Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 1 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 13. februar 2014

VSEBINA

PRAVILNIK

Uvod (informativni)

1.

Področje uporabe in namen

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Homologacija

5.

Specifikacije

6.

Preskusni postopek

7.

Sprememba tipa vozila in razširitev homologacije

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov

12.

Prehodne določbe

PRILOGE

1

Sporočilo

2

Primeri homologacijskih oznak

3

Zahteve za preskus opozorila in aktiviranja – vrednosti za sprejetje/zavrnitev

4

Posebne zahteve, ki se uporabljajo za varnostne vidike kompleksnih sistemov za elektronsko krmiljenje vozila

Uvod (informativni)

Namen tega pravilnika je določiti enotne določbe za napredne sisteme za zaviranje v sili (AEBS), ki so vgrajeni v motorna vozila kategorij M2, M3, N2 in N3  (1) ter se uporabljajo predvsem na avtocestah.

Čeprav je vgradnja naprednega sistema za zaviranje v sili v navedene kategorije vozil na splošno koristna, obstajajo podskupine, pri katerih je korist precej negotova, ker se uporabljajo predvsem v neavtocestnih razmerah (npr. avtobusi s stoječimi potniki, to so razredi I, II in A (1)). Ne glede na korist obstajajo tudi druge podskupine, pri katerih bi bila namestitev sistema AEBS tehnično zahtevna (npr. položaj tipala na vozilih kategorije G in vozilih za posebne namene itd.).

Poleg tega sistemi, namenjeni za vozila, ki niso opremljena s pnevmatskim vzmetenjem zadnje osi, zahtevajo vgradnjo napredne senzorske tehnologije za upoštevanje sprememb kota nagiba vozila. Pogodbenice, ki želijo uporabiti ta pravilnik za takšna vozila, bi morale za to omogočiti dovolj časa.

Sistem samodejno zazna možnost čelnega trka, opozori voznika in sproži zavorni sistem vozila, da se zmanjša njegova hitrost in se s tem prepreči trk ali se zmanjša resnost trka, če se voznik ne odzove na opozorilo.

Sistem deluje samo v voznih razmerah, v katerih bo zaviranje preprečilo nesrečo ali zmanjšalo njeno resnost, in ne sproža ukrepov v normalnih voznih razmerah.

Varno delovanje vozila v primeru okvare v sistemu ni ogroženo.

Sistem sproži najmanj eno zvočno ali haptično opozorilo, ki lahko vključuje tudi izrazito zmanjšanje hitrosti, da je nepozoren voznik opozorjen na kritične razmere.

Med vsakim ukrepom, ki ga sproži sistem (fazi opozorila in zaviranja v sili), lahko voznik kadar koli z zavestnim dejanjem, npr. z usmerjanjem vozila ali samodejno prestavitvijo v nižjo prestavo (kick-down), prevzame nadzor in razveljavi delovanje sistema.

Pravilnik ne more zajeti vseh prometnih razmer in značilnosti infrastrukture v postopek homologacije. Dejanske razmere in značilnosti v praksi ne bi smele privesti do nepravilnih opozoril ali neustreznega zaviranja v takem obsegu, da bi se voznik zaradi tega odločil za izklop sistema.

1.   PODROČJE UPORABE IN NAMEN

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil kategorij, M2, N2, M3 in N3  (1) glede na vgrajeni sistem za preprečevanje trka ali zmanjševanje resnosti trka v zadnji del vozila na voznem pasu.

2.   OPREDELITEV POJMOV

2.1    „Napredni sistem za zaviranje v sili (AEBS)“ pomeni sistem, ki lahko samodejno zazna možnost čelnega trka in aktivira zavorni sistem vozila za zmanjšanje hitrosti vozila z namenom preprečitve ali ublažitve trka.

2.2    „Tip vozila glede na napredni sistem za zaviranje v sili“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

(a)	trgovsko ime ali blagovna znamka proizvajalca;

(b)	značilnosti vozila, ki bistveno vplivajo na delovanje naprednega sistema za zaviranje v sili;

(c)	tip in zasnova naprednega sistema za zaviranje v sili.

2.3    „Predmetno vozilo“ pomeni preskušano vozilo.

