14.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/29

V skladu z mednarodnim javnim pravom so pravno veljavna samo izvirna besedila UN/ECE. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na spletnem naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 104 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo odsevnih oznak za vozila kategorij M, N in O

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 7 k prvotni različici pravilnika – začetek veljavnosti: 26. julij 2012

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

 Področje uporabe

2.

 Opredelitve pojmov

3.

 Vloga za homologacijo

4.

 Trgovska imena in druge oznake

5.

 Homologacija

6.

 Splošne specifikacije

7.

 Posebne specifikacije

8.

 Spremembe in razširitev homologacije za odsevne materiale za označevanje

9.

 Skladnost proizvodnje

10.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

11.

 Dokončna opustitev proizvodnje

12.

 Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1

 Koordinatni sistem CIE; mehanizem goniometra, ki vključuje kotni sistem CIE

Priloga 2

 Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni opustitvi proizvodnje odsevnih oznak za težka in dolga vozila ter njihove priklopnike v skladu s Pravilnikom št. 104

Priloga 3

 Primer homologacijske oznake

Priloga 4

 Preskusni postopek

Priloga 5

 Zahteve glede mer oznak

Priloga 6

 Kolorimetrične specifikacije

Priloga 7

 Fotometrične specifikacije

Priloga 8

 Odpornost proti zunanjim vplivom

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za odsevne oznake za vozila kategorij M2, M3, N, O2, O3 in O4  (1).

2.   OPREDELITVE POJMOV

2.1   V teh določbah se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.1.1

„vzorčna enota“ pomeni del odsevnega materiala ali ves odsevni material, namenjen za uporabo pri oznakah iz odstavka 2.1.2;

2.1.2

„razločne oznake, grafike“ so barvne oznake s koeficientom odsevanja, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 7.2.1 in 7.2.2;

2.1.3

za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo;

2.2   „odsevanje“ pomeni odsevanje, pri katerem se svetlobni tok odbija v smereh, ki so blizu smeri, iz katere prihaja svetlobni tok, pri čemer ta značilnost velja tudi za širok obseg spreminjanja smeri svetlobnega toka;

2.2.1

„odsevni material za označevanje“ pomeni površino ali napravo, od katere se, če je vanjo usmerjena svetloba, odbije razmeroma velik del vpadne svetlobe;

2.3   Opredelitve geometrijskih pojmov (glej sliko 1 v Prilogi 1)

2.3.1

„referenčno središče“ pomeni točko na odsevni površini ali v njeni bližini, opredeljeno kot središče naprave zaradi določitve njene učinkovitosti;

2.3.2

„os osvetlitve (simbol I)“ pomeni daljico od referenčnega središča do svetlobnega vira;

2.3.3

„os opazovanja (simbol O)“ pomeni daljico od referenčnega središča do glave fotometra;

2.3.4

„kot opazovanja (simbol α)“ pomeni kot med osjo osvetlitve in osjo opazovanja. Kot opazovanja je vedno pozitiven, pri odsevanju pa je omejen na majhne kote;

2.3.5

„polravnina opazovanja“ pomeni polravnino, ki izhaja iz osi osvetlitve in vsebuje os opazovanja;

2.3.6

„referenčna os (simbol R)“ pomeni ustrezno določeno daljico, ki izhaja iz referenčnega središča in je namenjena opisovanju kotnega položaja odsevne naprave;

2.3.7

„vpadni kot (simbol β)“ pomeni kot med osjo osvetlitve in referenčno osjo. Vpadni kot običajno ni večji od 90°, vendar je njegov polni razpon opredeljen kot 0° < β < 180°, da se zajamejo vse možnosti. Zaradi navedbe usmerjenosti v celoti je določen z dvema elementoma, β1 in β2;

2.3.8

„kot zasuka (simbol ε)“ pomeni kot, ki označuje usmerjenost odsevnega materiala z ustreznim simbolom glede na zasuk okoli referenčne osi;

2.3.9

„prva os (simbol 1)“ pomeni os, ki gre skozi referenčno središče in je pravokotna na polravnino opazovanja;

2.3.10

„prvi element vpadnega kota (simbol β1)“ pomeni kot med osjo osvetlitve in ravnino, na kateri sta referenčna os in prva os; razpon: – 180° < β1 < 180°;

