18.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 166/55 |
Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika bi bilo treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:
http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.
Pravilnik št. 53 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil kategorije L3 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav
Vključuje vsa veljavna besedila do:
Dodatka 13 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 28. oktober 2011
Dodatka 14 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 15. julij 2013
VSEBINA
PRAVILNIK
1. |
Področje uporabe |
2. |
Opredelitev pojmov |
3. |
Vloga za podelitev homologacije |
4. |
Homologacija |
5. |
Splošne zahteve |
6. |
Posebne zahteve |
7. |
Spremembe tipa vozila ali vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozilo |
8. |
Skladnost proizvodnje |
9. |
Kazni za neskladnost proizvodnje |
10. |
Dokončna prekinitev proizvodnje |
11. |
Prehodne določbe |
12. |
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov |
PRILOGE
Priloga 1 – |
Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila kategorije L3 glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v skladu s Pravilnikom št. 53 |
Priloga 2 – |
Namestitev homologacijskih oznak |
Priloga 3 – |
Površine svetilk, referenčne osi, referenčna središča in koti geometrijske vidnosti |
Priloga 4 – |
Vidnost rdečih svetilk od spredaj in vidnost belih svetilk od zadaj |
Priloga 5 – |
Nadzor skladnosti proizvodnje |
Priloga 6 – |
Razlaga „vodoravnega naklona“, „kota nagiba“ in kota „δ“ |
1. PODROČJE UPORABE
Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorije L3 (1) glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.
2. OPREDELITEV POJMOV
V tem pravilniku:
2.1 |
„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na število svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav ter način njihove vgradnje; |
2.2 |
„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se med seboj ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih kot so:
|
2.3 |
„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila; |
2.4 |
„neobremenjeno vozilo“ pomeni vozilo brez voznika ali potnikov in tovora, vendar s polnim rezervoarjem goriva in običajnim kompletom orodja; |
2.5 |
„žaromet ali svetilka“ pomeni napravo, načrtovano za osvetlitev ceste ali oddajanje svetlobnega signala drugim udeležencem v prometu. Za svetilke se štejejo tudi svetilka zadnje registrske tablice in odsevniki;
|
2.6 |
„površina sevanja“„svetlobne naprave“, „svetlobno-signalne naprave“ ali odsevnika pomeni celotno ali delno zunanjo površino prosojnega materiala, kot jo proizvajalec naprave navede na risbi v vlogi za podelitev homologacije; glejte Prilogo 3; |
2.7 |
„svetleča površina“ (glejte Prilogo 3);
|
2.8 |
„vidna svetleča površina“ za določeno smer opazovanja pomeni, na zahtevo proizvajalca ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika, pravokotno projekcijo:
|
2.9 |
„referenčna os“ pomeni značilno os svetilke, ki jo določi proizvajalec (svetilke) ter se uporablja kot referenčna smer (H = 0°, V = 0°) za kote pri fotometričnih meritvah in vgradnjo svetilke v vozilo; |
2.10 |
„referenčno središče“ pomeni presečišče referenčne osi z zunanjo površino sevanja; določi ga proizvajalec svetilke; |
2.11 |
„koti geometrijske vidnosti“ pomeni kote, ki določajo območje najmanjšega prostorskega kota, v katerem mora biti vidna svetleča površina svetilke. To območje prostorskega kota je določeno s krogelnimi izseki, katerih središče sovpada z referenčnim središčem svetilke, ekvator pa je vzporeden s tlemi. Ti izseki so določeni glede na referenčno os. Vodoravni koti β ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini. Znotraj kotov geometrijske vidnosti ne sme biti nobenih ovir za širjenje svetlobe s katerega koli dela vidne svetleče površine svetilke, gledano iz neskončnosti. Če se meritve opravijo bliže svetilki, mora biti smer opazovanja vzporedna, da se doseže enaka točnost. Ovire znotraj kotov geometrijske vidnosti se ne upoštevajo, če so se pojavile že med postopkom homologacije svetilke. Če se z vgradnjo svetilke kateri koli del vidne svetleče površine svetilke zakrije s katerim koli dodatnim sestavnim delom vozila, se predloži dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ovire ne zakrivajo, še vedno izpolnjuje fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave kot optične enote (glejte Prilogo 3 k temu pravilniku). Kadar pa je mogoče navpični kot geometrijske vidnosti pod vodoravno ravnino zmanjšati na 5° (svetilka je vsaj 750 mm nad tlemi), se lahko fotometrično območje meritev vgrajene optične enote zmanjša na 5° pod vodoravno ravnino; |
2.12 |
„skrajni zunanji rob“ na vsaki strani vozila pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in se dotika njenega skrajnega stranskega roba, pri tem se ne upoštevajo štrleči deli:
|
2.13 |
„skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama iz odstavka 2.12; |
2.14 |
„posamična svetilka“ pomeni:
|
2.15 |
„razdalja med dvema svetilkama“, ki sta obrnjeni v isto smer, pomeni najkrajšo razdaljo med dvema vidnima svetlečima površinama v smeri referenčne osi. Če razdalja med svetilkama očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov vidnih svetlečih površin ni treba določiti; |
2.16 |
„opozorilna naprava za delovanje“ pomeni vidni ali zvočni signal (ali kateri koli enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena in deluje ali ne deluje pravilno; |
2.17 |
„opozorilna naprava za sklenjen tokokrog“ pomeni vidni signal (ali kateri koli enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena, vendar ne prikazuje, ali deluje pravilno ali ne; |
2.18 |
„neobvezna svetilka“ pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca; |
2.19 |
„tla“ pomeni površino, na kateri stoji vozilo in ki mora biti vodoravna; |
2.20 |
„naprava“ pomeni sestavni del ali sklop sestavnih delov, ki se uporabljajo za opravljanje ene ali več funkcij; |
2.21 |
„barva svetlobe, ki jo oddaja naprava“. Za ta pravilnik se uporabljajo opredelitve pojmov glede barve oddajane svetlobe iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za podelitev homologacije tipa; |
2.22 |
„največja skupna dovoljena masa vozila“ ali „največja dovoljena masa“ pomeni največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila, ki jo navede proizvajalec; |
2.23 |
„obremenitev“ pomeni obremenitev, s katero se doseže največja skupna dovoljena masa vozila, opredeljena v odstavku 2.22; |
2.24 |
„vodoravni naklon“ pomeni kot, ki nastane med obliko svetlobnega pramena, kadar je motorno kolo postavljeno tako, kot je navedeno v odstavku 5.4, in obliko svetlobnega pramena, kadar je motorno kolo nagnjeno (glejte risbo v Prilogi 6); |
2.25 |
