Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.
Pravilnik št. 19 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov za meglo za motorna vozila
Vključuje vsa veljavna besedila do:
Dodatka 6 k spremembam 04 – začetek veljavnosti: 9. oktobra 2014
VSEBINA
Uvod
Področje uporabe
1.
Opredelitev pojmov
2.
Vloga za homologacijo
3.
Oznake
4.
Homologacija
5.
Splošne specifikacije
6.
Svetilnost
7.
Barva
8.
Določitev motenja (zaslepitev)
9.
Spremembe tipa žarometa za meglo in razširitev homologacije
10.
Skladnost proizvodnje
11.
Kazni za neskladnost proizvodnje
12.
Popolno prenehanje proizvodnje
13.
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov
14.
Prehodne določbe
PRILOGE
1
Sporočilo
2
Tolerančne zahteve za postopek nadzora skladnosti proizvodnje
3
Primeri homologacijskih oznak za žaromete za meglo razredov „B“ in „F3“
4
Geometrija merilnega zaslona in merilna mreža
5
Preskusi stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov za meglo (preskusi na celotnih žarometih za meglo)
6
Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov
7
Minimalne zahteve za postopek nadzora skladnosti proizvodnje
8
Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor
9
Določitev in ostrina meje zastiranja ter postopek nastavitve na podlagi te meje za žaromete za meglo razreda „F3“
10
Pregled obratovalnih obdobij za preskus stabilnosti fotometričnega delovanja
11
Referenčno središče
12
Zahteve pri uporabi modulov LED ali generatorjev svetlobe
UVOD
Ta pravilnik (1) se uporablja za žaromete za meglo, ki so lahko opremljeni z lečami iz stekla ali plastičnega materiala. Vključuje dva različna razreda.
Prvotni žaromet za meglo, ki od vsega začetka spada v razred „B“, je bil posodobljen in zdaj vključuje kotni koordinatni sistem s spremenjenimi vrednostmi v ustrezni fotometrični tabeli. S tem razredom se lahko uporabljajo le svetlobni viri iz Pravilnika št. 37.
Razred „F3“ je zasnovan za izboljšanje fotometričnega delovanja. Izboljšani sta predvsem širina svetlobnega pramena in najmanjša svetilnost pod črto H-H (odstavek 6.4.3), nova pa je možnost nadzora največje svetilnosti v ospredju. Nad črto H-H se intenzivnost zastrte svetlobe zmanjša zaradi zagotavljanja boljše vidljivosti. Poleg tega ima lahko ta razred na voljo prilagodljive oblike svetlobnega pramena, kar pomeni, da se delovanje prilagodi pogojem vidljivosti.
Predstavitev razreda „F3“ določa zahteve, ki so spremenjene tako, da so podobne zahtevam za žaromete:
(a)
fotometrične vrednosti so določene kot vrednosti svetilnosti z uporabo kotnega koordinatnega sistema;
(b)
svetlobne vire je mogoče izbrati v skladu z določbami Pravilnika št. 37 (Svetlobni viri z žarilno nitko) in Pravilnika št. 99 (Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu). Dovoljena je tudi uporaba modulov s svetlečimi diodami (LED) in porazdeljenih svetlobnih sistemov.
Določitev naklona in meje zastiranja.
Fotometrične zahteve dopuščajo uporabo asimetrične porazdelitve svetlobnih pramenov.
PODROČJE UPORABE
Ta pravilnik se uporablja za žaromete za meglo za vozila kategorij L3, L4, L5, L7, M, N in T (2).
1. OPREDELITEV POJMOV
V tem pravilniku:
1.1
se uporabljajo opredelitve pojmov iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.
1.2
„Leča“ pomeni skrajni zunanji del žarometa za meglo (enote), ki oddaja svetlobo skozi svetlečo površino;
1.3
„prevleka“ pomeni vse proizvode, ki so v enem ali več slojih naneseni na zunanjo površino leče;
1.4
„žarometi za meglo različnih tipov“ pomenijo žaromete za meglo, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot so:
1.4.1
tovarniška ali blagovna znamka;
1.4.2
različni „razredi“ („B“ ali „F3“), za katere veljajo posebne fotometrične določbe:
1.4.3
značilnosti optičnega sistema (osnovna optična konstrukcija, tip/kategorija svetlobnega vira, modul LED, DLS itd.);
1.4.4
vsebovanje morebitnih sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom, absorpcijo in/ali deformacijo, in morebitnega nadzora spreminjanja svetilnosti;
1.4.5
kategorija uporabljenih žarnic z žarilno nitko, kakor je navedeno v Pravilniku št. 37, Pravilniku št. 99 in/ali na posebnih identifikacijskih oznakah modula LED ali generatorja svetlobe (če je primerno);
1.4.6
vendar naprava, namenjena namestitvi na levo stran vozila, in pripadajoča naprava, namenjena namestitvi na desno stran vozila, veljata za napravi istega tipa;
1.5
„barva svetlobe, ki jo oddaja naprava“. Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za homologacijo.
1.6
Sklicevanje v tem pravilniku na standardne (etalonske) svetlobne vire ter na pravilnika št. 37 in št. 99 pomeni sklicevanje na pravilnika št. 37 in št. 99 ter njune spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo.
2. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO
2.1
Vlogo za podelitev homologacije vloži lastnik tovarniške ali blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščen predstavnik.
2.2
Vlogi za posamezni tip žarometa za meglo se priložijo:
2.2.1
risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa in prikazujejo prednji del žarometa za meglo s pomembnimi podrobnostmi morebitnih optičnih sestavnih delov ter njegov prerez; na risbah mora biti prikazan prostor, namenjen homologacijski oznaki;
2.2.1.1
če je žaromet za meglo opremljen z nastavljivim reflektorjem, položaji vgradnje žarometa za meglo glede na cestišče in vzdolžno srednjo ravnino vozila, če je žaromet za meglo predviden le za uporabo v teh položajih.
2.2.2
Za preskus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče:
2.2.2.1
trinajst leč;
2.2.2.1.1
šest teh leč se lahko nadomesti s šestimi vzorci materiala velikosti najmanj 60 × 80 mm, z ravno ali izbočeno zunanjo površino in pretežno ravno površino v sredini (polmer ukrivljenja najmanj 300 mm), veliko najmanj 15 × 15 mm;
2.2.2.1.2
vsaka taka leča ali vzorec materiala se izdela po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji;
2.2.2.1.3
reflektor, na katerega se lahko vgradijo leče po navodilih proizvajalca.
2.2.3
Materialom, iz katerih so izdelane leče in morebitne obloge, je treba priložiti poročilo o preskusu lastnosti teh materialov in oblog, če so na njih že bili opravljeni preskusi.
2.3
Pri žarometih za meglo razreda „B“:
2.3.1
kratek opis tehničnih specifikacij, vključno s kategorijo uporabljene žarnice z žarilno nitko glede na Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo, četudi gre za nezamenljivo žarnico z žarilno nitko;
2.3.2
dva vzorca posameznega žarometa za meglo, in sicer eden za namestitev na levo stran in eden za namestitev na desno stran vozila.
2.4
Pri žarometih za meglo razreda „F3“:
2.4.1
kratek opis tehničnih specifikacij, vključno s kategorijo uporabljenih svetlobnih virov; kategorije svetlobnih virov morajo biti navedene v Pravilniku št. 37 ali Pravilniku št. 99 in njunih spremembah, ki veljajo v času vloge za homologacijo, četudi gre za nezamenljiv svetlobni vir.
2.4.2
Pri uporabi modulov LED ali generatorja svetlobe je treba navesti posebno identifikacijsko oznako modula. Risba mora biti dovolj podrobna, da je mogoče določiti tip, na njej pa mora biti navedeno mesto za namestitev posebne identifikacijske oznake in blagovne znamke vložnika.
2.4.3
Treba je navesti, kadar je ustrezno, znamko in tipe predstikalnih naprav in/ali krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira:
2.4.3.1
pri prilagodljivem žarometu za meglo je treba dodati podroben opis nadzora spreminjanja svetilnosti;
2.4.3.2
pri uporabi krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira, ki ni del naprave, je treba navesti napetosti z dovoljenimi odstopanji ali celotni razpon napetosti na priključnih sponkah krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira.
2.4.4
Če je žaromet za meglo opremljen z moduli LED ali s porazdeljenim svetlobnim sistemom, je treba dodati kratek opis tehničnih specifikacij. Ti podatki morajo vsebovati številko dela, ki jo je dodelil proizvajalec svetlobnega vira, risbo z merami ter osnovnimi električnimi in fotometričnimi vrednostmi, navedbo o tem, ali svetlobni vir ustreza zahtevam glede UV-sevanja iz odstavka 4.6 Priloge 12 k temu pravilniku, uradno poročilo o preskusu, ki se nanaša na odstavek 5.8 tega pravilnika, ter ciljni svetlobni tok.
2.4.5
Če se uporablja porazdeljeni svetlobni sistem: kateri deli so namenjeni oskrbovanju žarometa za meglo prek tega sistema. Poleg tega še kratek opis tehničnih specifikacij, ki vključuje seznam svetlobnih vodnikov in sorodnih optičnih sestavnih delov ter podatke o generatorjih svetlobe, ki zadoščajo za identifikacijo. Ti podatki morajo vsebovati številko dela, ki jo je dodelil proizvajalec generatorja svetlobe, risbo z merami ter osnovnimi električnimi in fotometričnimi vrednostmi ter uradno poročilo o preskusu, ki se nanaša na odstavek 5.8 tega pravilnika.
2.4.6
Pri uporabi svetlobnega vira, ki deluje na načelu razelektritve v plinu:
2.4.6.1
če predstikalna naprava ni vgrajena v svetlobni vir, ena predstikalna naprava, ki je lahko v celoti ali delno vgrajena v žaromet za meglo;
2.4.6.2
za homologacijo porazdeljenega svetlobnega sistema, ki uporablja nezamenljiv svetlobni vir na načelu razelektritve v plinu, ki ni homologiran po Pravilniku št. 99, dva vzorca sistema, vključno z generatorjem svetlobe in s po eno predstikalno napravo vsakega tipa, ki bo uporabljen, kjer je potrebno.
2.4.7
Če se uporabljajo moduli LED ali porazdeljen svetlobni sistem in če niso sprejeti ukrepi za zaščito pomembnih plastičnih delov žarometa za meglo ali porazdeljenega svetlobnega sistema pred UV-sevanjem (razelektritev v plinu) svetlobnih virov, npr. steklenih filtrov, ki zadržujejo UV-žarke:
po en vzorec vseh zadevnih materialov. Ti morajo imeti podobno geometrijo kot žaromet za meglo ali porazdeljen svetlobni sistem, ki se preskuša. Glede videza in morebitne površinske obdelave mora biti vsak vzorec materiala skladen z ustreznim delom žarometa za meglo, ki ga je treba homologirati.
2.4.8
V primeru homologacije žarometa za meglo v skladu z odstavkom 2.4.8 in/ali v skladu z odstavkom 5.8, ki vsebuje plastične leče in/ali notranje optične dele iz plastike, ki so že bili preskušeni:
materialom, iz katerih so izdelane leče, obloge ali morebitni notranji optični deli, je treba priložiti poročila o preskusu materialov glede UV-sevanja.
2.4.9
Dva vzorca posameznega žarometa za meglo, in sicer eden za namestitev na levo stran in eden za namestitev na desno stran vozila; ali ujemajoč par žarometov za meglo.
2.4.10
Ena krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, če se uporablja.
2.4.11
Ena krmilna naprava za spreminjanje svetilnosti ali generator, ki zagotavlja enake signale, če se uporablja.
2.5
Pred podelitvijo homologacije pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.
3. OZNAKE
3.1
Vzorci tipa žarometa za meglo ali porazdeljenega svetlobnega sistema, predloženi v homologacijo, morajo imeti jasno, berljivo in neizbrisljivo navedene:
(a)
tovarniško ali blagovno znamko vložnika;
(b)
oznako z razredom žarometa za meglo, in pri žarometih za meglo razreda „F3“:
(c)
posebno identifikacijsko oznako modula LED ali generatorja svetlobe, če se uporablja.
3.2
Obsegati morajo, na leči in na ohišju (3), prostor zadostne velikosti za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 3; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 2.2.1.