2.3.11

„drugi element vpadnega kota (simbol β2)“ pomeni kot med ravnino, na kateri je polravnina opazovanja, in referenčno osjo; razpon – 90° < β2 < 90°;

2.3.12

„druga os (simbol 2)“ pomeni os, ki gre skozi referenčno središče ter je pravokotna na prvo os in referenčno os. Pozitivno usmerjena druga os je na polravnini opazovanja, če je – 90° < β1 < 90°, kot je prikazano na sliki 1 v Prilogi 1;

2.4   Opredelitve fotometričnih pojmov

2.4.1

„koeficient odsevanja (simbol R')“ pomeni količnik koeficienta svetilnosti R odsevne ravnine in njene površine A

Formula

Koeficient odsevanja R' je izražen v kandelah na m2 na luks (cd.m–2.lx–1)

Formula

(svetlost/osvetljenost);

2.4.2

„kotni premer odsevnega vzorca (simbol η1)“ pomeni kot, v katerem je viden največji obseg odsevnega vzorca, ali iz središča svetlobnega vira ali iz središča sprejemnika (ß1 = ß2 = 0°);

2.4.3

„kotni premer sprejemnika (simbol η2)“ pomeni kot, v katerem je viden največji obseg sprejemnika, kot je viden iz referenčnega središča (β1 = β2 = 0°);

2.4.4

„relativna svetlost (simbol ß)“ pomeni razmerje med svetlostjo predmeta in svetlostjo idealnega difuzorja pod enakimi pogoji osvetljenosti in opazovanja;

2.4.5

„barva svetlobe, ki jo odbija naprava“: barva odbite svetlobe je opredeljena v odstavku 2.30 Pravilnika št. 48.

2.5   Opis goniometra

Goniometer, ki se lahko uporablja za merjenje odsevanja v geometriji CIE, je prikazan na sliki 2 v Prilogi 1. Na tej sliki je glava fotometra (O) prikazana v enem od poljubnih položajev, in sicer navpično nad virom (I). Prva os je nepremična in vodoravna ter pravokotna na polravnino opazovanja. Uporablja se lahko katera koli postavitev sestavnih delov, ki je enakovredna prikazani postavitvi.

2.6   Opredelitev „tipa“

Materiali za označevanje različnih tipov so materiali, ki se razlikujejo po tako pomembnih značilnostih, kot so:

2.6.1

trgovsko ime ali blagovna znamka;

2.6.2

značilnosti odsevnega materiala;

2.6.3

deli, ki vplivajo na lastnosti odsevnih materialov ali naprav.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo odsevnega materiala za označevanje vloži imetnik trgovskega imena ali blagovne znamke ali po potrebi njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik, vlogi pa se priložijo:

3.1.1

risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo zadevnega tipa. Risbe morajo prikazovati geometrijsko usmerjenost za pritrditev materialov za označevanje na vozilo. Prikazovati morajo tudi predvideno mesto za homologacijsko številko in identifikacijski simbol glede na krog homologacijske oznake;

3.1.2

kratek opis tehničnih specifikacij odsevnih materialov za označevanje;

3.1.3

vzorci odsevnih materialov za označevanje, kot je navedeno v Prilogi 4.

4.   TRGOVSKA IMENA IN DRUGE OZNAKE

4.1

Materiali za označevanje, predloženi v homologacijo, morajo biti opremljeni s/z:

4.1.1

trgovskim imenom ali blagovno znamko vlagatelja;

4.1.2

oznako usmerjenosti „TOP“, ki mora biti vtisnjena na vse materiale za označevanje, katerih odsevni sistem se ne vrti v vseh smereh, najmanj:

(a)

na trakovih na razdalji 0,5 m;

(b)

na površinah velikosti 100 × 100 mm2.

4.2

Oznake morajo biti neizbrisne in jasno berljive na zunanji strani materiala za označevanje.

5.   HOMOLOGACIJA

5.1

Če odsevni material za označevanje, predložen v homologacijo v skladu z odstavkom 4., izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, se podeli homologacija za ta tip materiala za označevanje.

5.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 00 za pravilnik v prvotni obliki) navajata spremembe, vključno z najnovejšimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu odsevnega materiala za označevanje.