„sistem za nastavitev vodoravnega naklona (HIAS)“ pomeni napravo, s katero se vodoravni naklon žarometa nastavi proti ničli; |
2.26 |
„kot nagiba“ pomeni: kot, ki nastane med navpičnico in navpično srednjo vzdolžno ravnino motornega kolesa, kadar se motorno kolo vrti okrog svoje vzdolžne osi (glejte risbo v Prilogi 6); |
2.27 |
„signal HIAS“ pomeni vsak kontrolni signal ali vsak dodatni vhodni krmilni signal v sistem ali izhodni krmilni signal iz sistema v motorno kolo; |
2.28 |
„signalni generator HIAS“ je naprava, ki proizvaja enega ali več signalov HIAS za preskuse sistema; |
2.29 |
„preskusni kot HIAS“ pomeni kot δ, ki nastane med mejno črto svetlo-temno žarometa in črto HH (pri žarometu z asimetričnim pramenom se uporablja vodoravni del meje svetlo-temno) (glejte risbo v Prilogi 6); |
2.30 |
„osvetlitev ovinka“ pomeni svetlobno funkcijo, ki zagotavlja povečano osvetlitev v ovinkih. |
3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE
3.1 |
Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav predloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik. |
3.2 |
Vlogi morajo biti priloženi trije izvodi dokumentov, navedenih v nadaljevanju, in naslednji podatki:
|
3.3 |
Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo z vgrajeno celotno svetlobno in svetlobno-signalno opremo iz odstavka 3.2.2, ki predstavlja vzorčni tip vozila, ki se homologira. |
4. HOMOLOGACIJA
4.1 |
Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede vseh naprav, navedenih na seznamu, se podeli homologacija tega tipa vozila. |
4.2 |
Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (trenutno 01 za Pravilnik s spremembami 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila ali istemu tipu vozila, predloženemu z opremo, ki ni navedena na seznamu iz odstavka 3.2.2, v skladu z določbami odstavka 7 tega pravilnika. |
4.3 |
Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku. |
4.4 |
Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem obrazcu, pritrdi mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:
|
4.5 |
Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številke Pravilnika in homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku. |
4.6 |
Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna. |
4.7 |
Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice vozila, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo. |
4.8 |
Primeri homologacijskih oznak so prikazani v Prilogi 2 k temu pravilniku. |
5. SPLOŠNE ZAHTEVE
5.1 Svetlobne in svetlobno-signalne naprave so vgrajene tako, da pri običajnih pogojih uporabe ter kljub tresljajem, ki so jim morda izpostavljene, ohranijo značilnosti, določene v tem pravilniku, in da vozilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.
Zlasti ne sme biti omogočeno nenamerno spreminjanje nastavitve svetilk.
5.2 Žarometi morajo biti vgrajeni tako, da je pravilna nastavitev njihove usmeritve preprosta.
5.3 Pri vseh svetlobno-signalnih napravah je referenčna os svetilke, ko je ta vgrajena v vozilo, vzporedna z ravnino stika med vozilom in cestiščem; poleg tega je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila pri bočnih odsevnikih in vzporedna s to ravnino pri vseh svetlobno-signalnih napravah. V vsaki smeri je dovoljeno odstopanje ± 3°. Upoštevane morajo biti tudi zahteve za vgradnjo, če jih je proizvajalec določil.
5.4 Kadar ni posebnih navodil, se višina in usmeritev svetilk preverita, ko neobremenjeno vozilo stoji na ravni vodoravni površini, pri čemer je njegova vzdolžna srednja ravnina navpična, krmilo pa v položaju, ki ustreza premikanju naravnost naprej. Tlak v pnevmatikah mora biti enak tlaku, ki ga predpiše proizvajalec za posamezne pogoje obremenitve, zahtevane v tem pravilniku.
5.5 Kadar ni posebnih navodil:
5.5.1 |
posamične svetilke ali odsevniki se namestijo tako, da njihovo referenčno središče leži v vzdolžni srednji ravnini vozila; |
5.5.2 |
svetilke v paru, ki imajo isto funkcijo:
|
5.6 Združene, kombinirane ali integrirane svetilke
5.6.1 |
Svetilke so lahko združene, kombinirane ali integrirane, če so izpolnjene vse zahteve v zvezi z barvo, razporeditvijo, usmeritvijo, geometrijsko vidnostjo, električno vezavo in morebitne druge zahteve.
|
5.6.2 |
Kadar je vidna svetleča površina posamične svetilke sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
|
5.7 Največja oddaljenost od tal se meri od najvišje točke vidne svetleče površine, najmanjša oddaljenost pa od najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi. Pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom se najmanjša oddaljenost od tal meri od najnižje točke učinkovite odprtine optičnega sistema (npr. reflektorja, leče, projekcijske leče) ne glede na njegovo uporabo.
Če (največja in najmanjša) oddaljenost od tal očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.
Pri razdalji med svetilkami se razporeditev glede na širino določi od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi.
Kadar razporeditev glede na širino očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.
5.8 Kadar ni posebnih navodil, ne sme utripati nobena druga svetilka, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.
5.9 Nobena rdeča svetloba ne sme biti vidna od spredaj in nobena bela svetloba ne sme biti vidna od zadaj. Skladnost s to zahtevo se preverja, kot je prikazano v nadaljevanju (glejte risbo v Prilogi 4):
5.9.1 |
vidnost rdeče svetlobe od spredaj; rdeča svetilka ne sme biti neposredno vidna za opazovalca, ki se giblje na območju 1 v prečni ravnini 25 m pred skrajno sprednjo točko vozila; |
5.9.2 |
vidnost bele svetlobe od zadaj: bela svetilka ne sme biti neposredno vidna za opazovalca, ki se giblje na območju 2 v prečni ravnini 25 m za skrajno zadnjo točko vozila; |
5.9.3 |
območji opazovanja 1 in 2 sta omejeni z ustreznimi ravninami:
|
5.10 Električna vezava je taka, da je sprednjo pozicijsko svetilko, oziroma če ta ni vgrajena, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom ter zadnjo pozicijsko svetilko in svetlobno napravo zadnje registrske tablice mogoče vklopiti oziroma izklopiti le sočasno, če ni določeno drugače.
5.11 Če ni posebnih navodil, mora biti električna vezava takšna, da žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa za meglo ni mogoče vklopiti, če niso vklopljeni tudi žarometi in svetilke iz točke 5.10. Te zahteve ni treba izpolniti pri žarometu z dolgim svetlobnim pramenom in žarometu s kratkim svetlobnim pramenom, kadar se za svetlobno opozarjanje uporablja vklapljanje žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v kratkih presledkih ali vklapljanje žarometa z dolgim svetlobnim pramenom v presledkih ali izmenično vklapljanje žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in žarometa z dolgim svetlobnim pramenom v kratkih presledkih.
