se lahko pridobi na zahtevo.
(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe v zvezi s homologacijo v pravilniku).
(2) Neustrezno črtati.
PRILOGA 4
PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK
Vzorec A
(Glejte točko 4.4 tega pravilnika)
a = najmanj 8 mm
Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na sistem za prenos moči, pomeni, da je bil zadevni tip sistema za prenos moči homologiran glede na merjenje neto moči na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 85 in s številko homologacije 002492. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 85 v njeni izvirni obliki.
Vzorec B
(Glejte točko 4.5 tega pravilnika)
a = najmanj 8 mm
Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikoma št. 85 in 31 (1). Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da v času podelitve homologacije Pravilnik št. 85 ni bil spremenjen, Pravilnik št. 31 pa je že vseboval spremembe 01.
METODA MERJENJA IZHODNE MOČI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
1. TI PREDPISI VELJAJO ZA METODO UGOTAVLJANJA KRIVULJE MOČI MOTORJA Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM PRI POLNI OBREMENITVI KOT FUNKCIJE VRTILNE FREKVENCE MOTORJA.
2. PRESKUŠEVALNI POGOJI
2.1 Motor je utečen v skladu s priporočili proizvajalca.
2.2 Če se meritev moči lahko izvaja le na motorju z vgrajenim menjalnikom, se upošteva učinkovitost menjalnika.
2.3 Dodatna oprema
2.3.1 Dodatna oprema, ki jo je treba namestiti
Med preskusom je dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja za predvideno uporabo (kot je navedeno v preglednici 1), vgrajena v napravo za preskušanje, kolikor je mogoče v istem položaju, kot je bil predviden za uporabo.
2.3.2 Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti
Določena dodatna oprema, ki je potrebna le za delovanje vozila in je lahko vgrajena v motor, se za namen preskusa odstrani. Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:
Kompresor za zrak za zavore kompresor za servo krmiljenje kompresor za uravnavanje vzmetenja
Klimatska naprava
Če opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda k izmerjeni moči motorja.
Preglednica 1
Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena v motor pri preskusu za merjenje neto moči motorja
(„standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec)
2.3.3 Dodatna oprema za zagon motorjev na kompresijski vžig
Pri dodatni opremi za zagon motorjev na kompresijski vžig je treba upoštevati naslednji dve izvedbi:
(a)
električni zagon Nameščen je alternator, ki po potrebi napaja pomožno opremo, ki je nujna za delovanje motorja;
(b)
neelektrični zagon Če obstaja dodatna oprema na električni pogon, ki je nujna za delovanje motorja, za katero je vgrajen alternator. V nasprotnem primeru se ga odstrani.
V obeh primerih se namesti sistem za proizvodnjo in hranjenje energije, potrebne za zagon, in ki deluje v neobremenjenem stanju.
2.4 Pogoji nastavitve
Pogoji nastavitve za preskus za določitev izhodne moči so navedeni v preglednici 2.
Preglednica 2
Pogoji nastavitve
1.
Nastavitev uplinjača/uplinjačev
Nastavitev po navodilih proizvajalca, ki se za določeno izvedbo uporabljajo brez dodatnih sprememb
2.
Nastavitev sistema tlačilke za vbrizgavanje goriva
3.
Nastavitev vžiga ali krmiljenje začetka vbrizgavanja (krivulja krmilnih časov)
4.
Nastavitev regulatorja
5.
Naprave za nadzor emisij
3. PODATKI, KI JIH JE TREBA PRIDOBITI
3.1
Preskus neto moči vključuje delovanje s polnim plinom pri motorjih na prisilni vžig in pri fiksni nastavitvi črpalke za vbrizgavanje goriva na polno obremenitev pri motorjih s kompresijskim vžigom, pri tem pa mora biti motor opremljen z dodatno opremo iz preglednice 1.
3.2
Podatki, ki jih je treba zabeležiti, so navedeni v odstavku 4 Dodatka k tej prilogi. Podatki o zmogljivosti motorja se pridobijo pri stabiliziranih pogojih delovanja, ob zadostni oskrbi motorja z zrakom. V zgorevalnih komorah so lahko usedline, vendar v omejenih količinah. Preskuševalni pogoji, kakršna je temperatura polnilnega zraka, naj bodo čim bolj podobni referenčnim pogojem (glej odstavek 5.2 te priloge) zaradi čim manjšega korekcijskega faktorja.
3.3
Temperatura vstopnega zraka za motor (zunanji zrak) se izmeri v območju do 0,15 m od točke vstopa v filter za zrak, ali, če se filter za zrak ne uporablja, v območju do 0,15 m od vstopne odprtine za zrak. Termometer ali temperaturni člen se zaščiti pred toploto iz okolja in namesti neposredno v tok zraka. Zaščitita se tudi pred povratnim pršenjem goriva. Za določitev reprezentativne povprečne temperature vstopnega zraka je potrebno zadostno število merilnih mest.
3.4
Podatki se ne odčitavajo, dokler navor, število vrtljajev in temperatura niso konstantni najmanj eno minuto.
3.5
Vrtilna hitrost motorja med preskusom ali odčitavanjem ne odstopa od določene vrednosti za več kot ± 1 odstotek ali ± 10 min–1, pri čemer se upošteva večja vrednost.
3.6
Podatki o ugotovljeni obremenitvi zavore, porabi goriva in temperaturi vsesanega zraka se odčitajo hkrati in morajo predstavljati povprečje dveh stabiliziranih zaporednih vrednosti, ki se glede obremenitve zavore in porabe goriva ne smeta razlikovati za več kakor 2 %.
3.7
Temperatura hladilnega sredstva na izhodu iz motorja se ohrani pri vrednosti, kot jo je navedel proizvajalec. Če proizvajalec ni navedel temperature, je njena vrednost 353 K ± 5 K. Pri motorjih z zračnim hlajenjem je temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, najvišje vrednosti, ki jo za referenčne pogoje določi proizvajalec.
3.8
Temperatura goriva se izmeri na vhodu v uplinjač ali sistem za vbrizgavanje goriva in je v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.
3.9
Temperatura olja za mazanje, izmerjena v črpalki za olje ali na izhodu iz hladilnika za olje, če je nameščen, je v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.
3.10
Za ohranjanje temperature v mejah iz odstavkov 3.7, 3.8 in 3.9 te priloge se lahko po potrebi uporablja pomožni regulacijski sistem.
4. TOČNOST MERITEV
4.1 Navor: ± 11 odstotkov izmerjenega navora.
Sistem za merjenje navora je umerjen tako, da upošteva izgube zaradi trenja. Točnost na spodnji polovici merilnega območja dinamometra je lahko ± 2 % izmerjenega navora.
4.2
„
Vrtilna frekvenca
“: Točnost meritve mora biti v okviru ± 0,5 odstotka. Vrtilna frekvenca motorja se po možnosti meri s samodejno sinhroniziranim merilnikom vrtilne frekvence in kronometrom (ali časovnim števcem).
4.3 Poraba goriva: ± 1 odstotek izmerjene porabe.
4.4 Temperatura goriva: ± 2 K.
4.5 Temperatura vsesanega zraka: ± 1 K.
4.6 Atmosferski tlak: ± 100 Pa.
4.7 Tlak v sesalni cevi: ± 50 Pa.
4.8 Tlak v izpušnem kanalu: ± 200 Pa.
5. KOREKCIJSKI FAKTORJI ZA MOČ
5.1 Opredelitev
Korekcijski faktor za moč je koeficient L, s katerim se določi moč motorja pri referenčnih atmosferskih pogojih iz točke 5.2,
pri čemer:
Po je popravljena moč (tj. moč pri referenčnih atmosferskih pogojih)
L je korekcijski faktor (La ali Ld)
P je izmerjena moč (moč pri preskusu).
5.2 Referenčni atmosferski pogoji
5.2.1 Temperatura (To): 298 K (25 °C)
5.2.2 Suhi tlak (Pso): 99 kPa
Opomba: Suhi tlak je sestavljen iz skupnega tlaka 100 kPa in tlaka vodne pare 1 kPa.
Ps je skupni suhi atmosferski tlak v kilopaskalih (kPa); to je skupni zračni tlak minus tlak vodne pare,
T je absolutna temperatura zraka, ki ga vsesa motor, v kelvinih (K).
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju
Da se preskus šteje za veljavnega, mora biti korekcijski faktor αa takšen, da je 0,93 < αa < 1,07.
Če so te meje presežene, se v poročilu o preskusu navede popravljena dobljena vrednost in natančno opišejo pogoji preskušanja (temperatura in tlak).
5.4.2 Dizelski motorji – faktor αd
Korekcijski faktor za moč (αd) za dizelske motorje pri stalnem pretoku goriva se dobi z uporabo naslednje enačbe:
pri čemer αd = (fa) fm
fa je atmosferski faktor
fm je karakteristični parameter za vsak tip motorja in nastavitev
5.4.2.1 Atmosferski faktor fa
Ta faktor označuje učinke okoljskih pogojev (tlak, temperatura in vlažnost) na zrak, ki ga vsesa motor. Obrazec za atmosferski faktor se razlikuje glede na tip motorja.
5.4.2.1.1 Sesalni in mehansko tlačno polnjeni motorji.
5.4.2.1.2 Tlačno polnjeni motorji s turbinskim polnilnikom na izpušne pline, s hlajenjem vstopnega zraka ali brez njega
5.4.2.2 Faktor motorja fm
fm je funkcija qc (popravljen pretok goriva):
fm = 0,036 qc – 1,14
pri čemer: qc = q/r
pri čemer:
q tok goriva v miligramih na cikel na liter celotne gibne prostornine (mg/(liter cikel)),
r je razmerje med tlakom na vstopu v polnilnik in pri izstopu iz polnilnika (za sesalne motorje r = 1).
Ta obrazec velja za interval vrednosti qc med 40 mg/(l. cikel) in 65 mg/(l. cikel).
Za vrednosti qc, ki so manjše od 40 mg/(l. cikel), se za fm vzame konstantna vrednost 0,3 (fm = 0,3).
Za vrednosti qc, ki so manjše od 65 mg/(l. cikel), se za fm vzame konstantna vrednost 1,2 (fm = 1,2) (glej sliko).
5.4.2.3 Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju,
da se preskus šteje za veljavnega; korekcijski faktor αd mora biti takšen, da velja 0,9 ≤ αd ≤ 1,1
Če so te meje presežene, se v poročilu o preskusu navede popravljena dobljena vrednost in natančno opišejo pogoji preskušanja (temperatura in tlak).
Celotni sesalni sistem se vgradi, kot je določeno za predvideno uporabo:
ko obstaja nevarnost znatnega vpliva na moč motorja;
pri dvotaktnih motorjih in motorjih s prisilnim vžigom;
če tako zahteva proizvajalec.
V drugih primerih se lahko uporabi enakovreden sistem, pri tem je treba preveriti, da se sesalni tlak ne razlikuje več kakor za 100 Pa od največje dovoljene meje, ki jo je navedel proizvajalec za čist filter za zrak.
Celotni izpušni sistem se namesti, kakor je določeno za predvideno izvedbo:
ko obstaja nevarnost znatnega vpliva na moč motorja;
pri dvotaktnih motorjih in motorjih s prisilnim vžigom;
če tako zahteva proizvajalec.
V drugih primerih se lahko vgradi enakovredni sistem, pod pogojem, da se tlak, izmerjen pri izhodu iz izpušnega sistema motorja, ne razlikuje za več kot 1 000 Pa od tlaka, ki ga določi proizvajalec.
Izhod iz izpušnega sistema motorja je opredeljen kot točka, 150 mm nižje od konca dela izpušnega sistema, vgrajenega v motorju.
Tekočino lahko hladi bodisi hladilnik motorja ali pa zunanji tokokrog pod pogojem, da ostaneta izguba tlaka tega tokokroga in tlak na vhodu v črpalko v bistvu enaka kakor v hladilnem sistemu motorja. Če je vgrajena žaluzija hladilnika, mora biti odprta.
(1) Če je zavora na izpušne pline vgrajena v motor, mora biti loputa za zrak pritrjena v povsem odprtem položaju.
(2) Tlak v sistemu za dovod goriva je mogoče po potrebi uravnavati, da se doseže tlak, ki obstaja v neki izvedbi motorja (zlasti če se uporablja „povratni vod za gorivo“).
(3) Ventil za dovod zraka je kontrolni ventil za pnevmatični regulator tlačilke za vbrizgavanje goriva. Regulator opreme za vbrizgavanje goriva lahko vključuje druge enote, ki lahko vplivajo na količino vbrizganega goriva.
(4) Hladilnik, ventilator, okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju, vodno črpalko in termostat se namesti na napravo za preskušanje v isti relativni položaj kot na vozilu. Kroženje hladilne tekočine poganja le vodna črpalka motorja. Če ventilatorja, hladilnika in okrova ventilatorja ni mogoče primerno namestiti na motor, se moč, ki jo absorbira ventilator, če je ločeno nameščen na pravo mesto glede na hladilnik in okrov (če se uporablja), določi pri tistih vrtilnih frekvencah, ki ustrezajo vrtilnim frekvencam motorja, ki se uporabljajo za določanje moči motorja, bodisi z izračunom iz standardnih lastnosti bodisi s praktičnimi preskusi. Ta moč, popravljena na standardne podnebne pogoje (293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa), se mora odšteti od popravljene moči.
(5) Če je vgrajen ventilator ali puhalo, ki se lahko odklopi ali deluje progresivno, se preskus opravi z ventilatorjem (ali puhalom), ki se lahko odklopi, ali s progresivno delujočim ventilatorjem ali puhalom, ki deluje ob največjem zdrsu.
(6) Termostat se lahko pritrdi v povsem odprtem položaju.
(7) Največja moč alternatorja: moč alternatorja se omeji na moč, potrebno za poganjanje dodatne opreme, ki je nujna za delovanje motorja. Če je treba priključiti akumulator, je treba uporabiti poln akumulator v dobrem stanju.
(8) Motorji z hlajenjem polnilnega zraka se preskušajo bodisi s tekočinsko bodisi zračno hlajenim polnilnim zrakom, vendar se lahko na željo proizvajalca motorja hladilnik zraka nadomesti s sistemom naprave za preskušanje.V vsakem primeru se merjenje moči pri vsaki vrtilni frekvenci izvede z enakima padcema tlaka in temperature polnilnega zraka v hladilniku polnilnega zraka na napravi za preskušanje kot ju je navedel proizvajalec za uporabo sistema na popolnem vozilu.
(9) Vključuje lahko, na primer, sistem EGR (vračanje izpušnih plinov v valj), katalizator, toplotni reaktor, sistem za dovod sekundarnega zraka in sistem za zaščito pred izhlapevanjem goriva.
(10) Preskusi se lahko izvedejo v klimatiziranih preskuševalnih prostorih, kjer se atmosferski pogoji lahko nadzorujejo.
(11) Če so motorji opremljeni s samodejnim sistemom za nadzor temperature zraka in če je naprava taka, da pri polni obremenitvi pri 25 °C ni dodanega segretega zraka, se preskus izvede s povsem zaprto napravo. Če naprava še vedno deluje pri 25 °C, se preskus izvede pri običajnem delovanju naprave in se eksponent temperature v korekcijskem faktorju šteje za nični (brez popravka temperature).
Dodatek
Rezultati preskusov za merjenje neto moči motorja
Ta obrazec izpolni laboratorij, ki izvaja preskus.
1. Preskuševalni pogoji
1.1
Tlaki, izmerjeni pri največji moči
1.1.1
Skupni zračni tlak: … Pa
1.1.2
Tlak vodne pare: … Pa
1.1.3
Tlak v izpušnem sistemu: … Pa
1.2
Temperature, izmerjene pri največji moči
1.2.1
Vsesanega zraka: … K
1.2.2
Na izhodu iz hladilnika vsesanega zraka motorja: … K
METODA MERJENJA NETO MOČI IN NAJVEČJE 30-MINUTNE MOČI ELEKTRIČNIH SISTEMOV ZA PRENOS MOČI
1. TE ZAHTEVE SE UPORABLJAJO ZA MERJENJE NAJVEČJE NETO MOČI IN NAJVEČJE 30-MINUTNE MOČI ELEKTRIČNIH SISTEMOV ZA PRENOS MOČI, KI SE UPORABLJAJO ZA POGON CESTNIH VOZIL NA ZGOLJ ELEKTRIČNI POGON.