3.3
Homologacijska oznaka se namesti na notranji ali zunanji del (prosojen ali ne) naprave, ki ga ni mogoče ločiti od prosojnega dela naprave, ki oddaja svetlobo; pri porazdeljenem svetlobnem sistemu, pri katerem je leča vgrajena v svetlobni vodnik, se ta pogoj šteje za izpolnjenega, če je homologacijska oznaka nameščena vsaj na generatorju svetlobe in na svetlobnem vodniku ali na njegovem ščitniku. V vsakem primeru mora biti po namestitvi naprave na vozilo oznaka vidna, vsaj ko je odprt kateri od gibljivih delov, kot so pokrov motorja, prtljažnik ali vrata.
3.4
Pri žarometih za meglo razreda „F3“:
3.4.1
pri porazdeljenem svetlobnem sistemu morajo imeti generatorji svetlobe oznako nazivne napetosti in nazivne moči, v primeru da elektronska krmilna naprava ni del naprave, pa morajo biti generatorji opremljeni s tovarniško ali blagovno znamko proizvajalca ter številko dela;
3.4.2
pri žarometih z moduli LED mora imeti žaromet oznako nazivne napetosti in nazivne moči ter posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira.
3.5
Moduli LED, priloženi vlogi za homologacijo žarometa, morajo imeti:
3.5.1
tovarniško ali blagovno znamko vložnika; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna;
3.5.2
posebno identifikacijsko oznako modula; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.
To posebno identifikacijsko oznako sestavljata začetni črki „MD“ za „MODUL“, sledi pa jima homologacijska oznaka brez kroga, kakor je predpisano v odstavku 4.2.1; ta posebna identifikacijska oznaka mora biti prikazana na risbah iz odstavka 2.2.1, v primeru večjega števila različnih modulov LED pa ji sledijo še dodatni simboli ali znaki. Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na žarometu, v katerem se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vložniku.
3.6
Če se uporablja krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki ni del modula LED, mora biti označena z lastno posebno identifikacijsko oznako (oznakami) ter z nazivnima vhodnima napetostjo in močjo.
4. HOMOLOGACIJA
4.1 Splošno
4.1.1
Homologacija se podeli, če vsi vzorci tipa žarometa za meglo, ki se predložijo v skladu z odstavkom 2, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
4.1.2
Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi ena sama mednarodna homologacijska oznaka, če vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk izpolnjuje določbe, ki veljajo zanjo.
4.1.3
Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 04) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu žarometa za meglo, ki je zajet v tem pravilniku, razen v primeru razširitve homologacije na napravo, ki se razlikuje le po barvi oddajane svetlobe.
4.1.4
Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa žarometa za meglo v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, z oznakami v skladu z odstavkom 2.2 tega pravilnika.
4.1.5
Poleg oznake iz odstavka 3.1 se na vsak žaromet za meglo, ki je skladen s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, na prostor iz odstavka 3.2 namesti homologacijska oznaka, kakor je opisana v odstavkih 4.2 in 4.3.
4.2 Sestava homologacijske oznake
Homologacijsko oznako sestavljajo:
4.2.1
mednarodna homologacijska oznaka, ki je sestavljena iz:
4.2.1.1
kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (4), ter
4.2.1.2
številke homologacije, predpisane v odstavku 4.1.3;
4.2.2
naslednji dodatni simboli:
4.2.2.1
na žarometih za meglo, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, v primeru:
(a)
razreda „B“: črka „B“;
(b)
razreda „F3“: simbol „F3“.
4.2.2.2
Na žarometih za meglo z zunanjo lečo iz plastičnega materiala je treba namestiti črki „PL“ v bližini simbolov iz odstavka 4.2.2.1.
4.2.2.3
V vsakem primeru se na homologacijskih obrazcih in obrazcih za sporočanje državam, ki so pogodbenice Sporazuma in uporabljajo ta pravilnik, navedejo ustrezni način delovanja, uporabljen med preskusnim postopkom v skladu z odstavkom 1.1.1 Priloge 5, in dovoljene napetosti v skladu z odstavkom 1.1.2 Priloge 5.
V ustreznih primerih je treba napravo označiti, kakor sledi:
4.2.2.3.1
na napravah, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so konstruirane tako, da žarilne nitke ene funkcije ne smejo goreti hkrati z žarilnimi nitkami funkcije, s katero je ta lahko integrirana, mora simbolu v homologacijski oznaki te funkcije slediti poševnica (/);
4.2.2.3.2
če pa hkrati ne smeta biti vklopljena samo žaromet za meglo in žaromet za kratki svetlobni pramen, mora biti poševnica za simbolom žarometa za meglo, pri čemer se ta simbol namesti ločeno ali pa kot zadnji v skupini simbolov;
4.2.2.3.3
na enotah, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge 5 k temu pravilniku samo pri napajalni napetosti 6 V ali 12 V, je treba v bližini nosilca žarnice z žarilno nitko namestiti številko 24, prečrtano s poševnim križem (x).
4.2.2.4
Žaromet za kratki svetlobni pramen in žaromet za meglo sta lahko integrirana ob upoštevanju določb Pravilnika št. 48.
4.2.2.5
Žarometi za meglo razreda „F3“, ki imajo asimetrično porazdelitev svetlobe in se ne smejo poljubno namestiti na katero koli stran vozila, se označijo s puščico, ki kaže proti boku vozila.
4.2.2.6
Števki številke homologacije (zdaj 04), ki označujeta spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije, se lahko navedeta v bližini zgornjih dodatnih simbolov.
4.2.2.7
Znaki in simboli iz odstavkov 4.2.1 in 4.2.2 morajo biti jasno berljivi in neizbrisni, tudi ko je žaromet vgrajen v vozilo.
4.3 Namestitev homologacijske oznake
4.3.1 Samostojne svetilke
V Prilogi 3 k temu pravilniku so primeri sestave homologacijske oznake skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.
4.3.2 Združene, kombinirane ali integrirane svetilke
4.3.2.1
Če združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, ter številke homologacije. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:
4.3.2.1.1
je vidna po vgradnji žarometa;
4.3.2.1.2
ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih žarometov, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.
4.3.2.2
Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, se skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi z zahtevano puščico, označi:
4.3.2.2.1
ali na ustrezni svetleči površini
4.3.2.2.2
ali v skupini tako, da je mogoče vsako izmed združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk jasno identificirati.
4.3.2.3
Velikost posameznih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva Pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.
4.3.2.4
Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.
4.3.2.5
Slika 3 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja primere sestave homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke skupaj z vsemi zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.
4.3.3 Za svetilke, katerih zunanje leče se uporabljajo za različne tipe žarometov za meglo in ki jih je mogoče integrirati ali združiti z drugimi svetilkami, veljajo določbe odstavka 4.3.2.
4.3.3.1 Če se poleg tega za različne tipe svetilk uporabi ista zunanja leča, je ta lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na različne tipe žarometov za meglo ali sklopov svetilk, pod pogojem, da ima ohišje žarometa za meglo, tudi če je neločljivo povezano z lečo, tudi prostor, opisan v odstavku 3.2 zgoraj, in homologacijske oznake za dejanske funkcije.
Če so v enem ohišju različni tipi žarometov za meglo, je ohišje lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.
4.3.3.2 Slika 4 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja primere sestave homologacijskih oznak, ki se nanašajo na zgornji primer.
5. SPLOŠNE ZAHTEVE
5.1 Vsi vzorci žarometov za meglo, predloženi v skladu z odstavkom 2.2, morajo biti skladni s specifikacijami, določenimi v odstavkih 6 in 7 tega pravilnika.
5.2 Žarometi za meglo morajo biti zasnovani in izdelani tako, da ob običajni uporabi kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljeni, njihovo delovanje ostane zadovoljivo in ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku. Ustrezni položaj leče mora biti jasno označen, leča in reflektor pa morata biti nameščena tako, da se med uporabo ne moreta zasukati. Skladnost z zahtevami iz tega odstavka se preverja z vizualnim pregledom in po potrebi s poskusno namestitvijo.
5.2.1 Žarometi za meglo morajo biti opremljeni z napravo, ki omogoča nastavitev na vozilu v skladu z veljavnimi predpisi. Takšne naprave ni treba namestiti na enote, v katerih reflektorja in leče ni mogoče ločiti, pod pogojem, da je žaromete za meglo mogoče nastaviti kako drugače. Kjer sta žaromet za meglo in druga prednja svetilka, oba opremljena z lastnim svetlobnim virom, združena v sestavljeno enoto, mora naprava za nastavitev omogočati nastavitev vsakega optičnega sistema posebej.
5.2.2 Te določbe ne veljajo za sklope prednjih luči z nedeljivimi reflektorji. Za tovrstne sklope veljajo zahteve odstavka 6.3.4 ali 6.4.3 (kot je ustrezno).
5.3 V skladu z zahtevami Priloge 5 se izvedejo dodatni preskusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrične lastnosti niso preveč spremenile.
5.4 Če je zunanja leča žarometa za meglo izdelana iz plastičnega materiala, se preskusi izvedejo v skladu z zahtevami Priloge 6.
5.5 Pri uporabi zamenljivih svetlobnih virov:
(a)
mora biti nosilec svetlobnega vira skladen z značilnostmi iz publikacije IEC št. 60061. Velja list s podatki o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji svetlobnega vira;
(b)
svetlobni vir mora biti takšen, da ga je mogoče brez težav namestiti v žaromet za meglo;
(c)
zasnova naprave mora biti takšna, da je mogoče svetlobne vire namestiti samo v pravilno lego.
5.6 Žaromet za meglo razreda „B“ mora biti opremljen z žarnico z žarilno nitko, odobreno v skladu s Pravilnikom št. 37, tudi če žarnice z žarilno nitko ni mogoče zamenjati. Lahko se uporabi vsaka žarnica z žarilno nitko iz Pravilnika št. 37, če:
(a)
ciljni svetlobni tok ne presega 2 000 lumnov ter
(b)
njene uporabe ne omejujejo Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo.
5.6.1 Tudi če žarnice z žarilno nitko ni mogoče zamenjati, mora ustrezati zahtevam iz odstavka 5.6.
5.7 Pri žarometu razreda „F3“ se morajo uporabljati naslednji svetlobni viri, ne glede na to, ali jih je mogoče nadomestiti ali ne:
5.7.1
en ali več svetlobnih virov, homologiranih v skladu:
5.7.1.1
s Pravilnikom št. 37 in njegovimi spremembami, ki veljajo v času vloge za homologacijo, če ni omejitev za njihovo uporabo;
5.7.1.2
ali s Pravilnikom št. 99 in njegovimi spremembami, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo;
5.7.2
in/ali en ali več modulov LED, za katere veljajo zahteve iz Priloge 12 k temu pravilniku. Preveri se skladnost s temi zahtevami;
5.7.3
in/ali en ali več generatorjev svetlobe, za katere veljajo zahteve iz Priloge 12 k temu pravilniku. Preveri se skladnost z zahtevami.
5.8 Če je uporabljen modul LED ali generator svetlobe, je treba preveriti, da:
5.8.1
je zasnova modulov LED ali generatorjev svetlobe takšna, da jih je mogoče namestiti samo v pravilno lego;
5.8.2
če so uporabljeni moduli svetlobnih virov z različnimi lastnostmi, modulov svetlobnih virov ne sme biti mogoče zamenjati znotraj istega ohišja svetilke;
5.8.3
moduli LED ali generatorji svetlobe ne smejo dopuščati sprememb.
5.9 Če imajo svetlobni viri žarometov za meglo skupni ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, je treba to navesti v obrazcu za sporočanje iz Priloge 1 pod točko 10.
5.10 Če je zunanja leča žarometa za meglo izdelana iz plastičnega materiala, se preskusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 6.
5.10.1 Odpornost proti ultravijoličnemu sevanju delov, prepustnih za svetlobo, nameščenih v žarometu za meglo in izdelanih iz plastičnega materiala, se preskusi v skladu z odstavkom 2.7 Priloge 6.
5.10.2 Preskus, opisan v odstavku 5.10.1, ni potreben, če se uporabljajo svetlobni viri z nizkim ultravijoličnim sevanjem, kakor je določeno v Pravilniku št. 99 ali v Prilogi 12 k temu pravilniku, ali če so sprejeti ukrepi za zaščito zadevnih delov svetilke pred ultravijoličnim sevanjem, npr. s filtri iz stekla.
5.11 Žaromet za meglo in njegov predstikalni sistem ali krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ne smeta ustvarjati motenj zaradi sevanja ali motenj v električni napeljavi, ki povzročajo okvare na drugih električnih/elektronskih sistemih vozila (5).