5.11.1 |
Če je vgrajena svetilka za dnevno vožnjo, se mora samodejno vklopiti, ko motor deluje. Če je vklopljen žaromet, se svetilka za dnevno vožnjo ne sme vklopiti, ko motor deluje. Če svetilka za dnevno vožnjo ni vgrajena, se mora žaromet samodejno vklopiti, ko motor deluje. |
5.12 Opozorilne svetilke
5.12.1 |
Vsaka opozorilna svetilka mora biti jasno vidna vozniku v normalnem voznem položaju. |
5.12.2 |
Kadar ta pravilnik določa opozorilno napravo za „sklenjen tokokrog“, jo lahko nadomesti opozorilna naprava za „delovanje“. |
5.13 Barve svetlobe
Barve svetlobe iz tega pravilnika so:
žaromet z dolgim svetlobnim pramenom |
: |
bela |
žaromet s kratkim svetlobnim pramenom |
: |
bela |
smerna svetilka |
: |
oranžna |
zavorna svetilka |
: |
rdeča |
svetilka zadnje registrske tablice |
: |
bela |
prednja pozicijska svetilka |
: |
bela ali oranžna |
zadnja pozicijska svetilka |
: |
rdeča |
zadnji odsevnik, netrikotni |
: |
rdeča |
bočni odsevnik, netrikotni |
: |
oranžna spredaj oranžna ali rdeča zadaj |
varnostne utripalke vozila |
: |
oranžna |
žaromet za meglo |
: |
bela ali selektivno rumena |
zadnja svetilka za meglo |
: |
rdeča |
5.14 Vsako vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:
5.14.1 |
žaromet z dolgim svetlobnim pramenom (odstavek 6.1); |
5.14.2 |
žaromet s kratkim svetlobnim pramenom (odstavek 6.2); |
5.14.3 |
smerne svetilke (odstavek 6.3); |
5.14.4 |
zavorna svetilka (odstavek 6.4); |
5.14.5 |
svetlobna naprava zadnje registrske tablice (odstavek 6.5); |
5.14.6 |
prednja pozicijska svetilka (odstavek 6.6); |
5.14.7 |
zadnja pozicijska svetilka (odstavek 6.7); |
5.14.8 |
zadnji odsevnik, netrikotni (odstavek 6.8); |
5.14.9 |
bočni odsevniki, netrikotni (odstavek 6.12); |
5.15 Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:
5.15.1 |
varnostne utripalke vozila (odstavek 6.9); |
5.15.2 |
svetilke za meglo;
|
5.15.3 |
svetilka za dnevno vožnjo (odstavek 6.13). |
5.16 Vse svetlobne in svetlobno-signalne naprave iz odstavkov 5.14 in 5.15 se vgradijo v skladu z ustreznimi zahtevami iz odstavka 6 tega pravilnika.
5.17 Vgradnja katerih koli drugih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, razen naprav iz odstavkov 5.14 in 5.15, je za namene homologacije tipa prepovedana.
5.18 Svetlobne in svetlobno-signalne naprave, iz odstavkov 5.14 in 5.15, homologirane za štirikolesna vozila kategorij M1 in N1, se lahko vgradijo tudi na motorna kolesa.
6. POSEBNE ZAHTEVE
6.1 ŽAROMET Z DOLGIM SVETLOBNIM PRAMENOM
6.1.1 Število:
6.1.1.1 Za motorna kolesa s prostornino valja ≤ 125 cm3
eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:
(a) |
razredom B, C, D ali E Pravilnika št. 113; |
(b) |
Pravilnikom št. 112; |
(c) |
Pravilnikom št. 1; |
(d) |
Pravilnikom št. 8; |
(e) |
Pravilnikom št. 20; |
(f) |
Pravilnikom št. 57; |
(g) |
Pravilnikom št. 72; |
(h) |
Pravilnikom št. 98. |
6.1.1.2 Za motorna kolesa s prostornino valja > 125 cm3
eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:
(a) |
razredom B, D ali E Pravilnika št. 113; |
(b) |
Pravilnikom št. 112; |
(c) |
Pravilnikom št. 1; |
(d) |
Pravilnikom št. 8; |
(e) |
Pravilnikom št. 20; |
(f) |
Pravilnikom št. 72; |
(g) |
Pravilnikom št. 98; |
dva žarometa homologiranega tipa v skladu s:
(h) |
razredom C Pravilnika št. 113. |
6.1.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.1.3 Razporeditev
6.1.3.1 Širina
6.1.3.1.1 |
Neodvisni žaromet z dolgim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče žarometa z dolgim svetlobnim pramenom na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, mora biti njuno referenčno središče simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.1.3.1.2 |
Žaromet z dolgim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kakim drugim sprednjim žarometom ali svetilko, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo opremljeno tudi z neodvisnim glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom ali glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom, ki je poleg žarometa z dolgim svetlobnim pramenom integriran tudi s sprednjo pozicijsko svetilko, morata njuni referenčni središči ležati simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.1.3.1.3 |
Dva žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, od katerih je eden ali sta oba integrirana s kakim drugim žarometom ali svetilko, morata biti vgrajena tako, da njuni referenčni središči ležita simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.1.3.2 Dolžina: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.
6.1.3.3 Razdalja med robom svetleče površine katerega koli neodvisnega žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in robom svetleče površine glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom nikakor ne sme presegati 200 mm. Razdalja med robom svetleče površine katerega koli neodvisnega žarometa z dolgim svetlobnim pramenom in tlemi mora znašati od 500 mm do 1 300 mm.
6.1.3.4 Pri dveh žarometih z dolgim svetlobnim pramenom: razdalja med svetlečima površinama obeh žarometov z dolgim svetlobnim pramenom ne sme presegati 200 mm.
6.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo na območjih, za katera se zdi, da niso osvetljena v obravnavani smeri opazovanja, se zagotovi na stožčastem prostoru, določenem s črtami, ki izhajajo iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°.
6.1.5 Usmeritev
6.1.5.1 Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.
6.1.5.2 Za žaromet z dolgim svetlobnim pramenom se lahko vgradi sistem HIAS.
6.1.6 Električna vezava
Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom lahko ostanejo vključeni skupaj z žarometi z dolgim svetlobnim pramenom.
6.1.7 Opozorilne naprave
6.1.7.1 Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“.
Obvezna; neutripajoča modra opozorilna svetilka.