2.4    „Cilj“ pomeni osebni avtomobil kategorije M1 AA limuzina (1), ki se proizvaja v velikih serijah, ali pri mehkem cilju predmet, ki predstavlja tako vozilo v smislu njegovih značilnosti zaznavanja, ki se uporabljajo za senzorski sistem preskušanega sistema AEBS.

2.5    „Premični cilj“ pomeni cilj, ki potuje z enakomerno hitrostjo v isti smeri in po sredini istega voznega pasu kot predmetno vozilo.

2.6    „Mirujoči cilj“ pomeni cilj v mirovanju, ki je obrnjen v isto smer in je na sredini istega preskusnega voznega pasu kot predmetno vozilo.

2.7    „Mehki cilj“ pomeni cilj, ki bo ob trku najmanj poškodovan in bo najmanj poškodoval predmetno vozilo.

2.8    „Faza opozorila pred trkom“ pomeni fazo neposredno pred fazo zaviranja v sili, med katero sistem AEBS opozori voznika na možnost čelnega trka.

2.9    „Faza zaviranja v sili“ pomeni fazo, ki se začne, ko sistem AEBS pošlje zahtevo delovnemu zavornemu sistemu vozila za pojemek najmanj 4 m/s2.

2.10    „Skupni prostor“ pomeni območje, kjer sta lahko prikazani dve informacijski funkciji ali več (npr. simbol), vendar ne hkrati.

2.11    „Samopreverjanje“ pomeni integrirano funkcijo, ki polzvezno preverja pravilno delovanje sistema vsaj medtem, ko je sistem aktiven.

2.12    „Čas do trka“ (time to collision – TTC) pomeni čas, ki se izračuna z deljenjem razdalje med predmetnim vozilom in ciljem z relativno hitrostjo predmetnega vozila in cilja v nekem trenutku.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na napredni sistem za zaviranje v sili vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti:

3.2.1

opis tipa vozila glede na elemente, navedene v odstavku 2.2, skupaj s svežnjem dokumentacije, ki omogoča dostop do osnovne zasnove sistema AEBS in do načinov, na katere je povezan z drugimi sistemi vozila ali na katere neposredno nadzoruje izhodne spremenljivke. Navedejo se številke in/ali simboli, ki označujejo tip vozila.

3.3   Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži vozilo, ki predstavlja tip vozila, ki je v postopku homologacije.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije; prvi dve števki (trenutno 01 za spremembe 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke istemu tipu vozila, ki je opremljen z drugim tipom sistema AEBS, ali drugemu tipu vozila.

4.3   O podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije v skladu s tem pravilnikom je treba obvestiti pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, in sicer z obrazcem, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1, in dokumentacijo, ki jo je predložil vlagatelj, pri čemer sta ta obrazec in dokumentacija v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložena na ta format in v ustreznem merilu ali elektronski obliki.

4.4   Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem obrazcu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, ki ustreza vzorcu iz Priloge 2 in jo sestavljajo:

4.4.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5   Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se številke pravilnikov in homologacij ter dodatni simboli uvrstijo v navpične stolpce desno od simbola iz odstavka 4.4.1.

4.6   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7   Homologacijska oznaka je nameščena blizu tablice s podatki o vozilu ali na njej.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1   Splošno

5.1.1   Vsa vozila, opremljena s sistemom AEBS, ki je v skladu z opredelitvijo iz odstavka 2.1, izpolnjujejo zahteve glede delovanja iz odstavkov od 5.1 do 5.6.2 tega pravilnika in so opremljena s protiblokirno zavorno funkcijo v skladu z zahtevami glede učinka iz Priloge 13 k Pravilniku št. 13.

5.1.2   Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na delovanje sistema AEBS. To se dokaže s skladnostjo s spremembami 03 Pravilnika št. 10.

5.1.3   Skladnost z varnostnimi vidiki kompleksnega sistema za elektronsko krmiljenje se prikaže z izpolnjevanjem zahtev iz Priloge 4.