5.3

O podelitvi, zavrnitvi ali razširitvi homologacije tipa materiala za označevanje v skladu s tem pravilnikom je treba obvestiti pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, in sicer z obrazcem, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

5.4

Vsak material za označevanje, ki ustreza homologiranemu tipu v skladu s tem pravilnikom, ima poleg oznak iz odstavka 4.1 tudi jasno berljivo in neizbrisno mednarodno homologacijsko oznako, ki jo sestavljajo:

5.4.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

5.4.2

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka v skladu z odstavkom 5.2;

5.4.3

naslednji dodatni simboli, ki označujejo razred materiala:

5.4.3.1

„C“ za material za označevanje obrisa/označevanje s trakovi;

5.4.3.2

„D“ za material za razločne oznake/grafike, namenjene za omejeno območje;

5.4.3.3

„E“ za material za razločne oznake/grafike, namenjene za razširjeno območje;

5.4.3.4

„D/E“ za materiale za razločne oznake ali grafike, ki so podlaga ali ozadje pri postopku tiskanja za popolnoma barvne logotipe in oznake razreda „E“, ki izpolnjujejo zahteve razreda „D“ materialov.

5.5

Homologacijska oznaka mora biti neizbrisna in vidna ter jasno berljiva na zunanji strani materiala za označevanje. Nameščena mora biti najmanj enkrat

(a)

v razmikih 0,5 m na trakovih,

(b)

na površinah velikosti 100 × 100 mm2.

5.6

Primer homologacijske oznake je v Prilogi 3 k temu pravilniku.

6.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1

Odsevni materiali za označevanje morajo biti izdelani tako, da je njihov učinek pri običajni uporabi vedno zadovoljiv. Poleg tega ne smejo imeti konstrukcijskih ali proizvodnih napak, ki bi škodljivo vplivale na njihov učinek ali trajnost.

6.2

Odsevni materiali za označevanje ali njihovi deli morajo biti izdelani tako, da jih ni mogoče razstaviti na sestavne dele s preprostimi sredstvi.

6.3

Način pritrditve materialov za označevanje mora biti trajen in stabilen.

6.4

Zunanja površina odsevnih materialov za označevanje mora biti takšna, da se z lahkoto očisti, zato ne sme biti hrapava, morebitni neravni deli pa ne smejo onemogočati lahkega čiščenja.

7.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

7.1

Odsevni materiali za označevanje morajo izpolnjevati tudi zahteve glede oblike in mer ter kolorimetrične, fotometrične, fizične in mehanske zahteve iz Prilog od 5 do 8 k temu pravilniku.

7.2

Oglaševanje, ki vključuje odsevne logotipe, razločne oznake ali črke/znake, mora biti dostojno.

Če je skupna odsevna površina manjša od 2 m2, se lahko uporabijo materiali za označevanje razreda „D“, če pa je velika najmanj 2 m2, morajo biti uporabljeni materiali razreda „E“ (3).

7.2.1

Največje vrednosti koeficienta odsevanja za materiale za označevanje razreda „D“, ki so namenjeni uporabi pri razločnih oznakah ali grafikah, so enake vrednosti iz tabele 2 v Prilogi 7 ali manjše od nje.

7.2.2

Največje vrednosti koeficienta odsevanja za materiale za označevanje razreda „E“ znašajo največ 33 odstotkov vrednosti iz tabele 2 v Prilogi 7.

7.2.3

Beli odsevni materiali za označevanje, namenjeni uporabi kot podlaga ali ozadje pri postopku tiskanja za popolnoma barvne logotipe in oznake razreda „E“, brez nepotiskanih črnih območij, lahko izpolnjujejo zahteve iz tabele 2 v Prilogi 7 za materiale razreda „D“ in morajo biti označeni kot razred „D/E“.

7.3

Pristojni organi lahko, glede na vrsto odsevnega materiala za označevanje, dovolijo laboratorijem, da opustijo nekatere nepotrebne preskuse, pod pogojem, da je takšna opustitev omenjena med „opombami“ v obvestilu o homologaciji.

8.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA ODSEVNE MATERIALE ZA OZNAČEVANJE

8.1

Vsaka sprememba odsevnega materiala za označevanje se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo. Organ lahko potem:

8.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da tip naprave v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

8.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

8.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, v kateri so navedene spremembe, se po postopku, določenem v odstavku 5.3, sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu sporočilu, ki se sestavi za tako razširitev.