6.1.7.2 Opozorilna naprava za „napako sistema HIAS“.
Obvezna; utripajoča oranžna opozorilna svetilka, ki je lahko kombinirana z opozorilno napravo iz odstavka 6.2.8.2. Vklopi se, kadar koli se odkrije napaka v zvezi s signali HIAS. Med okvaro ostane naprava vklopljena.
6.1.8 Druge zahteve
6.1.8.1 Največja skupna svetilnost žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, ki so lahko vklopljeni hkrati, ne presega 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100 (vrednost iz homologacije).
6.1.8.2 V primeru napake sistema HIAS za žaromet z dolgim svetlobnim pramenom je možno brez uporabe posebnega orodja:
(a) |
izklopiti sistem HIAS do ponovne nastavitve v skladu z navodili proizvajalca, in |
(b) |
ponovno nastaviti žaromet z dolgim svetlobnim pramenom tako, da sta njegova vodoravna in navpična usmeritev enaki nastavitvi žarometa, ki ni opremljen s sistemom HIAS. |
Proizvajalec predloži podrobni opis postopka ponovne nastavitve sistema HIAS.
Namesto tega se lahko proizvajalec odloči za vgradnjo samodejnega sistema, ki omogoča obe zgoraj navedeni nalogi ali ponovno nastavi sistem HIAS. V tem primeru proizvajalec službi, ki izvaja preskuse, predloži opis samodejnega sistema in do časa, ko bodo razvite usklajene zahteve, prikaže način preveritve delovanja samodejnega sistema, kot je opisano.
6.2 ŽAROMET S KRATKIM SVETLOBNIM PRAMENOM
6.2.1 Število:
6.2.1.1 Za motorna kolesa s prostornino valja ≤ 125 cm3
eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:
(a) |
razredom B, C, D ali E Pravilnika št. 113; |
(b) |
Pravilnikom št. 112; |
(c) |
Pravilnikom št. 1; |
(d) |
Pravilnikom št. 8; |
(e) |
Pravilnikom št. 20; |
(f) |
Pravilnikom št. 57; |
(g) |
Pravilnikom št. 72; |
(h) |
Pravilnikom št. 98. |
6.2.1.2 Za motorna kolesa s prostornino valja > 125 cm3
eden ali dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:
(a) |
razredom B, D ali E Pravilnika št. 113; |
(b) |
Pravilnikom št. 112; |
(c) |
Pravilnikom št. 1; |
(d) |
Pravilnikom št. 8; |
(e) |
Pravilnikom št. 20; |
(f) |
Pravilnikom št. 72; |
(g) |
Pravilnikom št. 98; |
dva žarometa homologiranega tipa v skladu z:
(a) |
razredom C osnutka Pravilnika št. 113. |
6.2.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.2.3 Razporeditev
6.2.3.1 Širina
6.2.3.1.1 |
Neodvisni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je lahko vgrajen nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, mora biti referenčno središče glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, mora biti njuno referenčno središče simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.2.3.1.2 |
Glavni žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki je integriran s kakim drugim sprednjim žarometom ali svetilko, mora biti vgrajen tako, da leži njegovo referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če je vozilo opremljeno tudi z neodvisnim žarometom z dolgim svetlobnim pramenom ali žarometom z dolgim svetlobnim pramenom, ki je poleg glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom integriran tudi s sprednjo pozicijsko svetilko, morata biti njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.2.3.1.3 |
Dva glavna žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, od katerih je eden ali sta oba integrirana z drugim sprednjim žarometom ali svetilko, morata biti vgrajena tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.2.3.1.4 |
Če je vgrajena ena ali več dodatnih svetilnih enot za osvetlitev ovinka, ki so homologirane kot del žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v skladu s Pravilnikom št. 113, se vgradijo pod naslednjimi pogoji:
|
6.2.3.2 Višina: najmanj 500 mm in največ 1 200 mm od tal.
6.2.3.3 Dolžina: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če sevana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.
6.2.3.4 Če sta vgrajena dva glavna žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, razdalja med njunima svetlečima površinama ne sme presegati 200 mm.
6.2.4 Geometrijska vidnost
Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:
α |
= |
15° navzgor in 10° navzdol; |
β |
= |
45° v levo in desno za eno samo svetilko; |
β |
= |
45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk. |
Pregrade ali drugi deli opreme, vgrajeni blizu žarometa, ne smejo povzročati sekundarnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
6.2.5 Usmeritev
6.2.5.1 Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.
6.2.5.2 Navpični naklon glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom mora ostati v mejah med –0,5 in –2,5 odstotka, razen če je vgrajena zunanja naprava za nastavljanje.
6.2.5.3 Pri glavnem žarometu s kratkim svetlobnim pramenom, katerega svetlobni vir ima ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, navpični naklon žarometa ostane med –0,5 in –2,5 odstotka. Za izpolnitev zahtev iz tega odstavka se lahko uporabi naprava za nastavitev naklona žarometov, vendar mora delovati samodejno (3).
6.2.5.4 Zahteva iz odstavka 6.2.5.3 se preskusi na vozilu v naslednjih pogojih:
Pogoj A (samo voznik):
Masa 75 kg ± 1 kg, ki simulira voznika, se namesti na vozilo tako, da reproducira obremenitve osi, ki jih je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve.
Navpični naklon (osnovna nastavitev) glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom se v skladu z navodili proizvajalca nastavi med –1,0 in –1,5 odstotka.
Pogoj B (polna obremenitev motornega kolesa)
Mase, ki simulirajo proizvajalčevo največjo skupno dovoljeno maso, se namestijo na vozilo tako, da reproducirajo obremenitve osi, ki jih je navedel proizvajalec za to stanje obremenitve.
Pred začetkom meritev se vozilo trikrat zaniha navzgor in navzdol in nato premakne nazaj in naprej najmanj za celotni vrtljaj kolesa.
6.2.5.5 Za žaromet s kratkim svetlobnim pramenom se lahko vgradi sistem HIAS. Sistem HIAS ne sme prilagoditi vodoravnega naklona za več kot znaša kot nagiba vozila.
6.2.5.6 Zahteva iz odstavka 6.2.5.5 se preskusi v naslednjih pogojih:
Preskusno vozilo se nastavi v skladu z odstavkom 5.4. Nagnite vozilo in izmerite preskusni kot sistema HIAS.
Vozilo se preskuša pod naslednjima pogojema:
(a) |
največji kot nastavitve vodoravnega naklona, ki ga je navedel proizvajalec (na levo in na desno); |
(b) |
polovica največjega kota nastavitve vodoravnega naklona, ki ga je navedel proizvajalec (na levo in na desno). |
Kadar se vozilo vrne v položaj iz odstavka 5.4, se mora preskusni kot HIAS hitro vrniti na ničlo.
Krmilo se lahko pritrdi v položaju za vožnjo naravnost naprej, da se med nagibanjem vozila ne premika.
Za preskus se sistem HIAS vklopi s signalnim generatorjem HIAS.
Sistem izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.5.5, če noben izmerjen preskusni kot HIAS ni manjši od nič. To lahko proizvajalec prikaže tudi na drugi način, ki ga odobri pristojni homologacijski organ.
6.2.5.7 Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se lahko vklopijo le v povezavi z glavnim žarometom s kratkim svetlobnim pramenom za osvetlitev ovinka. Osvetlitev, ki jo zagotovi žaromet za osvetlitev ovinka, se sme raztezati nad vodoravno ravnino, ki je vzporedna s tlemi in v kateri je referenčna os glavnega žarometa s kratkim svetlobnim pramenom, za vse kote nagiba, kot je navedel proizvajalec med homologacijo naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.
6.2.5.8 Zahteva iz odstavka 6.2.5.7 se preskusi na naslednji način:
Preskusno vozilo se nastavi v skladu z odstavkom 5.4.
Izmerite kote nagiba na obeh straneh vozila pod vsakim pogojem, kadar je vklopljena osvetlitev ovinka. Koti nagiba, ki se merijo, so koti nagiba, ki jih je navedel proizvajalec med homologacijo naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.
Krmilo se lahko pritrdi v položaju za premikanje naravnost naprej, da se med nagibanjem vozila ne premika.
Za preskus se lahko osvetlitev ovinka vklopi s signalnim generatorjem, ki ga zagotovi proizvajalec.
Sistem izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2.5.7, če noben izmerjen kot nagiba na obeh straneh vozila ni manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.
Proizvajalec lahko skladnost z odstavkom 6.2.5.7 prikaže tudi na drugi način, ki ga odobri homologacijski organ.
6.2.6 Električna vezava
Naprava za preklop na kratke svetlobne pramene mora hkrati izklopiti žaromete z dolgim svetlobnim pramenom.
Kadar je žaromet z dolgim svetlobnim pramenom vklopljen, ostanejo žarometi s kratkim svetlobnim pramenom in svetlobnim virom, homologiranim v skladu s Pravilnikom 99, vklopljeni.
6.2.6.1 Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka morajo biti vezane tako, da jih ni mogoče vklopiti, če niso hkrati vklopljeni glavni žarometi s kratkim svetlobnim pramenom.
Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka na obeh straneh vozila se lahko samodejno vklopijo le, kadar kot nagiba ni manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.
Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se ne smejo vklopiti, kadar je kot nagiba manjši od treh stopinj.
Dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote se morajo izklopiti, kadar je kot nagiba manjši od najmanjših kotov nagiba, navedenih v obrazcu za obveščanje o homologaciji naprave v skladu s Pravilnikom št. 113.
6.2.7 Opozorilne naprave
6.2.7.1 Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“.
Neobvezna; neutripajoča zelena opozorilna svetilka.
6.2.7.2 Opozorilna naprava za „napako sistema HIAS“.
Obvezna; utripajoča oranžna opozorilna svetilka, ki je lahko kombinirana z opozorilno napravo iz odstavka 6.1.8.2. Vklopi se, kadar koli se odkrije napaka v zvezi s signali HIAS. Med okvaro mora ostati naprava vklopljena.
6.2.7.3 Pri napaki v kontrolnem sistemu se dodatni svetlobni viri ali dodatne svetlobne enote za osvetlitev ovinka samodejno izklopijo.
6.2.8 Druge zahteve
V primeru napake sistema HIAS za žaromet s kratkim svetlobnim pramenom je možno brez uporabe posebnega orodja:
(a) |
izklopiti sistem HIAS do ponovne nastavitve v skladu z navodili proizvajalca, in |
(b) |
ponovno nastaviti žaromet s kratkim svetlobnim pramenom tako, da sta njegova vodoravna in navpična nastavitev enaki nastavitvi žarometa, ki ni opremljen s sistemom HIAS. |
Proizvajalec predloži podrobni opis postopka ponovne nastavitve sistema HIAS.
Namesto tega se lahko proizvajalec odloči za vgradnjo samodejnega sistema, ki omogoča obe zgoraj navedeni nalogi ali ponovno nastavi sistem HIAS. V tem primeru proizvajalec službi, ki izvaja preskuse, predloži opis samodejnega sistema in do časa, ko bodo razvite usklajene zahteve, prikaže način preveritve delovanja samodejnega sistema, kot je opisano.
6.3 SMERNE SVETILKE
6.3.1 Število
Po dve na vsaki strani.
6.3.2 Namestitev
Dve sprednji smerni svetilki (kategorije 1, kot je določeno v Pravilniku št. 6, ali kategorije 11, kot je določeno v Pravilniku št. 50).
Dve zadnji smerni svetilki (kategorije 2, kot je določeno v Pravilniku št. 6, ali kategorije 12, kot je določeno v Pravilniku št. 50).
6.3.3 Razporeditev
6.3.3.1 |
Po širini: sprednje smerne svetilke morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
Pri zadnjih smernih svetilkah je razdalja med notranjimi robovi dveh svetlečih površin vsaj 180 mm, pod pogojem, da se uporabljajo predpisi iz odstavka 2.11 tudi, kadar je nameščena registrska tablica; |
6.3.3.2 |
po višini: najmanj 350 mm in največ 1 200 mm nad tlemi; |
6.3.3.3 |
po dolžini: sprednja razdalja med referenčnim središčem zadnjih smernih svetilk in prečno ravnino, ki omejuje skrajno zadnjo točko celotne dolžine vozila, ne presega 300 mm. |
6.3.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 20° navznoter in 80° navzven.
Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.
Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilk manj kot 750 mm.
6.3.5 Usmeritev
Prednje smerne svetilke lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.
6.3.6 Električna vezava
Smerne svetilke se vklapljajo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na eni strani vozila se vklapljajo in izklapljajo z eno napravo za upravljanje.
6.3.7 Smerna svetilka ne sme biti „integrirana“ z nobeno drugo svetilko, razen oranžne sprednje pozicijske svetilke.
6.3.8 Opozorilna naprava za „delovanje“
Obvezna. Lahko je optična ali zvočna ali optična in zvočna. Če je optična, je to utripajoča zelena svetilka ali svetilke, ki ob okvari katere koli smerne svetilke ugasnejo, ostanejo prižgane brez utripanja ali pa utripajo z opazno spremenjeno frekvenco.