5.2   Zahteve glede delovanja

5.2.1   Sistem zagotovi vozniku ustrezna opozorila, in sicer:

5.2.1.1

opozorilo pred trkom, če je sistem AEBS zaznal možnost trka z avtomobilom kategorije M, N ali O, ki vozi pred njim po istem voznem pasu z manjšo hitrostjo, ki je zmanjšalo hitrost in se ustavilo ali je mirujoče in ni bilo zaznano kot v gibanju. Opozorilo mora biti v skladu z določbami odstavka 5.5.1;

5.2.1.2

opozorilo o okvari pri okvari sistema AEBS, ki preprečuje izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika. Opozorilo mora biti v skladu z določbami odstavka 5.5.4. 5.2.1.2.1 Med posameznimi samopreverjanji sistema AEBS ne sme biti znatnih premorov, pri okvari, ki se zazna električno, pa ne sme biti znatne zamude pri prikazu opozorilnega signala.

5.2.1.3

Če je vozilo opremljeno z napravo za ročno deaktiviranje sistema AEBS, se pri deaktiviranju sistema sproži opozorilo o deaktiviranju. To opozorilo mora biti v skladu z določbami odstavka 5.4.2.

5.2.2   Ob upoštevanju določb odstavkov od 5.3.1 do 5.3.3 opozorilom iz odstavka 5.2.1.1 sledi faza zaviranja v sili, katere cilj je znatno zmanjšati hitrost predmetnega vozila. To se preskusi v skladu z odstavkoma 6.4 in 6.5 tega pravilnika.

5.2.3   Sistem mora biti aktiven vsaj pri hitrosti vozila od 15 km/h do največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila in pri vseh obremenitvah vozila, razen če se ne deaktivira ročno v skladu z odstavkom 5.4.

5.2.4   Sistem mora biti zasnovan tako, da se čim bolj zmanjša ustvarjanje signalov za opozorilo pred trkom in prepreči avtonomno zaviranje v okoliščinah, ko voznik ne bi prepoznal skorajšnjega čelnega trka. To se preskusi v skladu z odstavkom 6.8 tega pravilnika.

5.3   Prekinitev, ki jo izvede voznik

5.3.1   Sistem AEBS lahko vozniku omogoča, da prekine fazo opozorila pred trkom. Če pa se zavorni sistem vozila uporablja za haptično opozorilo, sistem vozniku omogoča, da prekine opozorilno zaviranje.

5.3.2   Sistem AEBS vozniku omogoča, da prekine fazo zaviranja v sili.

5.3.3   V obeh zgoraj navedenih primerih se lahko ta prekinitev izvede s pozitivnim ukrepom (na primer s prestavitvijo v nižjo prestavo, uporabo krmilnega elementa smernika), s čimer se pokaže, da se voznik zaveda nevarnosti. Proizvajalec vozila ob homologaciji tehnični službi predloži seznam takih pozitivnih ukrepov, ki se priloži poročilu o preskusu.

5.4   Če je vozilo opremljeno z napravo za deaktiviranje funkcije AEBS, se uporabljajo naslednji pogoji, če je to primerno:

5.4.1

funkcija AEBS se samodejno ponovno vzpostavi na začetku vsakega novega cikla vžiga;

5.4.2

neprekinjen optični opozorilni signal voznika obvešča, da je bila funkcija AEBS deaktivirana. V ta namen se lahko uporabi rumeni opozorilni signal, določen v odstavku 5.5.4.

5.5   Opozorilni znak

5.5.1   Opozorilo pred trkom iz odstavka 5.2.1.1 se vklopi najmanj na dva načina, ki se izbereta med zvočnim, haptičnim ali optičnim.

Opozorilni signali morajo biti časovno razporejeni tako, da vozniku omogočajo, da se odzove na nevarnost trka in prevzame nadzor nad položajem, obenem pa je treba preprečiti motenje voznika s prezgodnjimi ali prepogostimi opozorili. To se preskusi v skladu z določbami odstavkov 6.4.2 in 6.5.2 tega pravilnika.

5.5.2   Proizvajalec vozila ob homologaciji predloži opis opozorila in zaporedja, v katerem voznik zazna opozorilni signal pred trkom, ki se navede v poročilu o preskusu.

5.5.3   Če se uporabijo optična sredstva kot sestavni del opozorila pred trkom, je optični signal lahko utripajoči opozorilni signal za okvaro iz odstavka 5.5.4.