5.12 Žarometi za meglo, ki so namenjeni za stalno delovanje z dodatnim sistemom za nadzor svetilnosti ali ki so integrirani v katero drugo funkcijo, ki uporablja običajni svetlobni vir in je namenjena za stalno delovanje z dodatnim sistemom za nadzor svetilnosti, so dovoljeni.
5.13 Pri razredu „F3“ se ostrina in linearnost meje zastiranja preskuša v skladu z zahtevami iz Priloge 9.
6. SVETILNOST
6.1 Žarometi za meglo morajo biti izdelani tako, da zagotavljajo osvetljenost brez pretirane zaslepitve.
6.2 Svetilnost, ki jo proizvaja žaromet za meglo, se meri na razdalji 25 m s fotoelektrično celico, katere uporabna površina obsega kvadrat s stranico 65 mm.
Točka HV je središčna točka koordinatnega sistema z navpično polarno osjo. Črta h je horizontala, ki poteka skozi točko HV (glej Prilogo 4 k temu pravilniku).
6.3 Pri žarometih za meglo razreda „B“:
6.3.1
Uporablja se brezbarvna standardna (etalonska) žarnica z žarilno nitko, opredeljena v Pravilniku št. 37, ki spada v kategorijo, ki jo določi proizvajalec, in ki jo lahko dobavi proizvajalec ali vložnik.
6.3.1.1
Med preskušanjem žarometa za meglo je treba napajanje žarnice z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok pri 13,2 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika št. 37.
6.3.1.2
Med preskušanjem žarometa za meglo, pri katerem žarnice z žarilno nitko ni mogoče zamenjati, se na priključne sponke žarometa za meglo dovaja napetost 13,2 V.
6.3.2
Žaromet za meglo velja za sprejemljivega, če izpolnjuje fotometrične zahteve z vsaj eno standardno žarnico z žarilno nitko.
6.3.3
Merilni zaslon za vizualno nastavitev (glej Prilogo 4 k temu pravilniku) je treba postaviti 10 ali 25 m pred žaromet za meglo.
6.3.3.1
Svetlobni pramen mora na merilnem zaslonu, na površini, ki sega do najmanj 5,0° na obeh straneh premice v, ustvariti simetrično in večinoma vodoravno mejo zastiranja za vizualno navpično nastavitev.
6.3.3.2
Žaromet za meglo je treba nastaviti tako, da je meja zastiranja na merilnem zaslonu 1,15° pod premico h.
6.3.4
Pri takšni nastavitvi žaromet za meglo izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.3.5.
6.3.5
Svetilnost (glej Prilogo 4, odstavek 2.1) mora ustrezati naslednjim zahtevam:
Svetilnost se izmeri v beli ali selektivno rumeni svetlobi, odvisno od tega, katero barvo določi proizvajalec za običajno uporabo žarometa za meglo.
Različice, ki škodljivo vplivajo na sprejemljivo vidljivost v območju B ali C, niso dovoljene.
6.3.6
Pri porazdelitvi svetlobe, določeni v tabeli iz odstavka 6.3.5, so dovoljene posamezne ozke lise ali črte v območju nad 15° z največ 230 cd, če ne segajo prek kota stožca, odprtega 2°, ali prek širine 1°. Če je prisotnih več lis ali črt, morajo biti ločene z najmanjšim kotom 10°.
6.4 Pri žarometih za meglo razreda „F3“:
6.4.1 glede na svetlobni vir veljajo naslednji pogoji.
6.4.1.1 Pri zamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko:
6.4.1.1.1
žaromet za meglo mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 6.4.3 v tem pravilniku z vsaj enim celotnim kompletom ustreznih standardnih (etalonskih) svetilk, ki ga lahko dobavi proizvajalec ali vložnik.
Pri žarnicah z žarilno nitko, ki delujejo neposredno pod pogoji napetostnega sistema vozila:
žaromet za meglo je treba preveriti z brezbarvnimi standardnimi (etalonskimi) žarnicami z žarilno nitko, kakor je določeno v Pravilniku št. 37.
Med preskušanjem žarometa za meglo je treba napajanje žarnic z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok pri 13,2 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika št. 37.
6.4.1.1.2
Če sistem uporablja krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in je ta del svetilke, se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi vložnik.
6.4.1.1.3
Če sistem uporablja krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in ta ni del svetilke, se na vhodne priključne sponke krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira dovaja napetost, ki jo določi vložnik. Preskusni laboratorij od vložnika zahteva krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, ki je potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij. Če se uporablja, je treba identifikacijo krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira in/ali uporabljeno napetost vključno z dovoljenimi odstopanji navesti na obrazcu za sporočanje v Prilogi 1 k temu pravilniku.
6.4.1.2 Pri svetlobnem viru, ki deluje na načelu razelektritve v plinu:
uporabi se standardni svetlobni vir, določen v Pravilniku št. 99, ki je bil izpostavljen najmanj 15 ciklom staranja v skladu z odstavkom 4 Priloge 4 k Pravilniku št. 99.
Med preskušanjem žarometa za meglo je treba pri 12-voltnem sistemu napetost na priključnih sponkah predstikalne naprave ali, če je predstikalna naprava vgrajena v svetlobni vir, na priključnih sponkah svetlobnega vira ohranjati pri 13,2 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik, z dovoljenim odstopanjem ± 0,1 V.
Ciljni svetlobni tok svetlobnega vira na načelu razelektritve v plinu se lahko razlikuje od tistega, ki je naveden v Pravilniku št. 99. V tem primeru je treba vrednosti svetilnosti ustrezno popraviti.
6.4.1.3 Pri nezamenljivih svetlobnih virih:
vse meritve na žarometih za meglo, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri, je treba opraviti pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28,0 V ali pri kateri drugi napetosti vozila, ki jo določi vložnik. Preskusni laboratorij lahko od vložnika zahteva posebni vir energije, ki je potreben za napajanje svetlobnih virov. Pri preskušanju se napetosti dovajajo na vhodne priključne sponke svetilke.
6.4.1.4 Pri modulih LED:
vse meritve na žarometih za meglo, opremljenih z moduli LED, se opravijo pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28 V, razen če ta pravilnik določa drugače. Meritve na modulih LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se opravijo pri vhodni napetosti, ki jo določi vložnik, ali z napajalno-upravljalno napravo, ki nadomešča napravo za nadzor za fotometrični preskus. Ustrezni vhodni parametri (npr. obratovalni cikel, frekvenca, oblika impulza, maksimalna napetost) se opredelijo in navedejo v točki 10.6 obrazca za sporočanje iz Priloge 1 k temu pravilniku.
6.4.1.5 Pri ugotavljanju skladnosti z zahtevo iz odstavka 5.8.1 se preverijo vsaj vrednosti v črtah 3 in 4 tabele v odstavku 6.4.3.
6.4.2 Fotometrična nastavitev in pogoji merjenja:
6.4.2.1
merilni zaslon za vizualno nastavitev (glej odstavek 2.2 Priloge 4) je treba postaviti 10 ali 25 m pred žaromet za meglo;
6.4.2.2
svetlobni pramen mora na merilnem zaslonu, na površini, ki sega do najmanj 5,0 stopinj na obeh straneh premice v, ustvariti simetrično in večinoma vodoravno mejo zastiranja za vizualno navpično nastavitev. Če pri vizualni nastavitvi pride do težav ali dvoumnih položajev, se uporabi merjenje kakovosti meje zastiranja in instrumentalna metoda, kot je določeno v odstavkih 4 in 5 Priloge 9;
6.4.2.3
žaromet za meglo je treba nastaviti tako, da je meja zastiranja na zaslonu 1° pod premico h, skladno z zahtevami iz odstavka 2 Priloge 9.
6.4.3 Fotometrične zahteve:
pri takšni nastavitvi žaromet za meglo izpolnjuje fotometrične zahteve, navedene v spodnji tabeli (glej tudi odstavek 2.2 Priloge 4 k temu pravilniku):
Svetilnost se izmeri v beli ali barvni svetlobi, odvisno od tega, katero barvo določi vložnik za običajno uporabo žarometa za meglo. Spremembe homogenosti, ki škodljivo vplivajo na vidljivost v območju nad črto 5 od 10 stopinj levo do 10 stopinj desno, niso dovoljene.
6.4.3.2
Na zahtevo vložnika se lahko žarometa za meglo, ki v skladu z odstavkom 4.2.2.5 sestavljata ujemajoči se par, preskusita posebej. V tem primeru predpisane zahteve za črte 6, 7, 8, 9 in območje D v tabeli iz odstavka 6.4.3 veljajo za polovico vsote odčitkov desnega in levega žarometa za meglo. Vendar mora vsak izmed žarometov za meglo dosegati vsaj 50 odstotkov minimalne vrednosti, zahtevane za črto 6. Poleg tega mora vsak izmed žarometov za meglo, ki sestavljata ujemajoči se par v skladu z odstavkom 4.2.2.5, izpolnjevati le zahteve za črti 6 in 7 od 5° navznoter do 10° navzven.
6.4.3.3
V polju med črtama 1 in 5 na sliki 3 Priloge 4 mora biti oblika svetlobnega pramena bolj ali manj enotna. Prekinitve svetilnosti, ki škodljivo vplivajo na sprejemljivo vidljivost med črtami 6, 7, 8 in 9, niso dovoljene.
6.4.3.4
Pri porazdelitvi svetlobe, določeni v tabeli iz odstavka 6.4.3, so dovoljene posamezne ozke lise ali črte v območju med merilnima točkama 1 in 10 ter črto 1 ali v območju med črto 1 in črto 2 z največ 175 cd, če ne segajo prek kota stožca, odprtega 2°, ali prek širine 1°. Če je prisotnih več lis ali črt, morajo biti ločene z najmanjšim kotom 10°.
6.4.3.5
Če navedene zahteve glede svetilnosti niso izpolnjene, je dovoljena ponovna nastavitev meje zastiranja v območju ± 0,5° navpično in/ali ± 2° vodoravno. Pri ponovno nastavljenem položaju morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.
6.4.4 Druge fotometrične zahteve
6.4.4.1 Pri žarometih za meglo, opremljenih s svetlobnimi viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu, in pri katerih predstikalna naprava ni vgrajena v svetlobni vir, mora svetilnost v merilni točki 0° vodoravno in 2° D navpično štiri sekunde po vklopu žarometa, ki se ni uporabljal 30 minut ali več, presegati 1 080 cd.
6.4.4.2 Za prilagoditev gosti megli ali podobnim pogojem zmanjšane vidljivosti je dovoljeno samodejno spreminjanje svetilnosti, če:
(a)
je v funkcijski sistem žarometa za meglo integrirana aktivna elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira;
(b)
se vse svetilnosti spreminjajo sorazmerno.
Sistem po preverjanju skladnosti v skladu z določbami odstavka 6.4.1.1.3 velja za sprejemljivega, če vrednosti svetilnosti ostanejo med 60 in 100 odstotki vrednosti iz tabele v odstavku 6.4.3.
6.4.4.2.1
Potrebna je navedba v obrazcu za sporočanje (Priloga 1, odstavek 10).
6.4.4.2.2
Tehnična služba, ki je odgovorna za homologacijo, preveri, ali sistem omogoča samodejne spremembe za zagotavljanje dobre osvetlitve ceste in pri tem ne povzroča motenj za voznika ali druge udeležence v prometu.
6.4.4.2.3
Fotometrične meritve se izvedejo v skladu z vložnikovim opisom.
7. BARVA
Barva svetlobe, ki jo oddaja žaromet za meglo, mora biti bela ali selektivno rumena, odvisno od želje vložnika. Morebitno selektivno rumeno barvo svetlobnega pramena je mogoče doseči z barvo svetlobnega vira, z zunanjo lečo žarometa za meglo ali drugimi primernimi sredstvi.
7.1
Kolorimetrične značilnosti žarometa za meglo se izmerijo z napetostmi, določenimi v odstavkih 6.3 in 6.4.
8. DOLOČITEV MOTENJA (ZASLEPITEV)
Določi se stopnja moteče zaslepitve, ki jo povzroča žaromet za meglo (6).
9. SPREMEMBE TIPA ŽAROMETA ZA MEGLO IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE
9.1
Vsaka sprememba tipa žarometa za meglo se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip žarometa za meglo. Organ lahko bodisi:
9.1.1
meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da žaromet za meglo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve;
ali
9.1.2
od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.
9.2
Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.1.4 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
9.3
Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko za vsako tako razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
10. SKLADNOST PROIZVODNJE
10.1
Žarometi za meglo, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 7 tega pravilnika ter iz Priloge 7.