2. PRESKUŠEVALNI POGOJI
2.1 Sistem za prenos moči je utečen v skladu s priporočili proizvajalca.
2.2 Če se meritev moči lahko izvaja le na sistemu za prenos moči z vgrajenim menjalnikom ali reduktorjem, se upošteva izkoristek.
2.3 Dodatna oprema
2.3.1 Dodatna oprema, ki jo je treba namestiti
Med preskusom je dodatna oprema, potrebna za delovanje sistema za prenos moči za predvideno uporabo (kot je navedeno v preglednici 1 te priloge), nameščena na isto mesto, kot je nameščena v vozilu.
2.3.2 Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti
Dodatna oprema, ki je potrebna za dobro delovanje vozila in je lahko vgrajena v motor, se odstrani za izvedbo preskusa. Naslednji okvirni seznam je naveden kot primer:
kompresor za zavorni sistem, kompresor za servokrmiljenje, kompresor za uravnavanje sistema vzmetenja, klimatski sistem itd.
Če opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda k izmerjeni moči.
Preglednica 1
Dodatna oprema, ki mora biti vgrajena pri določanju neto moči in največje 30-minutne moči električnih sistemov za prenos moči
(Izraz „standardna oprema“ pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec).
Št.
Dodatna oprema
Vgrajena za preskus neto moči in največje 30-minutne moči
Pogoji nastavitve so v skladu s specifikacijami proizvajalca za proizvodnjo motorjev in se uporabljajo brez nadaljnje spremembe za posamezno uporabo.
2.5 Podatki, ki jih je treba pridobiti
2.5.1 Preskus za določanje neto moči se opravi s pedalom za plin, postavljenim v najvišji položaj.
2.5.2 Motor mora biti utečen po priporočilih predlagatelja vloge za homologacijo.
2.5.3 Podatki o navoru in številu vrtljajev se zabeležijo istočasno.
2.5.4 Po potrebi se mora temperatura hladilne tekočine, zabeležena na izhodu iz motorja, vzdrževati pri ± 5 K nastavljene temperature termostata, ki jo je določil proizvajalec.
Pri sistemih za prenos moči z zračnim hlajenjem je temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, v območju + 0/– 20 K okoli najvišje vrednosti, ki jo je določil proizvajalec.
2.5.5 Temperatura mazalnega olja, izmerjena v posodi za mazivo ali na izhodu iz izmenjevalnika temperature olja (če je), je v mejah, ki jih je določil proizvajalec.
2.5.6 Za ohranjanje temperature v mejah, določenih v odstavkih 2.5.4 in 2.5.5, se lahko po potrebi uporablja pomožni regulacijski sistem.
3. TOČNOST MERITEV
3.1 Navor: ± 1 odstotek izmerjenega navora.
Sistem za merjenje navora je umerjen tako, da upošteva izgube zaradi trenja. Točnost na spodnji polovici merilnega območja dinamometra je lahko ± 2 % izmerjenega navora.
(1) Hladilnik, ventilator, okrov za usmerjanje zraka na ventilatorju, vodna črpalka in termostat se namestijo na napravo za preskušanje v istih relativnih položajih kot na vozilu. Kroženje hladilne tekočine sproži le vodna črpalka sistema za prenos moči.
Tekočino lahko hladi hladilnik sistema za prenos moči ali pa zunanji tokokrog, pod pogojem, da izguba tlaka tega tokokroga in tlak na vhodu v črpalko načeloma ostaneta enaka kot v hladilnem sistemu sistema za prenos moči. Če je vgrajena žaluzija hladilnika, je odprta.
Če ventilatorja, hladilnika in okrova ventilatorja ni mogoče primerno namestiti za preskuševalno napravo, se moč, ki jo absorbira ventilator, če je ločeno nameščen na pravo mesto glede na hladilnik in okrov (če se uporablja), določi pri tistem številu vrtljajev, ki ustreza različnim vrtilnim frekvencam motorja, ki se uporabljajo za določanje moči motorja, ali z izračunom iz standardnih lastnosti ali s praktičnimi preskusi. Ta moč, popravljena na običajne zunanje (atmosferske) pogoje, se mora odšteti od pravilne moči.