5.5.4   Opozorilo o okvari iz odstavka 5.2.1.2 je neprekinjen rumen optični opozorilni signal.

5.5.5   Vsak optični opozorilni signal sistema AEBS se mora aktivirati, ko je stikalo za vžig (zagon) v položaju „vklopljeno“ (deluje) ali v položaju med „vklopljeno“ (deluje) in „zagon“, ki ga proizvajalec določi kot položaj preverjanja (zagon sistema (vklop)). Ta zahteva se ne uporablja za opozorilne signale, ki se prikažejo v skupnem prostoru.

5.5.6   Optični opozorilni signali morajo biti vidni tudi podnevi, voznik pa mora imeti možnost, da s svojega sedeža zlahka preveri pravilno delovanje signalov.

5.5.7   Če se vozniku prikaže optični opozorilni signal, ki kaže, da sistem AEBS trenutno ni na voljo, na primer zaradi slabih vremenskih razmer, mora biti ta signal neprekinjen in rumen. V ta namen se lahko uporabi opozorilni signal za okvaro iz odstavka 5.5.4.

5.6   Določbe za redni tehnični pregled

5.6.1   Na rednem tehničnem pregledu mora biti možno preveriti pravilno stanje delovanja sistema AEBS z opazovanjem stanja opozorilnega signala za okvaro po „vklopu“ in vsakem preskusu indikatorja.

Če je opozorilni signal za okvaro v skupnem prostoru, je treba pred preverjanjem stanja opozorilnega signala za okvaro preveriti delovanje skupnega prostora.

5.6.2   Ob homologaciji je treba zaupno opisati načine za zaščito pred preprostim nepooblaščenim spreminjanjem delovanja opozorilnega signala za okvaro, ki jih določi proizvajalec.

Ta zahteva glede zaščite pa je izpolnjena tudi, kadar je na voljo sekundarni način preverjanja pravilnega stanja delovanja sistema AEBS.

6.   PRESKUSNI POSTOPEK

6.1   Preskusni pogoji

6.1.1   Preskus se izvede na ravni in suhi betonski ali asfaltni površini, ki omogoča dobro oprijemljivost.

6.1.2   Temperatura okolja je od 0 °C do 45 °C.

6.1.3   Horizontalna vidljivost mora omogočati opazovanje cilja med celotnim preskusom.

6.1.4   Preskusi se izvedejo, ko ni vetra, ki bi lahko vplival na rezultate.

6.2   Stanje vozila

6.2.1   Preskusna masa

Vozilo se preskusi pri obremenitvi, ki jo skupaj določita proizvajalec in tehnična služba. Po začetku izvajanja preskusnega postopka spremembe niso več mogoče.

6.3   Preskusni cilji

6.3.1   Kot cilj za preskuse se uporabi običajen osebni avtomobil kategorije M1 AA limuzina, ki se proizvaja v velikih serijah, ali alternativni „mehki cilj“, ki predstavlja takšno vozilo v smislu njegovih identifikacijskih značilnosti, ki se uporabljajo za senzorski sistem preskušanega sistema AEBS (3).

6.3.2   Podrobnosti, ki omogočajo točno opredelitev in reproduciranje ciljev, se evidentirajo v dokumentaciji o homologaciji vozila.

6.4   Preskus opozorila in aktiviranja z mirujočim ciljem

6.4.1   Predmetno vozilo se približuje mirujočemu cilju v ravni črti najmanj dve sekundi pred funkcionalnim delom preskusa, pri čemer sme biti predmetno vozilo največ 0,5 m oddaljeno od središčnice cilja.

Funkcionalni del preskusa se začne, ko predmetno vozilo potuje s hitrostjo 80 ± 2 km/h in je od cilja oddaljeno najmanj 120 m.