10.2
Za preverjanje, ali so zahteve iz odstavka 10.1 izpolnjene, se izvede ustrezen nadzor proizvodnje.
10.3
Imetnik homologacije mora zlasti:
10.3.1
zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;
10.3.2
imeti dostop do nadzorne opreme, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;
10.3.3
poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in so z ustreznimi dokumenti na voljo za obdobje, določeno v skladu s homologacijskim organom;
10.3.4
analizirati rezultate vseh vrst preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;
10.3.5
zagotoviti, da se za vsak tip izdelka izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 7 k temu pravilniku z dovoljenimi odstopanji iz Priloge 2 k temu pravilniku;
10.3.6
zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravi ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti zadevne proizvodnje.
10.4
Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti v vsaki proizvodni enoti.
10.4.1
Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.
10.4.2
Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.
10.4.3
Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 10.4.2, inšpektor ob upoštevanju meril iz Priloge 7 k temu pravilniku in dopustnih odstopanj, predpisanih v Prilogi 2 k temu pravilniku, izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.
10.4.4
Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalca pri njegovih obveznostih dobave ter ob upoštevanju meril iz Priloge 7 k temu pravilniku in dovoljenih odstopanj iz Priloge 2 k temu pravilniku.
10.4.5
Pristojni organ si mora prizadevati, da se pregled opravi enkrat na dve leti. Vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ureditev za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.
10.5
Pri tem se ne upoštevajo žarometi za meglo z očitnimi okvarami.
11. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
11.1
Homologacija, podeljena za tip žarometa za meglo v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgornje zahteve niso izpolnjene ali če žaromet za meglo, opremljen s homologacijsko oznako, ni v skladu s homologiranim tipom.
11.2
Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je skladna z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
12. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati žaromet za meglo, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
13. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje.
14. PREHODNE DOLOČBE
14.1
Od začetka veljavnosti sprememb 04 (9. december 2010) nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije UN/ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 04.
14.2
Od začetka veljavnosti Dodatka 2 k spremembam 04 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo podelitev homologacij za nove tipe žarometov za meglo razreda „B“. Vendar pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za žaromete za meglo razreda „B“ na osnovi sprememb 02, 03 in 04, če so ti žarometi za meglo namenjeni za nadomestne dele za vgradnjo v vozila v uporabi.
14.3
Da bi tehnične službe lahko posodobile svojo preskusno opremo, v obdobju do 60 mesecev od datuma začetka veljavnosti sprememb 04 (9. december 2015) v zvezi s spremembami, ki so bile uvedene s spremembami 04 o fotometričnem preskušanju pri referenčnem svetlobnem toku približno 13,2 voltov, nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 04, če se uporablja obstoječa preskusna oprema z ustrezno pretvorbo vrednosti, ki je sprejemljiva za organ, odgovoren za homologacijo.
14.4
Obstoječe homologacije žarometov za meglo, ki so bile podeljene v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, ostanejo veljavne za nedoločen čas.
14.5
Po 60 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 (11. julij 2013) pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo razširitev homologacij za vse žaromete za meglo razreda „B“, razen za tiste, ki so namenjeni za nadomestne dele za vgradnjo v vozila v uporabi. Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo razširitve homologacij za vse žaromete za meglo razreda „F3“.
(1) Ta pravilnik ne preprečuje pogodbenici Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, da prepove uporabo žarometa za meglo s plastično lečo, homologiranega po tem pravilniku, skupaj z mehansko napravo za čiščenje žarometov (z brisalniki).
(2) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.2, odst. 2.
(3) Če leče ni mogoče odstraniti z ohišja žarometa za meglo, zadostuje prostor na leči ali na ohišju.
(4) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2.
(5) Skladnost z zahtevami glede elektromagnetne združljivosti je odvisna od tipa vozila.
(*1) Koordinate so podane v stopinjah za kotno mrežo z navpično polarno osjo.
(*2) Koordinate so podane v stopinjah za kotno mrežo z navpično polarno osjo.
10.6 Uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira (3): da/ne (2) Napajanje svetlobnega vira: … Specifikacije krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira: … Vhodna napetost (4): … Če elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ni del svetilke: Specifikacija izhodnega signala: …
17. Temu sporočilu je priložen seznam dokumentov, shranjenih pri upravni službi, ki je podelila homologacijo, in se lahko pridobijo na zahtevo.
(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe v zvezi s homologacijo v Pravilniku).
(2) Neustrezno črtati.
(3) Podatki o napetosti vključujejo dovoljena odstopanja ali območje napetosti, ki jih določi proizvajalec in se preverijo s to homologacijo.
(4) Vključijo se parametri vhodne napetosti, vključno z obratovalnim ciklom, frekvenco, obliko impulza in maksimalno napetostjo.
PRILOGA 2
TOLERANČNE ZAHTEVE ZA POSTOPEK NADZORA SKLADNOSTI PROIZVODNJE
1.
Pri žarometih za meglo razreda „B“:
1.1
pri preskušanju fotometričnega delovanja katerega koli naključno izbranega žarometa za meglo, opremljenega z žarnico z žarilno nitko, ne sme nobena izmerjena vrednost za več kot 20 odstotkov odstopati od vrednosti, predpisane v tem pravilniku;
1.2
pri periodičnih zapisnikih je odčitavanje omejeno na točko B50 (1) ter levi in desni spodnji kot območja D (glej sliko 2 v Prilogi 4).
2.
Pri žarometih za meglo razreda „F3“:
2.1
pri preskušanju fotometričnega delovanja katerega koli naključno izbranega žarometa za meglo, kakor je opisano v odstavku 6.4 tega pravilnika, ne sme nobena izmerjena vrednost za svetilnost odstopati za več kot 20 odstotkov;
2.2
izmerjene vrednosti v tabeli v skladu z odstavkom 6.4.3 tega pravilnika lahko odstopajo za največ:
V periodičnih zapisnikih morajo fotometrične meritve za preverjanje skladnosti vsebovati vsaj podatke za točki 8 in 9 ter črte 1, 5, 6, 8 in 9, kakor je določeno v odstavku 6.4.3 tega pravilnika.
(1) Točka B50 ustreza koordinatama 0° vodoravno in 0,86°U navpično.
(*1) Koordinate so podane v stopinjah za kotno mrežo z navpično polarno osjo.
PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK ZA ŽAROMETE ZA MEGLO RAZREDOV „B“ IN „F3“
Slika 1
Naprava z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet za meglo razreda „B“, homologiran v Nemčiji (E1) pod številko 221 v skladu s Pravilnikom št. 19.
Številka, navedena blizu simbola „B“, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 19, kakor je bil spremenjen s spremembami 04.
Slika 1 pomeni, da je naprava žaromet za meglo, ki je lahko hkrati prižgan s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.
Slika 2a
Slika 2b
Sliki 2a in 2b označujeta žaromet za meglo, homologiran v Franciji (E2) pod številko 222 v skladu s Pravilnikom št. 19, opremljen z lečo iz plastičnega materiala, in ki ga ni mogoče prižgati hkrati s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.
Opomba: Številka homologacije in dodatni simboli morajo biti v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke. Števke v številki homologacije so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer. Pri homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.
Slika 3
Primeri možnih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke na prednji strani vozila
Vzorec A
Vzorec B
Vzorec C
Vzorec D
Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.
Naprave, prikazane pri vzorcu A in vzorcu „B“ na sliki 3, so označene s homologacijskimi oznakami za žaromet za meglo, homologiran v Italiji (E3) pod številko 17120 v skladu s Pravilnikom št. 19.
Naprave, prikazane pri vzorcu C in vzorcu D na sliki 3, so označene s homologacijskimi oznakami za žaromet za meglo, homologiran na Nizozemskem (E4) pod številko 17122 v skladu s Pravilnikom št. 19.
Opomba: Štirje primeri, prikazani na sliki 3, ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki se nanaša na:
prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;
žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami (označeno s številko 30), ki je bil homologiran v skladu s spremembami 00 k Pravilniku št. 112 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;
žaromet za meglo, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 04 Pravilnika št. 19 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;
prednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 6.
Slika 4
Svetilka, integrirana z žarometom
Primer na sliki 4 ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:
ali:
v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran na Švedskem (E5) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 112, kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z žarometom za meglo, homologiranim v skladu s spremembami 04 Pravilnika št. 19;
ali:
v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran na Švedskem (E5) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 98, kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z enakim žarometom za meglo kot zgoraj;
ali pa:
katerega koli izmed zgoraj navedenih žarometov, homologiranih kot enojna svetilka.
Ohišje žarometa je označeno z edino veljavno številko homologacije. Primeri veljavnih oznak so prikazani na sliki 5.
Slika 5
Svetlobna naprava, uporabljena kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo
Naprava s homologacijsko oznako na sliki 6 je svetilka, homologirana v Belgiji (E6) pod številkama 17120 in 17122 v skladu s Pravilnikom št. 19 in v skladu s Pravilnikom št. 23 (žarometi za vzvratno vožnjo).
Slika 6
Ena od zgoraj navedenih svetilk, ki je bila homologirana kot ena svetilka, se lahko uporabi le kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo.
Slika 7
Primeri homologacijskih oznak za žaromete za meglo razreda „F3“
Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na sliki 7, je žaromet za meglo razreda „F3“, homologiran v Nemčiji (E1) pod številko 221 v skladu s Pravilnikom št. 19.
Številka, navedena blizu simbola „F3“, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 19, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.
Oznaka na sliki 7 kaže, da je naprava žaromet za meglo, ki je lahko hkrati prižgan s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.
Slika 8a
Slika 8b
Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na slikah 8a in 8b, je žaromet za meglo razreda „F3“, opremljen s plastično lečo in homologiran v Franciji (E2) pod številko 222 v skladu s Pravilnikom št. 19. Številka, navedena blizu simbola „F3“, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 19, kakor je bil spremenjen s spremembami 04.
Sliki 8a in 8b kažeta, da je naprava žaromet za meglo, opremljen z lečo iz plastičnega materiala, in da ga ni mogoče prižgati hkrati s katero koli svetilko, s katero je lahko integriran.
Opomba: Številka homologacije in dodatni simboli morajo biti v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali desno ali levo od te črke. Števke v številki homologacije so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer. Pri homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.
Slika 9
Primeri možnih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke na prednji strani vozila
Vzorec A
Vzorec B
Vzorec C
Vzorec D
Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.
Naprava s homologacijsko oznako, prikazano pri vzorcih A in B na sliki 9, je žaromet za meglo, homologiran v Italiji (E3) pod številko 17120, ki vključuje:
prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;
žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami (označeno s številko 30), ki je bil homologiran v skladu s spremembami 00 k Pravilniku št. 112 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;
žaromet za meglo, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 04 Pravilnika št. 19 in vključuje lečo iz plastičnega materiala;
prednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 6.
Naprava s homologacijsko oznako, prikazano pri vzorcih C in D na sliki 9, je naprava, homologirana na Nizozemskem (E4) pod številko 17122 v skladu z uporabljenim pravilnikom in ima namestitev, ki je nekoliko drugačna od tiste, prikazane pri vzorcih A in B.
Svetlobna naprava, uporabljena kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo
Naprava s homologacijsko oznako na sliki 10 je svetilka, homologirana na Švedskem (E5) pod številkama 17120 in 17122 v skladu s Pravilnikom št. 19 in v skladu s Pravilnikom št. 23 (žarometi za vzvratno vožnjo).
Slika 10
Ena od zgoraj navedenih svetilk, ki je bila homologirana kot ena svetilka, se lahko uporabi le kot žaromet za meglo ali kot žaromet za vzvratno vožnjo.
Žaromet za meglo, integriran z žarometom
Naprave s homologacijsko oznako, prikazano na sliki 11, so bile homologirane v Belgiji (E6) pod številko 17120 ali 17122 v skladu z ustreznimi pravilniki.
Slika 11
Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:
ali:
v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran v Belgiji (E6) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 112 (tabela B), kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z žarometom za meglo, homologiranim v skladu s spremembami 04 Pravilnika št. 19;
ali:
v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v Belgiji (E6) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 98, kakor je bil spremenjen s spremembami 00, ki je integriran z enakim žarometom za meglo kot zgoraj;
ali pa:
katerega koli izmed zgoraj navedenih žarometov, homologiranih kot enojna svetilka.
Ohišje žarometa je označeno z edino veljavno številko homologacije. Primeri veljavnih oznak so prikazani na sliki 12.
Slika 12
Zgornji primer ustreza napravam, homologiranim na Češkem (E8).