(2) Če je vgrajen ventilator ali puhalo, ki se lahko odklopi ali deluje progresivno, je treba preskus opraviti z ventilatorjem (ali puhalom), ki se lahko odklopi, ali pri stanju največjega zdrsa.
(3) Termostat se lahko pritrdi v povsem odprtem položaju.
PRILOGA 7
PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE
1. SPLOŠNO
Te zahteve so v skladu s preskusi, ki jih je treba izvajati za preverjanje skladnosti proizvodnje v skladu z odstavkom 6.6 in njegovimi pododstavki.
2. PRESKUŠEVALNI POSTOPKI
Metode preskušanja in merilni instrumenti so opisani v Prilogi 5 ali 6 k temu pravilniku.
3. ZBIRANJE VZORCEV
Izbrati je treba en sistem za prenos moči. Če se po preskusu iz odstavka 5.1 izkaže, da sistem za prenos moči ne izpolnjuje zahtev tega pravilnika, se preskusita še dva sistema za prenos moči.
4. MERILA ZA MERITVE
4.1 Neto moč motorja z notranjim zgorevanjem
Med preskusi za potrditev skladnosti proizvodnje se moč meri pri dveh številih vrtljajev motorja, S1 in S2, ki ustrezata merilnim točkam največje moči in največjega navora, dovoljenih za homologacijo tipa. Pri teh dveh vrtilnih frekvencah motorja, za kateri je možno odstopanje ± 5 odstotkov, se neto moč, izmerjena v vsaj eni točki v razponu S1 ± 5 odstotkov in S2 ± 5 odstotkov, ne sme razlikovati za več kot ± 5 odstotkov od vrednosti iz homologacije.
4.2 Neto moč in največja 30-minutna moč električnih sistemov za prenos moči
Med preskusi za potrditev skladnosti proizvodnje se moč meri pri vrtilni frekvenci motorja S1, ki ustreza merilnim točkam največje moči, dovoljene za homologacijo tipa. Pri tej vrtilni frekvenci se neto moč ne sme razlikovati za več kot ± 5 odstotkov od vrednosti iz homologacije.
5. VREDNOTENJE REZULTATOV
5.1 Če neto moč in največja 30-minutna moč sistema za prenos moči, preskušenega v skladu z odstavkom 2, izpolnjuje zahteve iz odstavka 4, se šteje, da je proizvodnja skladna s homologacijo.
5.2 Če zahteve iz odstavka 4 niso izpolnjene, se na isti način preskusita še dva sistema za prenos moči.
5.3 Če vrednost neto moči ali največje 30-minutne moči drugega in/ali tretjega sistema za prenos moči iz odstavka 5.2 ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 4, se šteje, da proizvodnja ne izpolnjuje zahtev tega pravilnika, veljati začnejo predpisi iz odstavka 7.1.
Sestavni plini mešanic imajo vsaj naslednje čistosti:
N2: 99 %
CH4: 95 % s skupno vsebnostjo vodika, ogljikovega monoksida in kisika pod 1 odstotkom in s skupno vsebnostjo dušika in ogljikovega dioksida pod 2 odstotkoma.
Wobbejev indeks je razmerje med kurilnostjo plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pri istih referenčnih pogojih:
pri čemer je:
Hplin
=
kalorična vrednost goriva v MJ/m3
ρzrak
=
gostota zraka pri 0 °C
ρplin
=
gostota goriva pri 0 °C
Wobbejev indeks je bruto ali neto glede na to, ali je uporabljena bruto ali neto kurilnost.
(*1) Vrednost se določi pri standardnih pogojih (293,2 K (20 °C) in 101,3 kPa).
(*2) S to metodo ni mogoče natančno določiti prisotnosti korozivnih snovi, če so v vzorcu antikorozijska sredstva ali druge kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakrenem traku. Zato je dodajanje takih spojin z edinim namenom vplivanja na preskuševalno metodo prepovedano.
(*3) Na podlagi zgornje kurilnosti in izračunano za 0 °C.