Od začetka funkcionalnega dela do točke trka voznik ne sme prilagoditi krmiljenja predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

6.4.2   Časovna razporeditev opozorilnih signalov pred trkom iz odstavka 5.5.1 mora biti v skladu z naslednjimi zahtevami:

6.4.2.1

najmanj eno opozorilo se zagotovi najpozneje v skladu z določili iz stolpca B preglednice I v Prilogi 3; pri vozilih iz vrstice 1 preglednice I v Prilogi 3 je opozorilo haptično ali zvočno; pri vozilih iz vrstice 2 preglednice I v Prilogi 3 je opozorilo haptično, zvočno ali optično;

6.4.2.2

najmanj dve opozorili se zagotovita najpozneje v skladu z določili iz stolpca C preglednice I v Prilogi 3;

6.4.2.3

zmanjšanje hitrosti med fazo opozorila ne sme preseči 15 km/h ali 30 % skupnega zmanjšanja hitrosti predmetnega vozila, kar je več.

6.4.3   Fazi opozorila pred trkom sledi faza zaviranja v sili.

6.4.4   Skupno zmanjšanje hitrosti predmetnega vozila ob trku z mirujočim ciljem ne sme biti manjše od vrednosti iz stolpca D preglednice I v Prilogi 3.

6.4.5   Faza zaviranja v sili se začne šele, ko znaša vrednost TTC največ 3,0 sekunde.

Skladnost se preveri z dejanskim merjenjem med preskusom ali z dokumentacijo, ki jo zagotovi proizvajalec vozila, v skladu z dogovorom med tehnično službo in proizvajalcem vozila.

6.5   Preskus opozorila in aktiviranja s premičnim ciljem

6.5.1   Predmetno vozilo in premični cilj potujeta po premici v isti smeri najmanj dve sekundi pred funkcionalnim delom preskusa, pri čemer sme biti predmetno vozilo največ 0,5 m oddaljeno od središčnice cilja.

Funkcionalni del preskusa se začne, ko predmetno vozilo potuje s hitrostjo 80 ± 2 km/h, premični cilj pa s hitrostjo, navedeno v stolpcu H preglednice I v Prilogi 3, pri čemer sta predmetno vozilo in premični cilj oddaljena najmanj 120 m.

Od začetka funkcionalnega dela preskusa do trenutka, ko predmetno vozilo doseže enako hitrost kot cilj, voznik ne sme prilagoditi krmiljenja predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

6.5.2   Časovna razporeditev opozorilnih signalov pred trkom iz odstavka 5.5.1 mora biti v skladu z naslednjimi zahtevami:

6.5.2.1

najmanj eno haptično ali zvočno opozorilo se zagotovi najpozneje v skladu z določbami iz stolpca E preglednice I v Prilogi 3;

6.5.2.2

najmanj dve opozorili se zagotovita najpozneje v skladu z določbami iz stolpca F preglednice I v Prilogi 3;

6.5.2.3

zmanjšanje hitrosti med fazo opozorila ne sme preseči 15 km/h ali 30 % skupnega zmanjšanja hitrosti predmetnega vozila, kar je več.

6.5.3   Faza zaviranja v sili privede do tega, da predmetno vozilo ne trči v premični cilj.

6.5.4   Faza zaviranja v sili se začne šele, ko znaša vrednost TTC največ 3,0 sekunde.

Skladnost se preveri z dejanskim merjenjem med preskusom ali dokumentacijo, ki jo zagotovi proizvajalec vozila, v skladu z dogovorom med tehnično službo in proizvajalcem vozila.

6.6   Preskus zaznavanja okvare

6.6.1   Simulira se električna okvara, na primer s prekinitvijo napajanja katerega koli sestavnega dela sistema AEBS ali prekinitvijo električne povezave med sestavnimi deli sistema AEBS. Pri simulaciji okvare sistema AEBS se ne smejo prekiniti električne povezave za opozorilni signal vozniku iz odstavka 5.5.4 ali za neobvezno upravljalno napravo za ročno deaktiviranje sistema AEBS iz odstavka 5.4.

6.6.2   Opozorilni signal o okvari iz odstavka 5.5.4 se mora vklopiti in ostati vklopljen največ deset sekund zatem, ko vozilo potuje s hitrostjo več kot 15 km/h, ter se ponovno vklopiti takoj po naslednjem ciklu stikalo za vžig „izklopljeno“ stikalo za vžig „vklopljeno“ pri mirujočem vozilu, vse dokler se simulirana okvara ne odpravi.

6.7   Preskus deaktiviranja

6.7.1   Pri vozilih, opremljenih z napravo za deaktiviranje sistema AEBS, se vklopi stikalo za vžig (zagon) in deaktivira sistem AEBS. Sproži se opozorilni signal iz odstavka 5.4.2. Stikalo za vžig (zagon) se izklopi. Ponovno se vklopi stikalo za vžig (zagon) in preveri, ali se ponovno ne vklopi prej sproženi opozorilni signal, s čimer se pokaže, da je bil sistem AEBS ponovno vzpostavljen v skladu z odstavkom 5.4.1. Če se sistem vžiga aktivira s „ključem“, mora biti zgornja zahteva izpolnjena brez odstranitve ključa.

6.8   Preskus nepravilnega odziva

6.8.1   Dve mirujoči vozili kategorije M1 AA limuzina se namestita tako:

(a)	da sta obrnjeni v isto smer vožnje kot predmetno vozilo;

(b)	med seboj oddaljeni 4,5 m (4);

(c)	zadnja dela vozil pa sta med seboj poravnana.

6.8.2   Predmetno vozilo mora prepotovati razdaljo najmanj 60 m pri stalni hitrosti 50 ± 2 km/h in peljati po sredini mimo obeh mirujočih vozil.

Med preskusom se ne sme prilagoditi krmiljenje predmetnega vozila, razen manjših prilagoditev krmilnega mehanizma, da se prepreči zanašanje vozila.

6.8.3   Sistem AEBS ne sme zagotoviti opozorila pred trkom in sprožiti faze zaviranja v sili.

7.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1   Vsaka sprememba tipa vozila, kot je opredeljen v odstavku 2.2, se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za zadevni tip vozila.Homologacijski organ lahko potem:

7.1.1   presodi, da spremembe ne vplivajo negativno na pogoje za podelitev homologacije, in odobri razširitev homologacije ali

7.1.2   presodi, da spremembe vplivajo na pogoje za podelitev homologacije, in zahteva dodatne preskuse ali preverjanja, preden odobri razširitev homologacije.

7.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3   Homologacijski organ obvesti druge pogodbenice o razširitvi z obrazcem za sporočanje iz Priloge 1 k temu pravilniku. Vsaki razširitvi dodeli serijsko številko, ki se imenuje številka razširitve.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1   Postopki v zvezi s skladnostjo proizvodnje so v skladu s splošnimi določbami iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) in izpolnjujejo naslednje zahteve:

8.2   Vozilo, homologirano na podlagi tega pravilnika, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz odstavka 5 in je tako v skladu s homologiranim tipom.

8.3   Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri skladnost metod nadzora, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.

9.2   Če pogodbenica prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, tako da jim pošlje obrazec za sporočanje, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ta pa obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja spremembe 01 tega pravilnika, ne zavrne podelitve homologacije v skladu s spremembami 01 tega pravilnika.

12.2   Od začetka veljavnosti sprememb 01 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, nadaljujejo s podeljevanjem homologacij in razširitev homologacij v skladu s spremembami 00 tega pravilnika.

V skladu s členom 12 Sporazuma iz leta 1958 se lahko spremembe 00 uporabljajo kot alternativa spremembam 01. Pogodbenice sporočijo Generalnemu sekretariatu, katero možnost uporabljajo. V odsotnosti sporočila pogodbenic Generalnemu sekretarju Združenih narodov se šteje, da pogodbenice uporabljajo spremembe 01.

12.3   Od začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s spremembami 01 tega pravilnika.

12.4   Do 1. novembra 2016 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s spremembami 00 tega pravilnika.

12.5   Od 1. novembra 2016 pogodbenice, ki uporabljajo spremembe 01 tega pravilnika, niso dolžne sprejeti tipa vozila, homologiranega v skladu s spremembami 00 tega pravilnika.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.3, odst. 2.

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(3)  Identifikacijske značilnosti mehkega cilja skupaj določita tehnična služba in proizvajalec vozila ter morajo ustrezati osebnemu avtomobilu kategorije M1 AA limuzina.

(4)  Referenčna točka vsakega mirujočega vozila za določitev razdalje med njima se določi v skladu z ISO 612-1978.