Moduli LED
Slika 13
Modul LED z identifikacijsko oznako, prikazano na sliki 13, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano na Češkem (E8) pod številko homologacije 17325.
Žarometa za meglo kot usklajen par
Homologacijska oznaka, prikazana spodaj, označuje žaromet za meglo, ki je izveden kot usklajen par in izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na sliki 14, je žaromet za meglo, homologiran na Japonskem (E43) pod številko 321.
Slika 14
PRILOGA 4
GEOMETRIJA MERILNEGA ZASLONA IN MERILNA MREŽA
1. MERILNI ZASLON
Koordinate so podane v stopinjah za sferične kote v mreži z navpično polarno osjo (glej sliko 1).
Merilna mreža je simetrična okrog premice v-v (glej tabelo v odstavku 6.4.3 tega pravilnika). Za lažjo predstavo je kotna mreža prikazana v obliki pravokotne mreže.
2.1
Merilna mreža za žaromete za meglo razreda „B“ je prikazana na sliki 2.
Slika 2
Porazdelitev svetlobe pri žarometu za meglo razreda „B“
PRESKUSI STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA DELUJOČIH ŽAROMETOV ZA MEGLO (PRESKUSI NA CELOTNIH ŽAROMETIH ZA MEGLO)
Potem ko se v skladu z določili tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki največje osvetljenosti v območju D (Emax) in v točki HV, se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja vzorca celotnega delujočega žarometa za meglo. „Celotni žaromet za meglo“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi utegnili vplivati na njeno oddajanje toplote.
Preskusi se izvajajo:
(a)
v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti preskusni vzorec pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu;
(b)
pri zamenljivih svetlobnih virih: s serijsko proizvedenimi svetlobnimi viri z žarilno nitko, ki so se starali najmanj eno uro, ali serijsko proizvedenimi svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu in so se starali najmanj 15 ur, ali serijsko proizvedenimi moduli LED, ki so se starali najmanj 48 ur in so se pred začetkom preskusov iz tega pravilnika ohladili na temperaturo okolja. Uporabijo se moduli LED, ki jih je predložil vložnik.
Merilna oprema mora biti enaka opremi, ki se uporablja med homologacijskimi preskusi žarometov.
Preskusni vzorec se preveri brez odstranitve ali ponovne nastavitve v njegovi preskusnem držalu. Uporabi se svetlobni vir kategorije, določene za navedeni žaromet za meglo.
1. PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA
1.1 Čist žaromet za meglo
Žaromet za meglo je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v odstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v odstavku 1.1.2.
1.1.1 Preskusni postopek
Žaromet za meglo mora delovati na naslednji način:
1.1.1.1
če je potrebna homologacija samo ene funkcije osvetlitve (žarometa za meglo), mora biti ustrezni svetlobni vir vklopljen določen čas (1);
1.1.1.2
če je funkcij osvetlitve več (npr. žaromet z enim ali več dolgimi svetlobnimi prameni in/ali žaromet za meglo): žaromet se preskusi za določeni čas v tem ciklu:
(a)
15 minut sveti žaromet za meglo;
(b)
5 minut svetijo vse žarilne nitke;
če vložnik izjavi, da se bo naenkrat uporabljala le ena funkcija osvetlitve (npr. le kratki svetlobni pramen ali le dolgi svetlobni pramen ali le žaromet za meglo (1)), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklapljajo žaromet za meglo in ena od drugih dveh funkcij osvetlitve, in sicer vsak za polovico časa, določenega v odstavku 1.1;
1.1.1.3
v primeru žarometa za meglo s kratkim svetlobnim pramenom in ene ali več funkcij osvetlitve (ena od njih je žaromet za meglo):
(a)
se žaromet za meglo preskusi za določeni čas v tem ciklu:
(i)
15 minut svetijo svetlobni viri za kratki svetlobni pramen;
(ii)
5 minut svetijo vsi svetlobni viri;
(b)
če vložnik izjavi, da se bo žaromet za meglo naenkrat uporabljal samo s kratkim svetlobnim pramenom ali samo z žarometom za meglo (2), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklapljata (3) kratki svetlobni pramen in žaromet za meglo, in sicer vsak za polovico časa, določenega v odstavku 1.1. Dolgi svetlobni prameni se preskušajo v ciklu, kjer so pol časa 15 minut izklopljeni in 5 minut vklopljeni, in med delovanjem kratkega svetlobnega pramena;
(c)
če vložnik izjavi, da se žaromet za meglo naenkrat lahko uporablja le s kratkim svetlobnim pramenom oziroma dolgim svetlobnim pramenom (2) oziroma žarometom za meglo (2), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklapljajo (2) kratki svetlobni pramen za tretjino časa, dolgi svetlobni pramen (prameni) za tretjino časa in žaromet za meglo za tretjino časa, določenega v odstavku 1.1.
1.1.2 Preskusna napetost
Napetost na priključnih sponkah preskusnega vzorca:
(a)
v primeru zamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko, ki delujejo neposredno pod napetostjo vozila, se preskus po potrebi izvede pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28 V, razen če vložnik navede, da se lahko preskusni vzorec uporabi pri drugačni napetosti. V tem primeru se preskus opravi s svetlobnim virom z žarilno nitko, ki deluje pri največji napetosti, ki jo je mogoče uporabiti;
(b)
v primeru zamenljivih svetlobnih virov, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, je preskusna napetost elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira 13,2 V ± 0,1 V za vozilo z napetostjo 12 V, razen če je v vlogi za homologacijo navedeno drugače;
(c)
v primeru nezamenljivega svetlobnega vira, ki deluje neposredno pod napetostjo vozila, je treba vse meritve svetilnih enot, opremljenih z nezamenljivimi svetlobni viri (svetlobni viri z žarilno nitko in/ali drugi), opraviti pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28,0 V ali pri drugih napetostih, ki ustrezajo napetosti vozila in jih navede vložnik za posamezen primer;
(d)
v primeru zamenljivih ali nezamenljivih svetlobnih virov, ki delujejo neodvisno od napajalne napetosti vozila in jih v celoti nadzira sistem, ali v primeru svetlobnih virov, ki jih napaja napajalno-upravljalna naprava, se na vhodnih priključnih sponkah navedene naprave uporabijo zgoraj določene preskusne napetosti. Preskusni laboratorij lahko od proizvajalca zahteva dobavo napajalno-upravljalne naprave ali posebnega napajalnika, potrebnega za napajanje svetlobnih virov;
(e)
moduli LED se izmerijo pri napetosti 6,75 V, 13,2 V ali 28 V, razen če ta pravilnik določa drugače. Moduli LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se izmerijo po navodilih vložnika;
(f)
kadar so signalne svetilke združene, kombinirane ali integrirane v preskusni vzorec in delujejo pri napetostih, ki niso nominalne nazivne napetosti 6 V, 12 V ali 24 V, se napetost prilagodi po navodilih proizvajalca za pravilno fotometrično delovanje navedene svetilke;
(g)
pri svetlobnem viru, ki deluje na načelu razelektritve v plinu, je preskusna napetost predstikalne naprave ali svetlobnega vira, če je predstikalna naprava vgrajena v svetlobni vir, 13,2 ± 0,1 volta pri 12-voltnem sistemu, razen če je v vlogi za homologacijo navedeno drugače.
1.1.3 Rezultati preskusa
1.1.3.1 Vizualni pregled
Ko se temperatura žarometa za meglo ustali na temperaturo okolja, je treba lečo žarometa za meglo in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Potem je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa za meglo niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.
1.1.3.2 Fotometrični preskus
Za zagotovitev skladnosti z zahtevami tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti na naslednjih točkah:
pri žarometih za meglo razreda „B“: na točki HV in na točki Imax v območju D;
pri žarometih za meglo razreda „F3“: na črti 5 na točki h = 0 in na točki Imax v območju D.
Lahko se opravi še ena nastavitev zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa za meglo zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje zastiranja je obravnavana v odstavku 2).
Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.
1.2 Umazan žaromet za meglo
Žaromet za meglo, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz odstavka 1.1, mora eno uro delovati tako, kakor je opisano v odstavku 1.1.1. Po opravljeni pripravi, predpisani v odstavku 1.2.1, se preveri v skladu z navodili iz odstavka 1.1.3.
1.2.1 Priprava žarometa za meglo
1.2.1.1 Preskusna mešanica
1.2.1.1.1
Za žaromete za meglo z zunanjimi lečami iz stekla:
Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet za meglo, mora vsebovati:
(a)
9 masnih delov silikatnega peska z zrnatostjo od 0 do 100 μm;
(b)
1 masni del rastlinskega oglenega prahu (iz bukovega lesa) z zrnatostjo od 0 do 100 μm;
1.2.1.2 Nanašanje preskusne mešanice na žaromet za meglo
Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa za meglo in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 % vrednosti, ki so bile izmerjene za naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v tej prilogi:
točka Emax v območju D.
2. PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNE LEGE MEJE ZASTIRANJA POD VPLIVOM TOPLOTE
Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik meje zastiranja pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za meglo presega predpisane vrednosti.
Na žarometu za meglo, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz vpenjalne naprave, namenjene za preskus, ali spremenili njegovo lego v njej.
2.1 Preskus
Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.
Ob uporabi serijskega svetlobnega vira, ki je bil staran vsaj eno uro, mora žaromet za meglo delovati, ne da bi ga vzeli iz vpenjalne naprave, namenjene za preskus, ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus se napetost nastavi v skladu z odstavkom 1.1.2.) Položaj meje zastiranja med točkama, ki ležita 3,0 stopinje levo in 3,0 stopinje desno od črte v-v (glej Prilogo 4 k temu pravilniku) se preveri po treh minutah (r3) oziroma 60 minutah (r60) delovanja.
Meritev spremembe lege meje zastiranja, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje zadosti točne in ponovljive rezultate.
2.2 Rezultati preskusa
2.2.1
Rezultat, izražen v miliradianih (mrad) se šteje kot sprejemljiv, če absolutna vrednost izmerjena na tem žarometu za meglo, ni večja kot 2 mrad (Δ rI ≤ 2 mrad).
2.2.2
Če je ta vrednost večja kot 2 mrad, vendar ne večja kot 3 mrad (2 mrad < Δ rI ≤ 3 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu za meglo, kakor je opisano v odstavku 2.1. Preskus se opravi, ko je bil žaromet za meglo izpostavljen trem zaporednim ciklom, kakor je opisano spodaj, zaradi stabiliziranja lege mehanskih delov žarometa za meglo na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu:
(a)
enourno delovanje žarometa za meglo (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.2);
(b)
enourno mirovanje.
2.2.3
Tip žarometa za meglo velja za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutnih vrednosti Δ rI, izmerjena za prvi vzorec, in Δ rII, izmerjena za drugi vzorec, ne presega 2 mrad.
mrad.
(1) Če preskušani žaromet za meglo vključuje signalne svetilke, morajo biti vse, razen svetilke za dnevno vožnjo, med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka, mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.
(2) Če hkrati svetita dve ali več žarilnih nitk, medtem ko se uporablja utripanje žarometov, to ne šteje za običajno hkratno uporabo žarilnih nitk.
(3) Če preskušani žaromet vključuje signalne svetilke, morajo biti med preskusom ves čas vklopljene. Če je prisotna smerna svetilka, mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.
(4) NaCMC predstavlja natrijevo sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 μP.
(5) Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.
PRILOGA 6
ZAHTEVE ZA ŽAROMETE Z LEČAMI IZ PLASTIČNEGA MATERIALA – PRESKUŠANJE VZORCEV LEČ ALI MATERIALA IN CELOTNIH ŽAROMETOV
1. SPLOŠNE ZAHTEVE
1.1
Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 2.2.2 tega pravilnika, morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov 2.1 do 2.5.
1.2
Vzorca celotnih žarometov, predložena skladno z odstavkom 2.3 tega pravilnika (ali z odstavkom 2.4 tega pravilnika, če je ustrezno) in opremljena z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati zahtevam iz odstavka 2.6.
1.3
Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali na vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju, določenem v tabeli A Dodatka 1 k tej prilogi.
Če pa proizvajalec žarometov lahko dokaže, da so bili na izdelku že opravljeni preskusi, predpisani v odstavkih 2.1 do 2.5, ali enakovredni preskusi skladno s katerim drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponoviti; obvezni so le preskusi, predpisani v tabeli B Dodatka 1.
2. PRESKUSI
2.1 Odpornost proti temperaturnim spremembam
2.1.1 Preskusi
Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:
3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 odstotkov;
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov;
15 ur pri temperaturi –30 °C ± 2 °C;
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov;
3 ure pri 80 °C ± 2 °C;
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov.
Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov.
Opomba: V enournih časovnih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C mora biti vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.
2.1.2 Fotometrične meritve
2.1.2.1 Metoda
Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve. Te meritve je treba opraviti pod pogoji, določenimi v odstavku 6.3 ali 6.4 tega pravilnika, v naslednjih točkah:
pri žarometih za meglo razreda „B“:
(a)
točka HV in
(b)
točka h = 0, v = 2° D v območju D;
pri žarometih za meglo razreda „F3“:
(a)
presečišče črte v-v s črto 6 in
(b)
presečišče črte v-v s črto 4.
2.1.2.2 Rezultati
Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred in po preskusu, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot 10 odstotkov.
2.2 Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom
2.2.1 Odpornost proti okoljskim dejavnikom
Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna razporeditev energije ustreza razporeditvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5 500 K in 6 000 K. Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto.
Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 μS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C po naslednjem ciklu:
razprševanje: 5 minut;
sušenje: 25 minut.
2.2.2 Odpornost proti kemičnim dejavnikom
Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1.
Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 in nato prej kot v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.
Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.
Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.
2.2.2.3 Čiščenje
Po nanašanju preskusne mešanice se vzorci posušijo na zraku, nato pa operejo z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.
Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.
2.2.3 Rezultati
2.2.3.1
Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe,
,
ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δ tm ≤ 0,020).
2.2.3.2
Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi utegnilo povzročiti spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe,
,
ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020 (Δ dm ≤ 0,020).
2.3 Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom
2.3.1 Odpornost proti čistilom
Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in se za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 odstotka primesi in en del alkilarilsulfonata.
Po preskusu se vzorci posušijo pri 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.
2.3.2 Odpornost proti ogljikovodikom
Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 odstotkov
n-heptana in 30 odstotkov toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.
2.3.3 Rezultati
Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe,
,
ki se pri treh vzorcih meri po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm ≤ 0,010).
2.4 Odpornost proti mehanskim poškodbam
2.4.1 Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam
Na zunanji površini treh novih vzorcev (leče) se opravi preskus enotnih mehanskih poškodb po metodi, opisani v Dodatku 3 k tej prilogi.
2.4.2 Rezultati
Po tem preskusu je treba spremembe:
stopnje prepuščanja svetlobe,
.
in stopnje razpršitve svetlobe,
,
izmeriti po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 2.1.2.1. Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:
Δ tm ≤ 0,010;
Δ dm ≤ 0,050.
2.5 Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)
2.5.1 Priprava vzorca
Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali z iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Tlak, ki deluje na britvico ali iglo, mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.
2.5.2 Opis preskusa
Treba je uporabiti lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v normalnih razmerah, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.
Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.
2.5.3 Rezultati
Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih kvadratov ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.
2.6 Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala
2.6.1 Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam
2.6.1.1 Testiranje
Na leči vzorca žarometa št. 1 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.4.1.
2.6.1.2 Rezultati
Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, predpisanih v območju B za žaromet za meglo razreda „B“ in na črtah 2 in 5 za žaromet za meglo razreda „F3“, ne smejo za več kot 30 odstotkov presegati največjih vrednosti.
2.6.2 Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)
Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5.
2.7 Odpornost proti sevanju svetlobnega vira
2.7.1
Pri svetlobnih virih na načelu razelektritve v plinu: za preskušanje odpornosti svetlobno prepustnih delov iz plastičnega materiala, nameščenih v žarometu za meglo, proti ultravijoličnemu sevanju
2.7.1.1
se ploščati vzorci posameznega svetlobno prepustnega dela žarometa za meglo izpostavijo svetlobi svetlobnega vira na načelu razelektritve v plinu. Parametri, kot so koti in razdalje teh vzorcev, so enaki kot za žaromet za meglo;
2.7.1.2
po 1 500 urah neprekinjenega izpostavljanja morajo kolorimetrične specifikacije oddane svetlobe ustrezati novemu standardnemu svetlobnemu viru na načelu razelektritve v plinu, na površini vzorcev pa ne sme biti razpok, prask, lusk ali deformacij.
3. PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE
3.1
V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da žarometi proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:
3.1.1
se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorca ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2);
3.1.2
so po opravljenem preskusu iz odstavka 2.6.1.1 fotometrične vrednosti v merilnih točkah iz odstavka 2.6.1.2 znotraj mejnih vrednosti, ki jih ta pravilnik določa za skladnost proizvodnje.
3.2
Če rezultati preskusov ne ustrezajo zahtevam, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometa za meglo.
Dodatek 1
ČASOVNO ZAPOREDJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV
A.
Preskusi plastičnih materialov (leč ali vzorcev materiala, ki so bili predloženi skladno z odstavkom 2.2.2 tega pravilnika)
Preskusi
Vzorci
Leče ali vzorci materiala
Leče
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
1.1
Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)
X
X
X
1.1.1
Sprememba temperature (odst. 2.1.1)
X
X
X
1.1.2
Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)
X
X
X
1.2.1
Meritev prepustnosti svetlobe
X
X
X
X
X
X
X
X
X
1.2.2
Meritev razprševanja svetlobe
X
X
X
X
X
X
1.3
Okoljski dejavniki (odst. 2.2.1)
X
X
X
1.3.1
Meritev prepustnosti svetlobe
X
X
X
1.4
Kemični dejavniki (odst. 2.2.2)
X
X
X
1.4.1
Meritev razprševanja svetlobe
X
X
X
1.5
Čistila (ods. 2.3.1)
X
X
X
1.6
Ogljikovodiki (odst. 2.3.2)
X
X
X
1.6.1
Meritev prepustnosti svetlobe
X
X
X
1.7
Poškodbe (odst. 2.4.1)
X
X
X
1.7.1
Meritev prepustnosti svetlobe
X
X
X
1.7.2
Meritev razprševanja svetlobe
X
X
X
1.8
Oprijemljivost (odst. 2.5)
X
B.
Preskusi celotnih žarometov za meglo (ki so bili predloženi skladno z odstavkom 2.3.2 tega pravilnika)
Testiranje
Celoten žaromet
Št. vzorca
1
2
2.1
Poškodbe (odst. 2.6.1.1)
X
2.2
Fotometrija (odst. 2.6.1.2)
X
2.3
Oprijemljivost (odst. 2.6.2)
X
Dodatek 2
METODA MERJENJA RAZPRŠITVE IN PREPUŠČANJA SVETLOBE
1. OPREMA (glej sliko)
Svetlobni pramen kolimatorja K s polovično divergenco β / 2 = 17,4 × 10-4 rd se omeji z zaslonko DT z odprtino 6 mm, pri kateri je nameščen nosilec za vzorec.
Konvergentna akromatska leča L2 s korekcijo sferičnih aberacij povezuje zaslonko DT s sprejemnikom R; premer leče L2 mora biti tak, da ne zaslanja svetlobe, ki se od vzorca razprši v stožcu s polovičnim vršnim kotom ß / 2 = 14°.
Obročasta zaslonka DD s koti a / 2 = 1° in αmax / 2 = 12° je nameščena v goriščni ravnini slike leče L2.
Neprozoren srednji del zaslonke je potreben, da se zaustavi svetloba, ki prihaja neposredno iz vira svetlobe. Ta del zaslonke svetlobnega pramena mora biti mogoče odstraniti, tako da se vrne natančno v prvi položaj.
Razdalja L2 DT in goriščna razdalja F2(1) leče L2 morata biti izbrani tako, da slika iz DT popolnoma prekrije sprejemnik R.
Če se za začetni vpadni svetlobni tok vzame 1 000 enot, mora biti absolutna točnost odčitanja boljša od ene enote.
2. MERITVE
Opravijo se naslednje meritve:
Meritev
Z vzorcem
S srednjim delom DD
Odčitana velikost
T1
ne
ne
Vpadni svetlobni tok pri prvem odčitavanju
T2
da
(pred preskusom)
ne
Svetlobni tok, ki ga prepušča novi material v območju 24 stopinj
T3
da
(po preskusu)
ne
Svetlobni tok, ki ga prepušča preskušeni material v območju 24 stopinj
T4
da
(pred preskusom)
da
Svetlobni tok, ki ga razpršuje novi material
T5
da
(po preskusu)
da
Svetlobni tok, ki ga razpršuje preskušeni material
(1) Za L2 se priporoča goriščna razdalja približno 80 mm.
Dodatek 3
POSTOPEK PRESKUŠANJA S PRŠENJEM
1. PRESKUSNA OPREMA
Pršilna pištola
Uporabi se vodna pištola, opremljena s šobo premera 1,3 mm, ki omogoča pretok vode 0,24 ± 0,02 l/min pod tlakom 6,0 bara – 0, + 0,5 bara.
V teh pogojih uporabe je treba dobiti curek s premerom 170 ± 50 mm na površino, ki je izpostavljena poškodbam in od šobe oddaljena 380 ± 10 mm.
Preskusna mešanica
Preskusna mešanica je sestavljena iz:
kremenčevega peska trdote 7 po Mohsovi lestvici, z velikostjo zrnc med 0 in 0,2 mm in skoraj normalne porazdelitve, s kotnim faktorjem od 1,8 do 2;
vode, katere trdota ne presega 205 g/m3, za mešanico, ki vsebuje 25 g peska na liter vode.
2. PRESKUS
Zunanja površina leč se enkrat ali večkrat izpostavi delovanju curka peska, kot je opisano zgoraj. Curek se razprši skoraj pravokotno na površino, ki se preskuša.
Nastajanje poškodb se kontrolira na enem ali več steklenih vzorcih, nameščenih v bližini leč, ki se preskušajo. Mešanico je treba pršiti, dokler sprememba razpršene svetlobe na vzorcu ali vzorcih, izmerjena po metodi iz Dodatka 2, ne ustreza naslednji vrednosti:
Lahko se uporabi več referenčnih vzorcev za preverjanje, če poškodbe nastanejo enakomerno na površini, ki se preskuša.
Dodatek 4
PRESKUS OPRIJEMANJA Z LEPILNIM TRAKOM
1. NAMEN
Ta postopek omogoča ugotavljanje linearne sile oprijema lepilnega traku na stekleni plošči pri standardnih pogojih.
2. NAČELO
Meritev sile, ki je potrebna za to, da se lepilni trak odlepi od steklene plošče pod kotom 90°.
3. POGOJI OKOLJA TESTIRANJA
Temperatura mora biti 23 °C ± 5 °C in relativna vlažnost (HR) 65 ± 15 %.
4. PRESKUŠANCI
Pred preskusom se vzorčni kolut lepilnega traku 24 ur hrani v predpisanem okolju (glej odstavek 3).
Z vsakega koluta je treba preskusiti po pet preskušancev dolžine 400 mm. Preskušanci se odvzamejo na trakovih, potem ko se zavržejo prvi trije navoji.
5. POSTOPEK
Preskus je treba opraviti pri atmosferskih pogojih, predpisanih v odstavku 3.
Odvzame se 5 preskušancev, tako da se trak radialno odvije približno s hitrostjo 300 mm/s ter se nato nanese v naslednjih 15 sekundah na naslednji način:
lepilni trak se nanaša na stekleno ploščo postopoma, tako da se s prstom rahlo drgne v vzdolžni smeri, vendar brez prekomernega pritiska, po traku in stekleni plošči;
vse skupaj se 10 minut pusti v predpisanem okolju;
približno 25 mm preskušanca se odlepi od plošče pravokotno na os preskušanca;
ploščo je treba pritrditi, prosti konec lepilnega traku pa prepogniti za 90° od plošče. Izvede se pritisk, tako da je meja med ploščo in trakom pravokotna na ta pritisk in ploščo;
trak se odlepi s hitrostjo 300 ± 30 mm/s in zabeleži potrebni pritisk.
6. REZULTATI
Pet ugotovljenih vrednosti se uredi, tako da se kot rezultat meritve upošteva povprečna vrednost. Ta vrednost se izrazi v newtonih na centimeter širine traku.
PRILOGA 7
MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPEK NADZORA SKLADNOSTI PROIZVODNJE
1. SPLOŠNO
1.1 Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.
1.2 V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je fotometrično delovanje prevladujočega razreda žarometov za meglo, določeno z zahtevami iz Priloge 2 k temu pravilniku, ustrezno.
Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometu za meglo ponovijo s svetlobnimi viri, določenimi v odstavku 6.3 ali 6.4 tega pravilnika, kakor je ustrezno.
1.2.1 Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet za meglo namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os pramena ni za več kot 0,5° odmaknjena v desno ali levo in ne za več kot 0,2° gor ali dol. Pri ponovno nastavljenem položaju morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.