6.3.9 Druge zahteve
Značilnosti, ki so navedene v nadaljevanju, se merijo brez druge obremenitve električnega sistema, razen obremenitve, ki je potrebna za delovanje motorja in svetlobnih naprav. Za vsa vozila:
6.3.9.1 |
je frekvenca utripanja svetlobe 90 ± 30 utripov na minuto; |
6.3.9.2 |
utripanje smernih svetilk na isti strani vozila je lahko sočasno ali izmenično; |
6.3.9.3 |
svetilka prvič zasveti najpozneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasne najpozneje sekundo in pol po vklopu svetilke; |
6.3.9.4 |
pri okvari, razen pri kratkem stiku, ene od smernih svetilk morajo ostale smerne svetilke, ki kažejo isto smer, še naprej utripati ali ostati prižgane, vendar je lahko frekvenca utripanja v takih okoliščinah drugačna od predpisane. |
6.4 ZAVORNA SVETILKA
6.4.1 Število
Ena ali dve.
6.4.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.4.3 Razporeditev
6.4.3.1 |
Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi; |
6.4.3.2 |
po dolžini: na zadnjem delu vozila. |
6.4.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni kot |
: |
45° v levo in desno za eno samo svetilko; 45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk; |
navpični kot |
: |
15° nad vodoravno ravnino in pod njo. |
Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.
6.4.5 Usmeritev
Proti zadnjemu delu vozila.
6.4.6 Električna vezava
Zavorna svetilka zasveti pri vsaki uporabi delovne zavore.
6.4.7 Opozorilna naprava
Opozorilna naprava ni obvezna; če pa je vgrajena, je to neutripajoča opozorilna lučka, ki se vklopi ob okvari zavornih svetilk.
6.4.8 Druge zahteve
Jih ni.
6.5 SVETLOBNA NAPRAVA ZADNJE REGISTRSKE TABLICE
6.5.1 Število
Ena, homologirana kot naprava kategorije 2 v skladu s Pravilnikom št. 50. Naprava je lahko sestavljena iz več optičnih elementov za osvetlitev mesta, namenjenega za registrsko tablico.
6.5.2 |
Namestitev |
Takšna, da naprava osvetljuje mesto, namenjeno za registrsko tablico. |
6.5.3 |
Razporeditev |
|
6.5.3.1 |
Po širini: |
|
6.5.3.2 |
Po višini: |
|
6.5.3.3 |
Po dolžini: |
|
6.5.4 |
Geometrijska vidnost |
|
6.5.5 |
Usmeritev |
6.5.6 Opozorilna naprava
Neobvezna: njeno funkcijo opravlja opozorilna naprava, ki je predpisana za pozicijsko svetilko.
6.5.7 Druge zahteve
Če je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zavorno svetilko ali zadnjo svetilko za meglo, se lahko fotometrične značilnosti svetilke zadnje registrske tablice med delovanjem zavorne svetilke ali zadnje svetilke za meglo spremenijo.
6.6 SPREDNJA POZICIJSKA SVETILKA
6.6.1 Število
Ena ali dve, |
če sta bele barve |
ali |
|
dve (po ena na vsaki strani), |
če sta oranžne barve |
6.6.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.6.3 Razporeditev
6.6.3.1 |
Širina:
Dve sprednji pozicijski svetilki, od katerih je ena ali sta obe integrirani s kakšno drugo sprednjo svetilko, morata biti vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.6.3.2 |
Po višini: najmanj 350 mm in največ 1 200 mm nad tlemi. |
6.6.3.3 |
Po dolžini: na sprednjem delu vozila. |
6.6.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni kot |
: |
80° v levo in desno za eno samo svetilko: vodoravni kot je lahko 80° navzven in 20° navznoter za vsak par svetilk. |
Navpični kot |
: |
15° nad vodoravno ravnino in pod njo. |
Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.
6.6.5 Usmeritev
Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.
6.6.6 Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“
Obvezna. Neutripajoča zelena opozorilna svetilka. Ta opozorilna naprava ni potrebna, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vklopi in izklopi le skupaj s pozicijskimi svetilkami.
6.6.7 Druge zahteve
Kadar je sprednja pozicijska svetilka integrirana v sprednjo smerno svetilko, mora biti električna vezava takšna, da je pozicijska svetilka, ki je na isti strani kot smerna svetilka, izklopljena, kadar smerna svetilka utripa.
6.7 ZADNJA POZICIJSKA SVETILKA
6.7.1 Število
Ena ali dve.
6.7.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.7.3 Razporeditev
6.7.3.1 |
Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi; |
6.7.3.2 |
po dolžini: na zadnjem delu vozila. |
6.7.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni kot |
: |
80° v levo in desno za eno samo svetilko: vodoravni kot je lahko 80° navzven in 45° navznoter za vsak par svetilk. |
Navpični kot |
: |
15° nad vodoravno ravnino in pod njo. |
Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manjša kot 750 mm.
6.7.5 Usmeritev
Nazaj.
6.7.6 Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“
Neobvezna: njeno funkcijo opravlja naprava, ki je predpisana za sprednjo pozicijsko svetilko.
6.7.7 Druge zahteve
Če je zadnja pozicijska svetilka integrirana v smerno svetilko, je električna vezava zadnje pozicijske svetilke na ustrezni strani vozila ali na integriranem delu lahko taka, da je izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).
6.8 ZADNJI ODSEVNIK, NETRIKOTNI
6.8.1 Število
Eden ali dva.
6.8.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.8.3 Razporeditev
Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi;
6.8.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni kot |
: |
30° v levo in desno za en sam odsevnik; 30° navzven in 10° navznoter za vsak par odsevnikov; |
navpični kot |
: |
15° nad vodoravno ravnino in pod njo. |
Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.
6.8.5 Usmeritev
Nazaj.
6.9 VARNOSTNE UTRIPALKE VOZILA
6.9.1 Varnostno utripanje nastane s hkratnim delovanjem smernih svetilk v skladu z zahtevami iz odstavka 6.3.
6.9.2 Električna vezava
Varnostne utripalke se vklopijo s posebno napravo za upravljanje, ki omogoča sočasno električno napajanje vseh smernih svetilk.
6.9.3 Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“
Obvezna. Utripajoča rdeča opozorilna svetilka, pri ločenih opozorilnih napravah pa sočasno delovanje opozorilne naprave, predpisane v odstavku 6.3.8.
6.9.4 Druge zahteve
Utripajoča svetloba 90 ± 30 utripov na minuto.
Svetilke prvič zasvetijo najpozneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje opozorilnih svetilk in prvič ugasnejo najpozneje eno sekundo in pol po tem vklopu.
