19.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 393/20

1.

mandat EU v skladu s členom 165 PDEU za razvoj evropske dimenzije v športu in spodbujanje vprašanj s področja športa v EU;

2.

delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje 2011–2014 (1), sprejet 20. maja 2011, ki postavlja v ospredje prizadevanja za oblikovanje na dokazih temelječe športne politike na ravni EU in na podlagi katerega je bila ustanovljena skupina strokovnjakov za športno statistiko, ki je zadolžena, da priporoči, kako nadalje spodbujati zbiranje podatkov na področju športa, ki temeljijo na sedanjem delu;

3.

belo knjigo o športu, ki jo je 7. julija 2007 (2) objavila Komisija, in sporočilo o razvoju evropske dimenzije v športu z dne 18. januarja 2011 (3), v katerih je poudarjeno, da je potrebna trdna na dokazih temelječa osnova, ki bi podprla oblikovanje športne politike, vključno s primerljivimi podatki za celo EU o družbenih in gospodarskih vidikih športa, in ki določata konkretne ukrepe za dosego tega cilja;

4.

strukturirano sodelovanje na ravni EU med državami članicami na področju športne statistike, ki s podporo Komisije poteka od leta 2006 in je privedlo do razvoja skupne metodologije za merjenje gospodarskega pomena športa na podlagi dogovorjene opredelitve v EU (t. i. vilenske opredelitve športa), pa tudi do razvoja športnih satelitskih računov (4) v več državah članicah;

5.

študiji za celo EU o prispevku športa h gospodarski rasti in zaposlovanju v EU ter morebitni prihodnji funkciji spremljanja športa v EU (5), ki ju je v letih 2010 in 2011 začela Komisija;

6.

prvo konferenco EU o športni statistiki, ki je bila 23. marca 2011 v Bruslju ter je potrdila pomen boljših in bolj primerljivih športnih podatkov (6);

1.

trenutna finančna in gospodarska kriza močno vpliva na javno porabo po vsej EU, zaradi česar številne države članice namenjajo sredstva za politike, ki pospešujejo rast in ustvarjajo nova delovna mesta;

2.

čeprav so bile na različnih ravneh izvedene raziskave o vplivu športa na gospodarstvo, rezultati na splošno niso primerljivi med državami. Danes je vse več dokazov, da je prispevek športa k evropskemu gospodarstvu velik ter da znatno pospešuje rast in ustvarja nova delovna mesta (7), hkrati pa zagotavlja socialno kohezijo, blaginjo in razvoj socialnih spretnosti (8) ter tako pomembno prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

3.

glede na nedavno študijo za celo EU delež športa znaša 1,76 % celotne bruto dodane vrednosti v EU (9). Ob upoštevanju multiplikacijskih učinkov je delež športa celo do 2,98 % celotne bruto dodane vrednosti v EU. Poleg tega se je izkazalo, da je rast v športnem sektorju delovno intenzivna, kar se odraža v višjem deležu športa v celotnem zaposlovanju EU (ki znaša do 2,12 %) v primerjavi z bruto dodano vrednostjo. Šport ima zaradi svoje nesorazmerno visoke delovne intenzivnosti pomembno vlogo pri zagotavljanju zaposlovanja;

4.

zbiranje različnih s športom povezanih podatkov in njihova uporaba pri oblikovanju politik lahko povečata kakovost športnih politik. Zato veljajo športni satelitski računi za koristen instrument za zbiranje dokazov pri oblikovanju športnih politik. V nekaterih državah članicah je bil z uvedbo športnega satelitskega računa na nacionalni ravni dosežen velik napredek pri merjenju gospodarskega pomena športa;

5.

sodelovanje za izboljšanje ravni znanja o športu v EU bi lahko najlažje izboljšali z medsektorskim sodelovanjem akademikov, športnega sektorja, športnih gibanj ter nacionalnih in evropskih javnih organov, vključno s statističnimi uradi;

6.

raziskave Eurobarometra so se izkazale za koristno orodje za večletno primerjavo trendov med državami članicami v zvezi z rezultati različnih športnih politik, vendar ne morejo nadomestiti zanesljivih statističnih podatkov, ki jih je Eurostat pridobil prek evropskega statističnega sistema;

7.

prvi niz rezultatov (10) v zvezi s specifičnimi vidiki okrepljene na dokazih temelječe osnove za šport, ki ga je na podlagi svojega mandata razvila strokovna skupina za športno statistiko, zajema:

8.

pri razvoju na dokazih temelječe osnove za oblikovanje športne politike je treba upoštevati proračunske omejitve na nacionalni in evropski ravni, ki so posledica finančne in gospodarske krize –

1.

še naprej dosegajo napredek pri prostovoljnem razvoju športnih satelitskih računov, in sicer z opiranjem na razpoložljive metodološke instrumente, uporabo obstoječih struktur za sodelovanje na ravni EU in prizadevanjem za vključevanje ustreznih vladnih struktur, vključno z nacionalnimi statističnimi uradi;

2.

spodbujajo in podpirajo pobude, katerih cilj je izboljševanje zbiranja in širjenja informacij in podatkov v zvezi s športom, vključno z obstoječimi nacionalnimi podatki, kot sredstva za krepitev na dokazih temelječih športnih politik;

1.

izboljšajo na dokazih temelječo osnovo v zvezi z družbenimi in gospodarskimi vidiki športa v EU in njenih državah članicah, na primer z vključitvijo teh tem v evropski statistični program za obdobje 2013–2017 in prihodnje letne statistične programe dela;

2.

skušajo izboljšati sodelovanje med ustreznimi institucionalnimi strukturami za šport in statistiko na ravni EU in v državah članicah, z namenom ozaveščanja o pomenu zanesljivih in primerljivih podatkov o športu;

3.

ob upoštevanju obstoječih dokazov spodbujajo širše razumevanje ključne vloge športa pri spodbujanju rasti, ustvarjanju delovnih mest in razvoju spretnosti ter socialni koheziji v okviru nacionalnega in regionalnega oblikovanja politik ter strategije Evropa 2020;

1.

na podlagi preteklih spoznanj na tem področju preuči možnost za uporabo instrumentov EU za financiranje, ki so ali bodo na voljo, s čimer bi podprli nacionalna prizadevanja za razvoj športnih satelitskih računov;

2.

spodbuja krepitev na dokazih temelječe osnove za šport, zlasti s podporo nacionalnih prizadevanj za razvoj športnih satelitskih računov na podlagi preteklega dela na tem področju, in širjenje najboljših praks na ravni EU z namenom empiričnega merjenja prispevka športa h gospodarski rasti ter zaščiti in širitvi zaposlovanja v Evropi;