PRILOGA 1

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE ŽAROMETOV,

KI SO OPREMLJENI Z ŽARNICAMI HS1

1.	Žarometi s homologacijsko oznako morajo biti skladni s homologiranim tipom.

2.	Za zahtevo glede skladnosti se šteje, da je izpolnjena z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnih proizvodnih napak.

3.

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serije ne izpodbija (1), če pri fotometričnih preskusih katerega koli naključno izbranega žarometa, opremljenega z etalonsko (referenčno) žarnico: 3.1 nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od predpisane vrednosti (za vrednosti B 50 R ali L in območje III je lahko največje odstopanje v neugodno smer 0,2 luksa (B 50 R ali L) ali 0,3 luksa (območje III); 3.2 ali če 3.2.1 so na merilnem zaslonu (na razdalji 25 m) predpisane vrednosti za kratki svetlobni pramen dosežene v HV (z dovoljenim odstopanjem 0,2 luksa) in v najmanj eni točki območja, omejenega s krogom polmera 15 cm okoli točk B 50 R ali L (z dovoljenim odstopanjem 0,1 luksa), 75 R ali L, 50/R ali L, 25 R ali L, in na celotnem območju IV, ki ni nad črto 25 R in 25 L za več kot 22,5 cm; 3.2.2 in če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV znotraj izolukse za 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje 20 odstotkov.

4.	Če rezultati preskusov, opisanih v odstavku 3, ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi za zadevni žaromet ponovijo z drugo etalonsko (referenčno) žarnico.

---

(1)  Priporoča se, da organi države proizvodnje upoštevajo rezultate morebitnih statističnih preskusov, ki jih je izvedel proizvajalec, namesto da izvajajo preskuse iz odstavka 3.

PRILOGA 3

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

(glej odstavek 5 tega pravilnika)

Slika 1

a= najmanj 12 mm

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika in je zasnovan samo za vožnjo po desni strani cestišča.

a= najmanj 12 mm

Slika 2

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika in je zasnovan:

samo za vožnjo po levi strani cestišča.

Slika 3

za vožnjo po obeh straneh cestišča z ustrezno nastavitvijo optične enote ali žarnice na vozilu.

Slika 4

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika in je zasnovan tako, da žarilna nitka za kratki svetlobni pramen ne sveti hkrati z žarilno nitko za dolgi svetlobni pramen in/ali kako drugo integrirano svetlobno funkcijo.

Opomba:

Zgornji žarometi z zgornjimi homologacijskimi oznakami so homologirani na Nizozemskem (E/4) pod številko 002439. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz prvotne oblike tega pravilnika.

Homologacijska številka se namesti blizu kroga in nad ali pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v homologacijski številki morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer. V homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Slika 5

Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet z lečo iz plastičnega materiala, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.

Zasnovan je tako, da lahko žarilna nitka za kratki svetlobni pramen sveti hkrati z žarilno nitko za dolgi svetlobni pramen in/ali kako drugo integrirano svetlobno funkcijo.

PRILOGA 4

MERILNI ZASLON

Žaromet za vožnjo po desni strani cestišča (1)

(mere v mm)

h-h	:	vodoravna ravnina) poteka skozi
v-v	:	navpična ravnina) fokus žarometa

---

(1)  Merilni zaslon za promet po levi strani cestišča je simetričen črti v-v v tej prilogi.

PRILOGA 5

PRESKUSI STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA DELUJOČIH ŽAROMETOV

PRESKUSI CELOTNIH ŽAROMETOV

Potem ko se v skladu s predpisi iz tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Emax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R, B 50 L za kratki svetlobni pramen (ali HV, 50 L, B 50 R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča), se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi lahko vplivali na njeno oddajanje toplote.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA

Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.

1.1   Čist žaromet

Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v pododstavku 1.1.2.

1.1.1   Preskusni postopek

Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:

(a)	če gre za homologacijo samo ene svetlobne funkcije (kratki ali dolgi svetlobni pramen), ustrezna žarilna nitka sveti predpisani čas (1);

(b)

pri integriranih žarometih za kratki svetlobni pramen in dolgi svetlobni pramen (z žarnico z dvema žarilnima nitkama ali z dvema žarnicama z žarilno nitko):   če vložnik navede, da bo v žarometu naenkrat svetila samo ena žarilna nitka (2), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklaplja vsaka opredeljena funkcija, in sicer za polovico časa, določenega v odstavku 1.1;   v vseh drugih primerih se žaromet preskusi za določeni čas v tem ciklu:   15 minut sveti žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena;   5 minut svetijo vse žarilne nitke.