6.10 ŽAROMET ZA MEGLO
6.10.1 Število
Eden ali dva.
6.10.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.10.3 Razporeditev
6.10.3.1 |
Po širini: pri posamičnem žarometu je referenčno središče na vzdolžni srednji ravnini vozila ali pa rob svetleče površine, ki je najbližje tej ravnini, ni oddaljen več kot 250 mm od nje; |
6.10.3.2 |
po višini: najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka na svetleči površini ne sme biti višje od najvišje točke na svetleči površini žarometa s kratkim svetlobnim pramenom; |
6.10.3.3 |
po dolžini: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če oddajana svetloba niti neposredno niti posredno ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila. |
6.10.4 Geometrijska vidnost
Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:
α |
= |
5° navzgor in navzdol; |
β |
= |
45° na levo in desno za eno samo svetilko, razen za neosrediščeno svetlobo, ko je kot navznoter β = 10°; |
β |
= |
45° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk. |
6.10.5 Usmeritev
Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.
6.10.6 Ne sme biti kombiniran z nobeno drugo sprednjo svetilko.
6.10.7 Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“
Neobvezna; neutripajoča zelena opozorilna svetilka.
6.10.8 Druge zahteve
Jih ni.
6.10.9 Električna vezava
Žaromete za meglo je možno vklopiti ali izklopiti neodvisno od žarometov z dolgim in/ali kratkim svetlobnim pramenom.
6.11 ZADNJA SVETILKA ZA MEGLO
6.11.1 Število
Ena ali dve.
6.11.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.11.3 Razporeditev
6.11.3.1 |
Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi; |
6.11.3.2 |
po dolžini: na zadnjem delu vozila. |
6.11.3.3 |
Razdalja med svetlečima površinama zadnje svetilke za meglo in zavorne svetilke ne sme biti manjša od 100 mm. |
6.11.4 Geometrijska vidnost
Določata jo kota α in β iz odstavka 2.11:
α |
= |
5° navzgor in navzdol; |
β |
= |
25° v levo in desno za eno samo svetilko; 25° navzven in 10° navznoter za vsak par svetilk. |
6.11.5 Usmeritev
Nazaj.
6.11.6 Električna vezava
Električna vezava mora biti takšna, da lahko zadnja svetilka za meglo zasveti le, kadar je vklopljena ena ali več naslednjih svetilk: žaromet z dolgim svetlobnim pramenom, žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, žaromet za meglo.
Če je vgrajen žaromet za meglo, je možno izklopiti zadnjo svetilko za meglo neodvisno od žarometa za meglo.
Zadnje svetilke za meglo lahko še naprej delujejo, dokler se ne izklopijo pozicijske svetilke, in ostanejo izklopljene, dokler se spet namerno ne vklopijo.
6.11.7 Opozorilna naprava za „sklenjen tokokrog“
Obvezna. Neutripajoča oranžna opozorilna svetilka.
6.11.8 Druge zahteve
Jih ni.
6.12 BOČNI ODSEVNIK, NETRIKOTNI
6.12.1 Število na vsaki strani
Eden ali dva.
6.12.2 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.12.3 Razporeditev
6.12.3.1 |
Ob strani vozila. |
6.12.3.2 |
Po višini: najmanj 300 mm in največ 900 mm nad tlemi; |
6.12.3.3 |
po dolžini: lega mora biti taka, da ga v normalnih okoliščinah ne morejo zakriti voznikova ali sovoznikova oblačila |
6.12.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti β = 30° naprej in nazaj.
Navpični koti α = 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.
Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina odsevnika manjša od 750 mm.
6.12.5 Usmeritev
Referenčna os odsevnikov mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila ter usmerjena navzven. Sprednji bočni odsevniki lahko spreminjajo usmeritev skupaj s kotom zasuka krmila.
6.13 SVETILKA ZA DNEVNO VOŽNJO
6.13.1 Prisotnost
Neobvezna za motorna kolesa.
6.13.2 Število
Ena ali dve svetilki homologiranega tipa v skladu s Pravilnikom št. 87.
6.13.3 Namestitev
Ni posebnih zahtev.
6.13.4 Razporeditev
6.13.4.1 Po širini:
6.13.4.1.1 |
Neodvisna svetilka za dnevno vožnjo je lahko vgrajena nad ali pod drugo sprednjo svetilko ali ob njej: če sta ti svetilki druga nad drugo, leži referenčno središče svetilke za dnevno vožnjo na vzdolžni srednji ravnini vozila; če sta vgrajeni druga zraven druge, je rob svetleče površine največ 250 mm oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila. |
6.13.4.1.2 |
Svetilka za dnevno vožnjo, ki je integrirana s kakšno drugo sprednjo svetilko (žaromet z dolgim svetlobnim pramenom ali sprednja pozicijska svetilka), je vgrajena tako, da je rob svetleče površine največ 250 mm oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila. |
6.13.4.1.3 |
Dve svetilki za dnevno vožnjo, od katerih je ena ali sta obe integrirani s kakšno drugo sprednjo svetilko, sta vgrajeni tako, da sta njuni referenčni središči simetrični glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. |
6.13.4.1.4 |
Če sta vgrajeni dve svetilki za dnevno vožnjo, razdalja med njunima svetlečima površinama ne presega 420 mm. |
6.13.4.1.5 |
Največja medsebojna razdalja se ne uporablja, kadar so svetilke za dnevno vožnjo:
|
6.13.4.2 Po višini:
najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi.
6.13.4.3 Po dolžini:
na sprednjem delu vozila.
6.13.5 Geometrijska vidnost
Vodoravna |
: |
20° navzven in 10° navznoter. |
Navpično |
: |
10° navzgor in 10° navzdol. |
6.13.6 Usmeritev
Naprej. Svetilke lahko spreminjajo usmeritev skladno s kotom zasuka krmila.
6.13.7 Električna vezava
6.13.7.1 Svetilka za dnevno vožnjo se samodejno izklopi, če so vklopljeni žarometi, razen če se slednji uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih presledkih.
Zadnja pozicijska svetilka je vklopljena, kadar so vklopljene svetilke za dnevno vožnjo. Sprednja pozicijska svetilka ali svetilke in svetlobna naprava zadnje registrske tablice se lahko vklopijo posamezno ali skupaj, kadar so dnevne svetilke vklopljene.
6.13.7.2 Če je razdalja med sprednjo smerno svetilko in svetilko za dnevno vožnjo 40 mm ali manj, je lahko električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila takšna, da:
(a) |
je izklopljena ali |
(b) |
je njena svetilnost zmanjšana ves čas, ko deluje sprednja smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno). |
6.13.7.3 Če je smerna svetilka integrirana v svetilko za dnevno vožnjo, mora biti električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila taka, da je svetilka za dnevno vožnjo izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).
6.13.8 Opozorilna naprava
Zelena opozorilna naprava za sklenjen tokokrog ni obvezna.
6.13.9 Druge zahteve
Oznaka DRL v ISO 2575:2004 – cestna vozila. Za obveščanje voznika, da je svetilka za dnevno vožnjo vklopljena, se lahko uporabljajo oznake za naprave za upravljanje, kazalnike in opozorilne naprave.
7. SPREMEMBE TIPA VOZILA ALI VGRADNJE SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV V VOZILO
7.1 |
Vsaka sprememba tipa vozila ali vgradnje svetlobnih ali svetlobno-signalnih naprav v vozilo ali seznama iz odstavka 3.2.2 se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za ta tip vozila. Ta organ lahko potem:
|
7.2 |
Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik. |
7.3 |
Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku. |
8. SKLADNOST PROIZVODNJE
Skladnost proizvodnih postopkov mora biti v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:
8.1 |
Motorna kolesa, homologirana v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelana tako, da so skladna s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavkov 5 in 6. |
8.2 |
Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za skladnost postopkov za nadzor proizvodnje, določene v Prilogi 5 k temu pravilniku. |
8.3 |
Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost metod za preverjanje skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na leto. |
9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
9.1 |
Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 8.1 ali če vozilo ne opravi preverjanj iz odstavka 8. |
9.2 |
Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je pred tem podelila, mora takoj obvestiti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku. |
10. DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
11. PREHODNE DOLOČBE
11.1 |
Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 10 k spremembam 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 10 k spremembam 01. |
11.2 |
Po 60 mesecih od datuma začetka veljavnosti iz odstavka 11.1 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podeljujejo homologacije le, če tip vozila glede števila in načina vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav izpolnjuje zahteve iz Dodatka 10 k spremembam 01 tega pravilnika. |
11.3 |
Obstoječe homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred datumom iz odstavka 11.2, ostanejo veljavne. Za vozila, ki so bila prvič registrirana več kot 84 mesecev po datumu začetka veljavnosti iz odstavka 11.1, lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo homologacijo tipa vozila glede števila in načina vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Dodatka 10 k spremembam 01 tega pravilnika. |
12. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošiljajo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.
(1) Kakor je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sprem.4).
(2) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3), dokument TRANS/WP.29/78/Rev.2/Sprem.1.
(3) Vendar lahko do 60 mesecev po začetku veljavnosti Dodatka 10 k spremembam 01 ta naprava deluje ročno brez uporabe orodja. V tem primeru proizvajalec v priročniku za lastnika vozila navede navodila za takšno ročno nastavljanje žarometov.
PRILOGA 1
SPOROČILO
(Največji format: A4 (210 × 297 mm))
PRILOGA 2
NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK
VZOREC A
(Glejte odstavek 4.4 tega pravilnika)
Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na motorno kolo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 53, kot je bil spremenjen s spremembami 01. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 53.
VZOREC B
(Glejte odstavek 4.5 tega pravilnika)
Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na motorno kolo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s pravilnikoma št. 53 in št. 78 (1). Števke homologacije pomenijo, da je na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 53 vključeval spremembe 01, Pravilnik št. 78 pa je že vključeval spremembe 02.
(1) Druga številka je navedena le kot primer.
PRILOGA 3
POVRŠINE SVETILK, REFERENČNE OSI, REFERENČNA SREDIŠČA IN KOTI GEOMETRIJSKE VIDNOSTI
SVETLEČA POVRŠINA V PRIMERJAVI S POVRŠINO SEVANJA
(Glejte odstavka 2.9 in 2.8 tega pravilnika)
SKICA A
|
Svetleča površina |
Površina sevanja |
Robova sta |
a in b |
c in d |
SKICA B
|
Svetleča površina |
Površina sevanja |
Robova sta |
a in b |
c in d |
PRILOGA 4
VIDNOST RDEČIH SVETILK OD SPREDAJ IN VIDNOST BELIH SVETILK OD ZADAJ
(Glejte odstavek 5.9 tega pravilnika)
Slika 1
Vidnost rdeče svetilke od spredaj
Slika 2
Vidnost bele svetilke od zadaj
PRILOGA 5
NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODNJE
1. PRESKUSI
1.1 Razporeditev svetilk
Razporeditev svetilk, kot je določena v odstavku 6, se preveri v skladu s splošnimi zahtevami iz odstavka 5 tega pravilnika. Vrednosti izmerjenih razdalj so takšne, do so upoštevane posebne zahteve za vsako svetilko.
1.2 Vidnost svetilk
1.2.1 Koti geometrijske vidnosti se preverijo v skladu z odstavkom 2.11 tega pravilnika. Vrednosti izmerjenih kotov morajo biti takšne, da so upoštevane posebne zahteve za vsako svetilko, razen, da je pri omejitvi kotov dovoljeno odstopanje ± 3° v skladu z odstavkom 5.3 za vgradnjo svetlobno-signalnih naprav.
1.2.2 Vidnost rdeče svetilke od spredaj in bele svetilke od zadaj se preveri v skladu z odstavkom 5.9 tega pravilnika.
1.3 Usmeritev žarometov s kratkim svetlobnim pramenom proti sprednjemu delu vozila
1.3.1 Osnovni naklon navzdol
(Osnovni naklon navzdol za mejo svetlo-temno žarometa s kratkim svetlobnim pramenom se preveri glede na zahteve iz odstavka 6.2.5).
1.4 Električne vezave in opozorilne naprave
Električne vezave se preverijo z vklopom vsake svetilke, ki se napaja prek električnega sistema motornega kolesa.
Svetilke in opozorilne naprave morajo delovati v skladu z določbami iz odstavkov 5.10 do 5.12 tega pravilnika ter v skladu s posebnimi zahtevami za vsako svetilko.
1.5 Svetilnost
1.5.1 Žarometi z dolgim svetlobnim pramenom
Največja skupna svetilnost žarometov z dolgim svetlobnim pramenom je takšna, da je izpolnjena zahteva iz odstavka 6.1.9 tega pravilnika.
1.6 Prisotnost, število, barva, namestitev in, kadar je primerno, kategorija svetilk se preverijo z vizualnim pregledom svetilk in njihovih oznak. Te morajo biti takšne, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.13 in posebne zahteve za vsako svetilko.
PRILOGA 6
RAZLAGA „VODORAVNEGA NAKLONA“, „KOTA NAGIBA“ IN KOTA „δ“
Slika 3