9.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer veljajo naslednje zahteve:

9.1

odsevni materiali za označevanje, homologirani po tem pravilniku, morajo biti proizvedeni tako, da so skladni s homologiranim tipom in izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6. in 7;

9.2

skladnost proizvodnje se ne izpodbija, če srednja vrednost fotometričnih meritev petih naključno izbranih vzorcev ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od predpisanih vrednosti iz Priloge 7 k temu pravilniku;

9.3

skladnost proizvodnje se ne izpodbija, če srednja vrednost kolorimetričnih lastnosti petih naključno izbranih vzorcev izpolnjuje zahteve iz Priloge 6 k temu pravilniku, o čemer se presoja z vizualnim pregledom;

9.4

organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajna pogostost teh preverjanj je enkrat na dve leti.

10.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1

Homologacija, podeljena za tip odsevnega materiala za označevanje v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če odsevni material za označevanje, opremljen s homologacijsko oznako, ni skladen s homologiranim tipom.

10.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

11.   DOKONČNA OPUSTITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno neha proizvajati odsevni material za označevanje, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

12.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno opustitev proizvodnje v drugih državah.

(1)  Kot je opredeljeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Spremembo 4).

(2)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.

(3)  Ta pravilnik ne preprečuje možnosti, da nacionalni organi prepovejo uporabo odsevnega oglaševanja, logotipov, razločnih oznak in črk/znakov, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.2 tega pravilnika.

PRILOGA 1

Image

Slika 1

Koordinatni sistem CIE

1

:

prva os

2

:

druga os

I

:

os osvetlitve

O

:

os opazovanja

R

:

referenčna os

α

:

kot opazovanja

ß1, ß2

:

vpadna kota

ε

:

kot zasuka

Kotni sistem CIE za opis in merjenje odsevnih materialov za označevanje. Prva os je pravokotna na ravnino, ki vsebuje os opazovanja in os osvetlitve. Druga os je pravokotna na prvo os in referenčno os. Vse osi, koti in smeri zasukov so prikazani kot pozitivno usmerjeni.

Opombe:

(a)

Glavna nepremična os je os osvetlitve.

(b)

Prva os je nepremična in pravokotna na ravnino, ki vsebuje os opazovanja in os osvetlitve.

(c)

Referenčna os je nepremična v odsevnem materialu in se lahko premika glede na kota ß1 in ß2.

Image

Slika 2

Mehanizem goniometra, ki vključuje kotni sistem CIE

1

:

prva os

2

:

druga os

I

:

os osvetlitve

O

:

os opazovanja

R

:

referenčna os

P

:

odsevni material

α

:

kot opazovanja

ß1, ß2

:

vpadna kota

ε

:

kot zasuka

Prikaz mehanizma goniometra, ki vključuje kotni sistem CIE za opis in merjenje odsevnih materialov. Vsi koti in smeri zasukov so prikazani kot pozitivno usmerjeni.

PRILOGA 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

PRILOGA 3

PRIMER HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

Image

a= najmanj 12 mm

Odsevni material za označevanje z zgornjo homologacijsko oznako je homologiran v Nemčiji (E1) pod homologacijsko številko 0001148. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 104 v njegovi prvotni obliki. Simbol „C“ označuje razred odsevnega materiala, ki je namenjen za označevanje obrisa/označevanje s trakovi. Simbol „D“ označuje material za razločne oznake/grafike, namenjene za omejeno območje, simbol „E“ pa označuje material za razločne oznake/grafike, namenjene za razširjeno območje.

Opomba:

Homologacijska številka in dodatni simbol morata biti v bližini kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki morajo biti na isti strani črke „E“ in usmerjene v isto smer. Homologacijska številka in dodatni simbol morata biti nasproti drug drugemu. V homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

PRILOGA 4

PRESKUSNI POSTOPEK

PRESKUSNI VZORCI

1.

Preskusnemu laboratoriju se predloži pet preskusnih vzorcev trakov ali ravnin odsevnih materialov za označevanje. Trakovi morajo biti dolgi najmanj 3 metre, ravnine pa morajo imeti površino najmanj 500 mm × 500 mm.

2.

Preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in proizvedeni v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih materialov za označevanje (1).

3.

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 6 tega pravilnika) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na vzorcih pred preskusi iz Prilog 6 in 7 opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 8 k temu pravilniku.

4.

Fotometrične in kolorimetrične meritve se lahko izvedejo na petih vzorcih. Upoštevajo se srednje vrednosti.

5.

Za druge preskuse je treba uporabiti vzorce, na katerih še ni bil opravljen noben preskus.

(1)  Preskusni vzorci odsevnih materialov za označevanje morajo biti nalepljeni na obrobljene in razmaščene aluminijaste plošče debeline 2 mm. Pred preskušanjem morajo biti kondicionirani 24 ur pri temperaturi 23 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 50 % ± 5 %.

PRILOGA 5

ZAHTEVE GLEDE MER OZNAK

1.   Označevanje na bočni in zadnji strani s trakovi

1.1   Splošno

Oznake morajo biti izdelane iz trakov odsevnega materiala.

1.2   Mere

1.2.1

Širina materiala za označevanje na bočni in/ali zadnji strani mora biti 50 mm + 10/– 0 mm.

1.2.2

Najmanjša dolžina elementa odsevnega materiala za označevanje mora biti takšna, da je vidna najmanj ena homologacijska oznaka.

PRILOGA 6

KOLORIMETRIČNE SPECIFIKACIJE

1.

Odsevni materiali za označevanje (razred C) morajo biti bele, rumene ali rdeče barve. Odsevne razločne oznake in/ali grafike (razreda D in E) so lahko poljubne barve.

2.

Pri osvetlitvi s svetilom A po standardu CIE pri vpadnem kotu β1 = β2 = 0° ali brezbarvnem odsevanju pri kotu β1 = ± 5°, β2 = 0°, merjeno pri kotu opazovanja 20’, mora biti barva novega materiala v mejah iz odstavka 2.30 Pravilnika št. 48.

Kromatske koordinate

Barva

1

2

3

4

 

x [1]

0,585

0,610

0,520

0,505

rumena

 

 

 

 

 

 

y [1]

0,385

0,390

0,480

0,465

 

x [1]

0,373

0,417

0,450

0,548

bela

 

 

 

 

 

 

y [1]

0,402

0,359

0,513

0,414

 

x [1]

0,720

0,735

0,665

0,643

rdeča

 

 

 

 

 

 

y [1]

0,258

0,265

0,335

0,335

Opomba:

Vprašanje barv odsevnih materialov za označevanje za nočne razmere proučuje skupina CIE/TC/2.19, zato so navedene meje samo začasne in bodo po končanem delu skupine CIE TC 2.19 po potrebi spremenjene.

PRILOGA 7

FOTOMETRIČNE SPECIFIKACIJE

1.   Pri osvetlitvi s svetilom A po standardu CIE in merjenju po priporočilih iz publikacije CIE št. 54, 1982, mora biti koeficient odsevanja R' v kandelah na m2 na luks (cd/m2/lux) odsevnih površin novega materiala najmanj tolikšen, kot je naveden v tabeli 1 za materiale rumene, bele in rdeče barve.

1.1.   Najmanjše vrednosti koeficienta odsevanja

Fotometrične specifikacije za odsevne oznake razreda C:

Tabela 1

Najmanjše vrednosti koeficienta odsevanja R’ [cd.m–2.lx–1]

Kot opazovanja α [°]

Vpadni kot β [°]

α = 0,33 (20’)

β1

0

0

0

0

0

 

β2

5

20

30

40

60

Barva

 

 

 

 

 

 

rumena

 

300

—

130

75

10

bela

 

450

—

200

95

16

rdeča

 

120

60

30

10

—

1.2.   Največje vrednosti koeficienta odsevanja

Fotometrične specifikacije za razločne oznake ali grafike razreda D:

Tabela 2

Največje vrednosti koeficienta odsevanja R' [cd.m–2.lx–1]

Kot opazovanja α [°]

Vpadni kot β (°)

 

β1

0

0

0

0

α = 0,33° (20')

β2

5

30

40

60

poljubna barva

 

150

65

37

5

Opomba:

Če ima vzorec oznako usmerjenosti, se navedene vrednosti opazujejo samo za to usmerjenost. Pri preizkusnih vzorcih brez oznake usmerjenosti se morajo opazovati tudi vrednosti pri usmerjenosti 0° in 90°.

PRILOGA 8

ODPORNOST PROTI ZUNANJIM VPLIVOM

1.   ODPORNOST PROTI PREPEREVANJU

1.1   Postopek: za vsak preskus se uporabita dva primerka vzorčne enote (glej odstavek 2.1.1 tega pravilnika). En primerek se shrani v temno in suho posodo, da se pozneje uporabi kot „referenčni neizpostavljeni primerek“.

Drugi primerek je izpostavljen viru svetlobe v skladu s standardom ISO 105-B02-1978, oddelek 4.3.1; odsevni material je izpostavljen, dokler standardna modra barva št. 7 ne obledi do št. 4 na lestvici sive barve. Po opravljenem preskusu se primerek opere v razredčeni raztopini nevtralnega detergenta, posuši in pregleda, ali izpolnjuje zahteve iz odstavkov od 1.2 do 1.4.

1.2.   Zunanji videz

Na površini izpostavljenega primerka ne smejo biti vidne razpoke, luščenje, raztrganine, mehurčki, razplastitev, deformacije, obloge, madeži ali korozija.

1.3   Obstojnost barv: barve izpostavljenega primerka morajo še vedno izpolnjevati zahteve iz Priloge 6.

1.4   Vpliv na koeficient odsevanja odsevnega materiala:

1.4.1

Pri tem preverjanju se meritve opravijo samo pri kotu opazovanja α = 20′ in vpadnem kotu ß2 = 5° po metodi iz Priloge 7.

1.4.2

Koeficient odsevanja izpostavljenega primerka, ko je suh, ne sme biti manjši od 80 odstotkov vrednosti iz tabel 1 in 2 v Prilogi 7.

2.   ODPORNOST PROTI KOROZIJI

2.1   Primerek vzorčne enote se za 48 ur izpostavi delovanju slane megle, pri čemer preskus traja dvakrat po 24 ur s premorom dveh ur, med katerima se primerek posuši.

Slana megla se dobi z razprševanjem solne raztopine pri temperaturi 35 ± 2 °C. Solna raztopina se pripravi tako, da se raztopi 5 masnih delov natrijevega klorida v 95 delih destilirane vode, ki lahko vsebuje največ 0,02 odstotka primesi.

2.2   Takoj po opravljenem preskusu na vzorcu ne smejo biti vidni znaki korozije, ki bi lahko vplivala na učinkovitost oznake.

2.2.1   Koeficient odsevanja R′ odsevnih površin, če se meri po obdobju 48 ur, kot je navedeno v odstavku 1 Priloge 7, pri vpadnem kotu ß2 = 5° in kotu opazovanja α = 20′, ne sme biti manjši od vrednosti iz tabele 1 v Prilogi 7 oziroma večji od vrednosti iz tabele 2. Pred merjenjem se površina očisti, da se odstranijo ostanki soli slane megle.

3.   ODPORNOST PROTI GORIVOM

Del vzorčne enote, dolg najmanj 300 mm, se za eno minuto potopi v mešanico n-heptana in toluola, ki je sestavljena iz 70 vol. odstotkov n-heptana in 30 vol. odstotkov toluola.

Potem ko se vzorčna enota odstrani iz mešanice in obriše z mehko krpo, na njeni površini ne sme biti vidnih nobenih sprememb, ki bi lahko zmanjšale njeno učinkovitost.

4.   ODPORNOST PROTI TOPLOTI

4.1   Del vzorčne enote, dolg najmanj 300 mm, se za 12 ur (v primeru ulitih plastičnih odsevnikov ta čas znaša 48 ur) postavi v suho okolje s temperaturo 65 ± 2 °C. Nato se vzorec eno uro ohlaja pri temperaturi 23 ± 2 °C. Nato se za 12 ur izpostavi temperaturi – 20 ± 2 °C.

4.2   Po štirih urah v običajnih laboratorijskih pogojih se vzorec pregleda.

4.3   Po tem preskusu na površinah, zlasti na optičnih enotah, ne smejo biti vidne razpoke ali deformacije.

5.   OBSTOJNOST PRI ČIŠČENJU

5.1   Ročno čiščenje

5.1.1   Preskusni vzorec, premazan z mešanico maziva z detergentskim učinkom in grafita, mora biti mogoče preprosto očistiti, ne da bi se pri drgnjenju z blagim alifatskim topilom, kot je n-heptan, in po izpiranju z nevtralnim detergentom poškodovala odsevna površina.

5.2   Strojno čiščenje

5.2.1   Po nepretrganem 60-sekundnem pršenju v običajnih pogojih namestitve preskusni vzorec ne sme imeti vidnih poškodb na odsevni površini ali kazati znakov razplastitve ali ločevanja od podlage pri naslednjih preskusnih parametrih:

(a)

tlak vode/čistilne raztopine: 8 ± 0,2 MPa;

(b)

temperatura vode/čistilne raztopine: 60 °C – 5 °C;

(c)

pretok vode/čistilne raztopine: 7 ± 1 l/min;

(d)

konica čistilne palice mora biti od odsevne površine oddaljena 600 ± 20 mm;

(e)

čistilno palico je treba držati pod kotom, ki glede na pravokotnico na odsevno površino ni večji od 45°;

(f)

40-stopinjska šoba za zagotovitev širokega curka.

6.   STABILNOST FOTOMETRIČNIH ZNAČILNOSTI

6.1   Organ, ki je podelil homologacijo, ima pravico preskusiti stabilnost optičnih značilnosti odsevnega materiala, ki se uporablja (pri uporabi za označevanje ali za razločne oznake/grafike).

6.2   Upravni organi pogodbenic, v katerih je bila podeljena homologacija, lahko opravijo enake preskuse. Če se za tip odsevnega materiala ugotovijo „sistematične pomanjkljivosti pri uporabi“, se vzorci preskušanega materiala predložijo v oceno organu, ki je podelil homologacijo.

6.3   Če druga merila niso na voljo, se za tip odsevnega materiala v skladu z odstavkom 6. tega pravilnika doda zaznamek „sistematične pomanjkljivosti pri uporabi“.

7.   ODPORNOSTI PROTI PRODIRANJU VODE

7.1   Vzorčna enota odsevne oznake se za 10 minut potopi v vodo s temperaturo 50 ± 5 °C, pri čemer mora biti najvišja točka zgornjega dela odsevne površine 20 mm pod gladino vode. Ta preskus se ponovi, potem ko se vzorčna enota zasuče za 180°, tako da je odsevna površina na dnu, njena hrbtna površina pa je približno 20 mm pod gladino vode. Vzorčne enote je treba nato pod enakimi pogoji takoj potopiti v vodo pri temperaturi 25 ± 5 °C.

7.2   Voda ne sme prodreti v odsevno površino vzorčne enote. Če vizualni pregled jasno pokaže prisotnost vode, se šteje, da odsevna oznaka ni uspešno opravila preskusa.

7.3   Če vizualni pregled ne pokaže prisotnosti vode ali če obstaja dvom, se izmeri koeficient odsevanja R′ v skladu s Prilogo 7, potem ko je bila z zunanje površine vzorčne enote z rahlim stresanjem najprej odstranjena odvečna voda.

8.   ADHEZIJSKA TRDNOST (ZA LEPILNE MATERIALE RAZREDA C)

8.1   Adhezijska trdnost odsevnih materialov se določi po 24 urah strjevanja, pri čemer se na napravi za preverjanje natezne trdnosti uporabi vleka pod kotom 90°.

8.2   Odsevnih materialov ne sme biti mogoče preprosto odstraniti brez poškodbe materiala.

8.3   Za odstranitev odsevnih materialov s podlage je potrebna sila vsaj 10 N na širino 25 mm pri stalni hitrosti 300 mm na minuto.

9.   UPOGIBANJE

9.1   Za vzorce, namenjene lepljenju na upogljivo podlago, na primer na ponjavo, velja naslednje:

9.1.1

Primerek vzorčne enote z merami 50 mm × 300 mm se upogne enkrat po dolžini okrog 3,2-milimetrske vpenjalne osi tako, da se lepilo dotakne vpenjalne osi za eno sekundo. Preskusna temperatura znaša 23 °C ± 2 °C.

Opomba:

Zaradi lažjega preskušanja na lepilo nanesite smukec, da preprečite prijemanje na vpenjalno os.

9.1.2

Po tem preskusu primerek ne sme imeti razpokane površine in na njem ne sme biti vidnih sprememb, ki bi lahko zmanjšale njegovo učinkovitost.