(c)	v primeru združenih svetlobnih funkcij se vse posamezne funkcije vklopijo hkrati za čas, določen za posamezne svetlobne funkcije (a) tudi ob upoštevanju uporabe integriranih svetlobnih funkcij (b) v skladu s specifikacijami proizvajalca.

1.1.1.2   Preskusna napetost

Napetost se nastavi tako, da zagotavlja 90 odstotkov največje moči, določene v Pravilniku št. 37 za žarnice z žarilno nitko kategorije HS1.

1.1.2   Rezultati preskusa

1.1.2.1   Vizualni pregled

Ko se temperatura žarometa ustali pri temperaturi okolja, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Nato je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti ne na leči žarometa in ne na morebitni zunanji leči vidno nikakršno zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.2.2   Fotometrični preskus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:

Kratki svetlobni pramen:   50 R - B 50 L - HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po desni strani cestišča;   50 L - B 50 R - HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po levi strani cestišča.

Dolgi svetlobni pramen: točka Emax

Lahko se opravi še ena nastavitev zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi toplote (sprememba položaja črte zastiranja je obravnavana v odstavku 2 te priloge).

Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.

1.2   Umazan žaromet

Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz pododstavka 1.1, mora po opravljeni pripravi v skladu s pododstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz pododstavka 1.1.2.

1.2.1   Priprava žarometa

1.2.1.1   Preskusna mešanica

1.2.1.1.1

Za žaromet z zunanjo lečo iz stekla:   Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:   9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm;   1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm;   0,2 masnega dela NaCMC (3) in ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m.   Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.1.2

Za žaromet z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:   Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:   9 masnih delov kremenčevega peska z velikostjo delcev 0–100 μm;   1 masni del praška iz rastlinskega oglja (iz bukovine) z velikostjo delcev 0–100 μm;   0,2 masnega dela NaCMC;   13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m in   2 ± 1 masna dela površinsko aktivne snovi (4).   Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

1.2.1.2   Nanašanje preskusne mešanice na žaromet

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v tej prilogi:

točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev pri žarometu za dolgi/kratki svetlobni pramen;

točka Emax pri dolgem svetlobnem pramenu, fotometrična porazdelitev samo pri žarometu za dolgi svetlobni pramen;

50 R in 50 V (5) samo pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni strani cestišča;

50 L in 50 V samo pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po levi strani cestišča.

1.2.1.3   Merilna oprema

Merilna oprema mora biti enakovredna opremi, ki je bila uporabljena pri preskusih za homologacijo žarometa. Za fotometrično preverjanje je treba uporabiti etalonsko (referenčno) žarnico z žarilno nitko.

2.   PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNEGA POLOŽAJA ČRTE ZASTIRANJA POD VPLIVOM TOPLOTE

Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik črte zastiranja pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.

Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.

2.1   Preskus

Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

Z uporabo serijske žarnice z žarilno nitko, ki je bila starana vsaj eno uro, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2.) Položaj vodoravnega dela črte zastiranja (med vv in navpično črto skozi točko B 50 L za vožnjo po desni strani cestišča ali točko B 50 R za vožnjo po levi strani cestišča) se preveri po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.

Meritev spremembe položaja črte zastiranja, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje dovolj točne in ponovljive rezultate.

2.2   Rezultati preskusa

2.2.1

Rezultat v miliradianih (mrad) se šteje kot sprejemljiv za kratki svetlobni pramen samo, če absolutna vrednost , izmerjena na žarometu, ni večja od 1,0 mrad (ΔrI ≤ 1,0 mrad).

2.2.2

Če je ta vrednost večja od 1,0 mrad, vendar ne večja od 1,5 mrad (1,0 mrad < ΔrI ≤ 1,5 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu, kakor je opisano v odstavku 2.1, in sicer potem, ko je bil žaromet trikrat zapored izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi ustalitve položaja mehanskih delov žarometa na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu: enourno delovanje žarometa za kratki svetlobni pramen (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.1.2); enourno mirovanje. Tip žarometa se šteje za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutne vrednosti ΔrI, izmerjene za prvi vzorec, in absolutne vrednosti ΔrII, izmerjene za drugi vzorec, ne presega 1,0 mrad:

3.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Na enem od vzorcev žarometov se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2. Žaromet se šteje za sprejemljivega, če vrednost Δr ne presega 1,5 mrad.

Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad.

---

(1)  Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(2)  Če hkrati svetita dve ali več žarilnih nitk, medtem ko se uporablja utripanje žarometov, to ne šteje za običajno hkratno uporabo žarilnih nitk.