1.3 Za preverjanje spremembe lege meje zastiranja v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:
1.3.1
na enem izmed vzorcev žarometov za meglo se opravi preskus po postopku, opisanem v odstavku 2.1 Priloge 5, potem ko je bil trikrat zaporedoma izpostavljen ciklu, opisanem v odstavku 2.2.2 Priloge 5;
1.3.2
žaromet za meglo se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 3,0 mrad. Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preskusi drug žaromet za meglo. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad.
1.4 Kromatske koordinate morajo biti v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika. Fotometrična dejavnost žarometa za meglo za povečano selektivno rumeno svetlobo, ki je opremljen z brezbarvnim svetlobnim virom, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.
2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC
Za vsak tip žarometa za meglo imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika. Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost v zvezi s tipom ustreznega preskusa, se vzamejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.
2.1 Vrsta preskusov
Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpične lege meje zastiranja pod vplivom toplote.
2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih
2.2.1
Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.
2.2.2
Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec je odgovoren, da dokaže enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.
2.2.3
Uporaba odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.
2.2.4
V vseh primerih veljajo referenčne metode iz Pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.
2.3 Vrsta vzorčenja
Vzorci žarometov za meglo se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov za meglo istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.
Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.
2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti
Na naključno izbranem žarometu za meglo se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke, naštete v Prilogi 2 k temu pravilniku, odvisno od prevladujočega razreda žarometov za meglo.
2.5 Merila sprejemljivosti
Proizvajalec je odgovoren za izvajanje statistične študije rezultatov preskusa in za določanje meril, v soglasju s pristojnim organom, ki urejajo sprejemljivost njegovih proizvodov, da bi izpolnil zahteve za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 10.1 tega pravilnika.
Merila sprejemljivosti so takšna, da bi bila pri 95-odstotni stopnji zanesljivosti najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru v skladu s Prilogo 8 (prvo vzorčenje) 0,95.
PRILOGA 8
MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR
1. SPLOŠNO
Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.
1.2.1
V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je fotometrično delovanje prevladujočega razreda žarometov za meglo, določeno z zahtevami iz Priloge 2 k temu pravilniku, ustrezno.
Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometu za meglo ponovijo s svetlobnimi viri, določenimi v odstavku 6.3 ali 6.4 tega pravilnika, kakor je ustrezno.
Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet za meglo namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os pramena ni za več kot 0,5° odmaknjena v desno ali levo in ne za več kot 0,2° gor ali dol. Pri ponovno nastavljenem položaju morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.
Če navedene zahteve glede svetilnosti niso izpolnjene, je dovoljena ponovna nastavitev meje zastiranja v območju ± 0,5° navpično in/ali ± 2° vodoravno. Pri ponovno nastavljenem položaju morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.
Če navpične nastavitve po več zaporednih poskusih ni mogoče nastaviti na zahtevani položaj znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi instrumentalna metoda, določena v Prilogi 9 k temu pravilniku, kakovost meje zastiranja pa se preskusi na enem vzorcu.
1.2.2
Žarometi za meglo z očitnimi okvarami se pri tem ne upoštevajo.
1.3
Kromatske koordinate morajo biti v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika. Fotometrična dejavnost žarometa za meglo za povečano selektivno rumeno svetlobo, ki je opremljen z brezbarvnim svetlobnim virom, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.
2. PRVO VZORČENJE
Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi za meglo. Prvi vzorec dveh odsevnikov je označen kot A, drugi vzorec dveh odsevnikov je označen kot B.
2.1 Skladnost se ne izpodbija
2.1.1
Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo v neugodno smer:
2.1.1.1
Vzorec A
A1:
en žaromet za meglo
0 odstotkov
en žaromet za meglo
ne več kot
20 odstotkov
A2:
oba žarometa za meglo
več kot
0 odstotkov
vendar
ne več kot
20 odstotkov
Glej vzorec B.
2.1.1.2
Vzorec B
B1:
oba žarometa za meglo
0 odstotkov
2.2 Skladnost se izpodbija
2.2.1
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:
2.2.1.1
Vzorec A
A3:
en žaromet za meglo
ne več kot
20 odstotkov
en žaromet za meglo
več kot
20 odstotkov
vendar
ne več kot
30 odstotkov
2.2.1.2
Vzorec B
B2:
v primeru A2
en žaromet za meglo
več kot
0 odstotkov
vendar
ne več kot
20 odstotkov
en žaromet za meglo
ne več kot
20 odstotkov
B3:
v primeru A2
en žaromet za meglo
0 odstotkov
en žaromet za meglo
več kot
20 odstotkov
vendar
ne več kot
30 odstotkov
2.3 Preklicana homologacija
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:
2.3.1
Vzorec A
A4:
en žaromet za meglo
ne več kot
20 odstotkov
en žaromet za meglo
več kot
30 odstotkov
A5:
oba žarometa za meglo
več kot
20 odstotkov
2.3.2
Vzorec B
B4:
v primeru A2
en žaromet za meglo
več kot
0 odstotkov
vendar
ne več kot
20 odstotkov
en žaromet za meglo
več kot
20 odstotkov
B5:
v primeru A2
oba žarometa za meglo
več kot
20 odstotkov
B6:
v primeru A2
en žaromet za meglo
0 odstotkov
en žaromet za meglo
več kot
30 odstotkov
3. PONOVLJENO VZORČENJE
V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov za meglo, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov za meglo.
3.1 Skladnost se ne izpodbija
3.1.1
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:
3.1.1.1
Vzorec C
C1:
en žaromet za meglo
0 odstotkov
en žaromet za meglo
ne več kot
20 odstotkov
C2:
oba žarometa za meglo
več kot
0 odstotkov
vendar
ne več kot
20 odstotkov
Glej vzorec D.
3.1.1.2
Vzorec D
D1:
v primeru C2
oba žarometa za meglo
0 odstotkov
3.2 Skladnost se izpodbija
3.2.1
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov za meglo iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:
Vzorec D
D2:
v primeru C2
en žaromet za meglo
več kot
0 odstotkov
vendar
ne več kot
20 odstotkov
en žaromet za meglo
ne več kot
20 odstotkov
3.3 Preklicana homologacija
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 12, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov za meglo:
3.3.1
Vzorec C
C3:
en žaromet za meglo
ne več kot
20 odstotkov
en žaromet za meglo
več kot
20 odstotkov
C4:
oba žarometa za meglo
več kot
20 odstotkov
3.3.2
Vzorec D
D3:
v primeru C2
en žaromet za meglo
0 ali več kot
0 odstotkov
en žaromet za meglo
več kot
20 odstotkov
4. SPREMEMBA NAVPIČNE LEGE MEJE ZASTIRANJA
Glede preverjanja spremembe lege meje zastiranja v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:
na enem izmed žarometov za meglo vzorca A, ki je bil izbran po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se opravi preskus po postopku, opisanem v odstavku 2.1 Priloge 5, potem ko je bil trikrat zaporedoma izpostavljen ciklu, opisanem v odstavku 2.2.2 Priloge 5.
Žaromet za meglo se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 3,0 mrad.
Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preskusi drug žaromet za meglo vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad.
Če pa je vrednost 3,0 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih za meglo vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega žarometa za meglo ne sme biti večja od 3,0 mrad.
Slika 1
Možni rezultati za vzorec A
2 napravi
Prvo vzorčenje
4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca A in B
2 napravi
KONEC
nadaljuj z vzorcem B
KONEC
Uskladitev
Proizvajalec mora uskladiti izdelke z zahtevami
2 napravi
Ponovljeno vzorčenje
4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca C in D
2 napravi
KONEC
nadaljuj z vzorcem D
Možni rez. za vzorec D
Možni rezultati za vzorec B
Možni rez. za vzorec C
nadaljuj z vzorcem D
pojdi na uskladitev
Preklicana homologacija
Največje odstopanje [v odstotkih] v neugodno smer glede na mejne vrednosti
PRILOGA 9
DOLOČITEV IN OSTRINA MEJE ZASTIRANJA TER POSTOPEK NASTAVITVE NA PODLAGI TE MEJE ZA ŽAROMETE ZA MEGLO RAZREDA „F3“
1. SPLOŠNO
Porazdelitev svetilnosti žarometa za meglo vključuje mejo zastiranja, ki omogoča pravilno nastavitev žarometa za meglo za fotometrične meritve in za nastavitev na vozilu. Značilnosti meje zastiranja morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov 2 do 4.
2. OBLIKA MEJE ZASTIRANJA
Za vizualno nastavitev pramena žarometa za meglo mora meja zastiranja obsegati: vodoravno črto za navpično nastavitev žarometa za meglo, ki sega do 4° na katero koli stran črte v-v (glej sliko 1).
Slika 1
Oblika in položaj meje zastiranja
3. NASTAVITEV ŽAROMETA ZA MEGLO
3.1 Vodoravna nastavitev
Lega meje zastiranja mora biti takšna, da je projekcija oblike svetlobnega pramena prikazana približno simetrično s premico v-v. Če je žaromet za meglo izdelan za uporabo v paru ali ima sicer nesimetrično obliko svetlobnega pramena, ga je treba vodoravno naravnati v skladu z določili vložnika ali na kakšen drug način, tako da je meja zastiranja simetrična s premico v-v.
3.2 Navpična nastavitev
Po vodoravni nastavitvi žarometa za meglo v skladu z odstavkom 3.1 se opravi navpična nastavitev, pri čemer se meja zastiranja premika navzgor s spodnjega položaja, dokler ni na točki 1° premice v-v pod premico h-h. Če vodoravni del ni raven, temveč nekoliko ukrivljen ali nagnjen, meja zastiranja ne sme presegati navpičnega območja, ki ga tvorita dve vodoravni črti med točko 3° levo in točko 0,2° desno od premice v-v, nad in pod nominalnim položajem meje zastiranja (glej sliko 1).
3.2.1
Če se navpični položaji treh poskusov nastavitve meje zastiranja med seboj razlikujejo za več kot 0,2°, se za vodoravni del meje zastiranja predvideva, da ne zagotavlja zadostne linearnosti ali ostrine za opravljanje vizualne nastavitve. V tem primeru se skladnost kakovosti meje zastiranja z zahtevami preskusi z instrumentalno metodo na naslednji način.
4. MERJENJE KAKOVOSTI MEJE ZASTIRANJA
4.1 Meritve se opravijo z navpičnim skeniranjem vodoravnega dela meje zastiranja, v kotnih korakih, ki niso večji od 0,05°.
Pri razdalji merjenja 10 m in z detektorjem s premerom približno 10 mm.
Ali pri razdalji merjenja 25 m in z detektorjem s premerom približno 30 mm.
Meritev kakovosti meje zastiranja se šteje za sprejemljivo, če vsaj ena meritev pri 10 m ali 25 m ustreza zahtevam iz odstavkov 4.1.1 do 4.1.3 te priloge.
Razdalja merjenja, uporabljena pri preskusu, se zabeleži v odstavku 9 obrazca za sporočanje v Prilogi 2 k temu pravilniku.
Skeniranje poteka od spodaj navzgor po meji zastiranja, vzdolž navpičnih črt v točkah – 2,5° in + 2,5° od premice v-v. Pri takšni meritvi mora kakovost meje zastiranja ustrezati naslednjim zahtevam:
4.1.1 Vidna sme biti samo ena meja zastiranja.
4.1.2 Ostrina meje zastiranja:
Pri navpičnem skeniranju vodoravnega dela meje zastiranja, vzdolž navpičnih črt v točkah ± 1° od črte v-v, največja vrednost, izmerjena za faktor G ostrine meje zastiranja, ne sme biti manjša od 0,08, kjer velja:
4.1.3 Linearnost
Del meje zastiranja, ki je namenjen navpični nastavitvi, mora biti vodoraven in segati od točke 3° levo do 3° desno na premici v-v. Ta zahteva je izpolnjena, če skladno z odstavkom 3.2 navpični položaji prevojnih točk 3° levo in desno od premice v-v ne odstopajo za več kot ± 0,20°.
5. INSTRUMENTALNA NAVPIČNA NASTAVITEV
Če meja zastiranja ustreza zgornjim zahtevam glede kakovosti, se lahko navpična nastavitev svetlobnega pramena izvede instrumentalno. V ta namen mora biti prevojna točka d2 (log E) / dv2 = 0 na premici v-v in pod premico h-h. Premiki pri merjenju in nastavitvi meje zastiranja morajo potekati od izpod nominalnega položaja navzgor.
PRILOGA 10
PREGLED OBRATOVALNIH OBDOBIJ ZA PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA
Kratice
:
P: žaromet za kratki svetlobni pramen (passing beam lamp)
D: žaromet za dolgi svetlobni pramen (driving beam lamp) (D1 + D2 pomeni dva dolga svetlobna pramena)
F: žaromet za meglo (front fog lamp)
Vsi naslednji združeni žarometi in žarometi za meglo so skupaj z označevalnimi simboli navedeni kot primeri in niso izčrpni.
: pomeni cikel 15-minutnega izklopa in 5-minutnega vklopa
1.
P ali D ali F (HC ali HR ali B ali F3)
2.
P+F (HC B ali F3)
3.
P+F (HC B ali F3/) ali HC/B ali F3
4.
D+F (HR B ali F3) ali D1+D2+F (HR B ali F3)
5.
D+F (HR B ali F3/) ali D1+D2+F (HR B ali F3/)
6.
P+D+F (HCR B ali F3) ali P+D1+D2+F (HCR HR B ali F3)
7.
P+D+F (HC/R B ali F3) ali P+D1+D2+F (HC/R HR B ali F3)
8.
P+D+F (HCR B ali F3/) ali P+D1+D2+F (HCR HR B ali F3/)
9.
P+D+F (HC/R B ali F3/) ali P+D1+D2+F (HC/R HR B ali F3/)
PRILOGA 11
REFERENČNO SREDIŠČE
Ta neobvezna oznaka referenčnega središča se namesti na lečo, in sicer na presečišče z referenčno osjo žarometa za meglo.
Zgornja slika prikazuje oznako referenčnega središča pri projekciji na ravnino, bolj ali manj tangencialno na lečo okrog središča kroga. Črte, ki sestavljajo oznako, so lahko neprekinjene ali črtkane.
PRILOGA 12
ZAHTEVE PRI UPORABI MODULOV LED ALI GENERATORJEV SVETLOBE
1. SPLOŠNE ZAHTEVE
1.1
Pri preskušanju z elektronskimi krmilnimi napravami za nadzor svetlobnega vira, če so predložene, mora biti vsak dobavljeni vzorec modula LED ali generatorja svetlobe skladen z ustreznimi specifikacijami tega pravilnika.
1.2
Moduli LED ali generatorji za svetlobo morajo biti izdelani tako, da so in da ostanejo ob normalni uporabi v dobrem delovnem stanju. Poleg tega ne smejo imeti napak v zasnovi in izdelavi.
1.3
Moduli LED ali generatorji svetlobe ne smejo dopuščati sprememb.
1.4
Odstranljivi moduli LED morajo biti izdelani tako, da:
1.4.1
so po odstranitvi in zamenjavi modula fotometrične zahteve žarometa še vedno izpolnjene;
1.4.2
neidentičnih modulov LED znotraj istega ohišja svetilke ni mogoče zamenjati.
1.5
Pri modulih LED:
1.5.1
morajo geometrijski položaj in mere morebitnih elementov za optično sevanje in zaščito ustrezati podatkom, navedenim na predloženem podatkovnem listu;
1.5.2
se meritve opravijo po optičnih metodah skozi prosojni ovoj, po staranju s svetlobnim virom, ki se napaja prek elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira pri napetosti, določeni za preskus;
1.5.3
morajo položaj, mere in prepuščanje svetlobe morebitnih črt ali ščitov ustrezati podatkom, navedenim na predloženem podatkovnem listu.
2. PROIZVODNJA
2.1
Na prosojnem ovoju (npr. žarnici) svetlobnega vira ne sme biti lis ali madežev, ki bi utegnili zmanjšati njihovo učinkovitost in optične lastnosti.
2.2
Pri modulih LED ali generatorjih svetlobe:
2.2.1
so diode LED na modulu LED opremljene z ustreznimi pritrdilnimi elementi;
2.2.2
morajo biti pritrdilni elementi trdni in čvrsto pritrjeni na svetlobne vire in modul LED;
2.2.3
mora biti svetlobni vir v generatorju svetlobe opremljen z ustreznimi pritrdilnimi elementi;
2.2.4
morajo biti pritrdilni elementi trdni in čvrsto pritrjeni na svetlobne vire in generator svetlobe.
3. PRESKUSNI POGOJI
3.1 Uporaba in sprostitev
3.1.1 Vse vzorce je treba preskusiti, kakor je določeno v odstavku 4.
3.1.2 Tip svetlobnih virov mora ustrezati določilom iz odstavka 2.7.1 Pravilnika št. 48, zlasti v zvezi z elementom vidnega sevanja. Drugi tipi svetlobnih virov niso dovoljeni.
3.1.3 Pogoji obratovanja
Pogoji delovanja modula LED ali generatorja svetlobe:
3.1.3.1
vse vzorce je treba preskusiti pod pogoji, določenimi v odstavku 6.4.1.4 tega pravilnika;
3.1.3.2
če ni drugače določeno v tej prilogi, se moduli LED ali generatorji svetlobe preskusijo v žarometu za meglo, ki ga dobavi proizvajalec.
3.1.4 Temperatura okolice
Za merjenje električnih in fotometričnih značilnosti mora žaromet za meglo delovati v suhem in mirnem okolju pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.
3.1.5 Pri generatorjih svetlobe:
3.1.5.1 Napajanje z energijo
Napajanje, uporabljeno pri preskusih vžiga in delovanja, mora zadostovati za zagotavljanje hitrega dviga impulza z visokotokovno jakostjo.
3.1.5.2 Položaj gorenja
Položaj za delovanje mora ustrezati zahtevam vložnika. Položaji za staranje in preskušanje so enaki. Če se svetilka pomotoma uporablja v napačni smeri, jo je treba pred začetkom merjenja ponovno starati. Med postopkom staranja in opravljanjem meritev ne sme biti v območju, ki ga določi vložnik, nobenih elektroprevodnih predmetov. Poleg tega se je treba izogibati blodečim magnetnim poljem.
3.2 Staranje
3.2.1 Module LED ali generatorje svetlobe je treba starati.
3.2.2 Spodaj navedene preskuse je treba izvesti po staranju modulov LED ali generatorjev svetlobe, ki se napajajo prek predložene elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira pri napetosti, določeni za preskus.
3.2.3 Moduli LED
Modul LED se pred začetkom preskusov iz tega pravilnika na zahtevo vložnika uporablja 15 ur in ohladi na temperaturo okolja.
3.2.4 Žarnice z žarilno nitko
Žarnice z žarilno nitko je treba najprej približno eno uro starati pri napetosti, določeni za preskus. Pri žarnicah z dvema žarilnima nitkama je treba starati vsako nitko posebej.
3.2.5 Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu
Vsi preskusi, razen preskus vžiga, se izvajajo s svetlobnimi viri, ki so bili starani najmanj v 15 ciklih, pri čemer je cikel razdeljen na: 45 minut vklopa, 15 sekund izklopa, 5 minut vklopa, 10 minut izklopa.
4. POSEBNI PRESKUSI
Na žarnicah z žarilno nitko, odobrenih v skladu s Pravilnikom št. 37, svetlobnih virih na načelu razelektritve v plinu, odobrenih v skladu s Pravilnikom št. 99, in modulih LED ni treba opraviti preskusov, določenih v odstavkih 4.3.1 in 4.3.2 spodaj.
4.2 Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu
Preskus vžiga se uporabi za svetlobne vire, ki niso bili starani in se niso uporabljali najmanj 24 ur pred preskusom. Svetlobni vir je treba neposredno zagnati in pustiti svetiti.
4.3 Čas do polne svetilnosti
4.3.1 Na žarnicah z žarilno nitko tega preskusa ni treba opraviti.
4.3.2 Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu
Preskus med delovanjem je treba opraviti na svetlobnih virih, ki pred začetkom preskusa niso delovali vsaj 1 uro. Žaromet za meglo mora vsaj v točki 0°, 2,5 °D na črti 6 doseči svetilnost:
po 1 sekundi: 25 odstotkov ciljnega svetlobnega toka;
po 4 sekundah: 80 odstotkov ciljnega svetlobnega toka.
Ciljni svetlobni tok je naveden na predloženem podatkovnem listu.
4.4 Vroč povratni vžig
4.4.1 Na žarnicah z žarilno nitko tega preskusa ni treba opraviti.
4.4.2 Svetlobni viri, ki delujejo na načelu razelektritve v plinu
Svetlobni vir je treba zagnati in ga 15 minut pustiti delovati z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira pri napetosti, določeni za preskus. Napajalno napetost, ki oskrbuje elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, je treba nato za 10 sekund izklopiti in jo potem ponovno vklopiti. Svetlobni vir je treba potem, ko je bil 10 sekund izklopljen, takoj ponovno zagnati. Po eni sekundi mora svetlobni vir oddajati najmanj 80 odstotkov ciljnega svetlobnega toka.
4.5 Barvna reprodukcija
4.5.1 Vsebnost rdeče barve
Najmanjša vsebnost rdeče barve v svetlobi modula LED ali generatorja svetlobe mora biti:
kjer je:
Ee (λ) (enota: W)
spektralna porazdelitev obsevanja;
V(λ) (enota: 1)
spektralna učinkovitost svetilnosti;
λ (enota: nm)
valovna dolžina.
Ta vrednost se izračuna na osnovi intervalov po en nanometer.
4.6 UV-sevanje
UV-sevanje modula LED ali generatorja za svetlobo mora biti:
kjer je:
S(λ) (enota: 1)
funkcija spektralnega ponderiranja;
km =
683 lm/W največja vrednost svetilne učinkovitosti sevanja;
(ostali simboli so opredeljeni v odstavku 4.5.1).
Ta vrednost se izračuna na osnovi intervalov po en nanometer. UV-sevanje se rangira v skladu z vrednostmi, navedenimi v tabeli UV spodaj.
Tabela UV
λ
S(λ)
250
0,430
255
0,520
260
0,650
265
0,810
270
1,000
275
0,960
280
0,880
285
0,770
290
0,640
295
0,540
300
0,300
305
0,060
310
0,015
315
0,003
320
0,001
325
0,00050
330
0,00041
335
0,00034
340
0,00028
345
0,00024
350
0,00020
355
0,00016
360
0,00013
365
0,00011
370
0,00009
375
0,000077
380
0,000064
385
0,000530
390
0,000044
395
0,000036
400
0,000030
Vrednosti v skladu s „Smernicami IRPA/INIRC o mejnih vrednostih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju“. Izbrane valovne dolžine (v nanometrih) so reprezentativne; vnesti je treba druge vrednosti.
4.7 Temperaturna stabilnost
4.7.1 Svetilnost
4.7.1.1
Na žarnicah z žarilno nitko in svetlobnih virih na načelu razelektritve v plinu tega preskusa ni treba opraviti.
4.7.1.2
Fotometrično meritev je treba opraviti pri sobni temperaturi, potem ko naprava deluje 1 minuto. Meritev je treba opraviti na točki 0° vodoravno, 2,5 °D navpično.
4.7.1.3
Ko se fotometrično delovanje stabilizira, naj svetilka še naprej deluje. Trenutek, v katerem se fotometrično delovanje stabilizira, je določen kot trenutek, v katerem je v 15-minutnem časovnem obdobju odstopanje fotometrične vrednosti manjše od 3 odstotkov. Ko je stabilnost dosežena, je treba opraviti nastavitev celotnega fotometričnega delovanja v skladu z zahtevami za določeno napravo. Fotometrično delovanje je treba preskusiti v vseh točkah, določenih za zadevno napravo.
4.7.1.4
Ko je dosežena stabilnost fotometričnega delovanja, je treba izračunati razmerje med vrednostmi točk za preskus fotometričnega delovanja, določenih v odstavku 4.7.1.2, in vrednostmi, določenimi v odstavku 4.7.1.3.
4.7.1.5
Razmerje, izračunano v odstavku 4.7.1.4, je treba uporabiti pri vseh preostalih preskusnih točkah, da se ustvari nova fotometrična tabela, v kateri so opisane vse fotometrične značilnosti na osnovi enominutnega delovanja.
4.7.1.6
Vrednosti intenzivnosti osvetlitve, izmerjene po eni minuti delovanja in do trenutka, ko se fotometrično delovanje stabilizira, morajo ustrezati minimalnim in maksimalnim zahtevam.
4.7.2 Barva
Barva oddajane svetlobe, izmerjena po 1 minuti in po 30 minutah delovanja, mora biti v obeh primerih znotraj zahtevanih barvnih omejitev.