(3)  NaCMC je natrijeva sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi v mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo (DS) od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

(4)  Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

(5)  Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti v-v na zaslonu, oddaljenem 25 m.

PRILOGA 6

ZAHTEVE ZA ŽAROMETE Z LEČAMI IZ PLASTIČNEGA MATERIALA – PRESKUŠANJE VZORCEV LEČ ALI MATERIALA IN CELOTNIH ŽAROMETOV

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1	Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 3.2.4 tega pravilnika, morajo ustrezati specifikacijam iz odstavkov od 2.1 do 2.5.

1.2	Vzorca celotnih žarometov, predložena skladno z odstavkom 3.2.3 tega pravilnika in opremljena z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati specifikacijam iz odstavka 2.6.

1.3	Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali na vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju, določenem v tabeli A v Dodatku 1 k tej prilogi.

1.4	Če pa proizvajalec žarometov lahko dokaže, da so bili na izdelku že opravljeni preskusi, predpisani v odstavkih od 2.1 do 2.5, ali enakovredni preskusi skladno s katerim drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponoviti; obvezni so samo preskusi, predpisani v tabeli B v Dodatku 1.

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:

3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 %;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

15 ur pri temperaturi – 30 °C ± 2 °C;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C;

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %.

Opomba:

V enournih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C je vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Metoda

Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.

Te meritve je treba opraviti z etalonsko žarnico v naslednjih točkah:

B 50 L in 50 R za kratki svetlobni pramen žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen (B 50 R in 50 L za žaromete, namenjene vožnji po levi strani cestišča);

Emax za dolgi svetlobni pramen žarometa za dolgi svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen.

2.1.2.2   Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred preskusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot deset odstotkov.

2.2   Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom

2.2.1   Odpornost proti okoljskim dejavnikom

Trije novi vzorci (leče ali vzorci materiala) se izpostavijo sevanju vira s spektralno porazdelitvijo energije, ki je podobna porazdelitvi črnega telesa s temperaturo med 5 500 K in 6 000 K. Primerni filtri se namestijo med vir in vzorce, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/ m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto.

Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C, po naslednjem ciklu:

škropljenje	:	5 minut;
sušenje	:	25 minut.

2.2.2   Odpornost proti kemičnim dejavnikom

Po preskusu, opisanem v odstavku 2.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 2.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 2.2.2.2, z mešanico, določeno v odstavku 2.2.2.1.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica mora vsebovati 61,5 % n-heptana, 12,5 % toluena, 7,5 % etiltetraklorida, 12,5 % trikloretilena in 6 % ksilena (volumski odstotki).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 in v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.

Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.

Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.2.3.1   Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe

, ki se pri treh vzorcih meri po

postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020

(Δ tm ≤ 0,020).

2.2.3.2   Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi lahko povzročilo spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe

, ki se pri treh vzorcih meri po

postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020

(Δ dm ≤ 0,020).

2.3   Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in nato za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 % primesi in en del alkilarilsulfonata.

Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 % n-heptana in 30 % toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe

, ki se pri treh vzorcih meri po

postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010

(Δ tm ≤ 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanskim poškodbam

2.4.1   Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam

Na zunanji površini treh novih vzorcev (leč) se izvede enoten preskus mehanske obrabe z metodo, opisano v Dodatku 3 k tej prilogi.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 2.2.4 izmeriti spremembe:

prepustnosti svetlobe	:
in razpršenosti svetlobe	:

Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:

Δ tm ≤ 0,100;

Δ dm ≤ 0,050.

2.5   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

2.5.1   Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Uporabiti je treba lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ± 20 %, ki je bila izmerjena v standardnih pogojih, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih med kvadrati ali na robovih ureznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.

2.6   Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala

2.6.1   Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam

2.6.1.1   Preskusi

Na leči vzorca žarometa št. 1 se opravi preskus, opisan v odstavku 2.4.1.

2.6.1.2   Rezultati

Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, ne smejo za več kot 30 % presegati največjih vrednosti, predpisanih v točkah B 50 L in HV, in ne smejo biti za več kot 10 % pod najmanjšo vrednostjo, predpisano v točki 75 R (v primeru žarometov, namenjenih vožnji po levi strani cestišča, je treba upoštevati točke B 50 R, HV in 75 L).

2.6.2   Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)

Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.5.

3.   PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

3.1

V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da žarometi proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če: 3.1.1 se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorcev ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2); 3.1.2 so po preskusu iz odstavka 2.6.1.1 fotometrične vrednosti v merilnih točkah iz odstavka 2.6.1.2 znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.

3.2	Če rezultati preskusov ne izpolnjujejo zahtev, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometov.