19.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 393/15

1.

člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) govori o spoštovanju človekovega dostojanstva, svobodi, demokraciji, enakosti, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot o temeljnih vrednotah Evropske unije. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških (1);

2.

člen 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, naj se ukrepi Evropske unije usmerijo v spodbujanje participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi;

3.

v Resoluciji o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (2) je spodbujanje aktivnega državljanstva mladih in socialne vključenosti vseh mladih eden od splošnih ciljev, participacija in socialna vključenost pa dva od osmih področij ukrepanja. Resolucija določa, da sta med vodilnimi načeli, ki bi jih bilo treba upoštevati v vseh politikah in dejavnostih, povezanih z mladimi, priznavanje, da vsi mladi predstavljajo vir za družbo, in zagotavljanje spoštovanja pravice mladih do sodelovanja pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo, in sicer s stalnim, strukturiranim dialogom z mladimi in mladinskimi organizacijami;

4.

v strategiji Evropa 2020 so podane tri prednostne naloge, ki se medsebojno dopolnjujejo in temeljijo na pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Kot del vodilne pobude, Evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti, strategija zlasti obravnava potrebo po zagotavljanju socialne in teritorialne kohezije, kjer so koristi od rasti in delovnih mest široko razširjene, ljudje, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, pa lahko živijo dostojanstveno in se v družbi dejavno udejstvujejo. Področje mladine je v strategiji navedeno kot ključno področje; v okviru tega področja je pobuda Mladi in mobilnost namenjena izboljšanju uspešnosti izobraževalnih sistemov, tako formalnih kot neformalnih, ter lažjemu dostopu mladih do trga dela;

5.

so ti sklepi usmerjeni na vse mlade, s poudarkom na tistih s priseljenskim ozadjem (3);

6.

aktivna participacija mladih zajema vsa področja, ki zadevajo življenje mladih, pa tudi dejavno sodelovanje v demokratičnih procesih;

7.

socialna vključenost mladih vključuje dostop do storitev, kot so zdravstvo, formalno izobraževanje ter neformalno in priložnostno izobraževanje, komunikacijske in informacijske tehnologije, kultura, stanovanja, socialno varstvo in zaposlovanje, ne glede na spol, rasno ali etnično ozadje, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

8.

rasna, etnična, kulturna in verska raznolikost je osrednja značilnost Evropske unije, pomemben vir te raznolikosti pa so mobilnost in migracije. Leta 2011 je v EU živelo 20,5 milijona državljanov tretjih držav, ki se v kontekstu EU splošno označujejo kot priseljenci in predstavljajo približno 4 % celotnega prebivalstva EU, ter 12,8 milijona državljanov EU, ki so živeli v drugi državi članici (torej ne lastni), kar je 2,5 % prebivalstva EU-27 (4);

9.

starost priseljencev se po državah članicah razlikuje. Več kot polovica jih je bila leta 2011 starih med 20 in 34 let (5);

10.

negativni učinki gospodarske in finančne krize na rast in zaposlovanje še zlasti vplivajo na mlade z manj možnostmi. Zlasti stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji dosega zaskrbljujoče ravni, za mlajše od 25 let namreč znaša že več kot 20 % in se še povečuje. 21,1 % mladih med 18. in 24. letom starosti ogroža revščina;

11.

dogodki v državah južnega Sredozemlja od konca leta 2010 so sprožili precejšnje selitve mladih migrantov z neposrednim učinkom na meje EU;

12.

Evropski sklad za integracijo priseljencev iz držav nečlanic EU (EIF) je namenjen spodbujanju evropskega sodelovanja, da bi vsem zagotovili primerljive pravice, odgovornosti in možnosti (6);

13.

formalno izobraževanje ter neformalno in priložnostno učenje so ključnega pomena za celostno integracijo in socialno kohezijo. Vsi mladi bi morali imeti enak dostop do izobraževanja, usposabljanja in trga dela. Mladi s priseljenskim ozadjem si lahko z integracijo v izobraževalni sistem države sprejema nadgradijo znanje, spretnosti in kompetence, kar jim izjemno pomaga pri iskanju zaposlitve;

14.

neformalno in priložnostno učenje podpirata formalno izobraževanje in lahko izboljšata družbeno in gospodarsko vključevanje mladih. V tej zvezi je pomembno delo mladinskih organizacij in mladinskih delavcev s strani mladih, z mladimi ali za mlade, zlasti tiste s priseljenskim ozadjem;

15.

številne dejavnosti neformalnega in priložnostnega učenja se spodbujajo prek programov financiranja EU. Nekateri programi, npr. programi za mladino, so prilagojeni potrebam mladih in dostopni vsem mladim, ne glede na njihovo različno stopnjo izobrazbe, ozadje in izbire;

16.

vse več študij dokazuje, da se mlade ženske in moški s priseljenskim ozadjem še vedno soočajo z veliko manj priložnostmi pri izobraževanju, na trgu dela ter pri prehodu iz izobraževanja v trg dela, in to kljub dejstvu, da se je velik del te skupine ljudi socializiral ali rodil v državi stalnega prebivališča (7). Podatki tudi kažejo, da brezposelnost in socialna izključenost bolj prizadeneta mlade ženske s priseljenskim ozadjem kot mlade moške;

17.

uspešno vključevanje migrantov je bistveno za blaginjo, medsebojno razumevanje in sporazumevanje ne le posameznih migrantov in lokalne skupnosti, temveč celotne EU, saj prispeva h gospodarski rasti in kulturnemu bogastvu;

18.

krepitev vloge in položaja mobilnih mladih državljanov EU ter mladih s priseljenskim ozadjem, da bi izkoristili vse svoje možnosti za aktivno participacijo na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, je bistven dejavnik za dosego večje socialne vključenosti ter za dobro, trajnostno in demokratično delovanje naših družb in njihov nadaljnji razvoj;

19.

rasizem, ksenofobija in druge oblike nestrpnosti so še naprej razlog za veliko zaskrbljenost v EU, tudi kar zadeva mlade s priseljenskim ozadjem. Vsak ukrep, namenjen mladim, tudi tistim s priseljenskim ozadjem, mora spoštovati Listino EU o temeljnih pravicah, zlasti spodbujanje nediskriminacije, otrokovih pravic in varstva osebnih podatkov, ter ne sme voditi v stigmatizacijo nobene določene skupine;

20.

s strategijami za socialno vključevanje bi morali olajšati participacijo mladih s priseljenskim ozadjem v demokratičnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju –

21.

vključevanje vseh mladih v zasnovo, izvajanje in ocenjevanje vseh politik, ki nanje vplivajo;

22.

spodbujanje medkulturnega dialoga in razumevanja, zlasti z dejavnim vključevanjem oseb iz različnih kulturnih okolij v družbo, s čimer se bojujemo proti diskriminaciji, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

23.

zagotavljanje enakosti med mladimi ženskami in moškimi, zlasti z zagotavljanjem enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter omogočanje nemotenega prehoda s področja izobraževanja na trg dela;

24.

upoštevanje ključne vloge neformalnega in priložnostnega učenja ter priznavanja učnih rezultatov takega učenja;

25.

priznavanje vloge, ki jo imajo mladinske organizacije, vključno z migrantskimi mladinskimi organizacijami, in drugi deli civilne družbe pri podpiranju vključevanja mladih;

26.

dejavno vključevanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov v izvajanje politike socialnega vključevanja ter izboljšanje njihovega sodelovanja pri vprašanjih, povezanih z migracijami, vključno s podporo participaciji in socialnemu vključevanju mladih;

27.

priznavanje pomena učenja uradnega jezika (uradnih jezikov) države sprejema ter drugih tujih jezikov;

28.

pri oblikovanju politike in zagotavljanju storitev upoštevajo specifične potrebe in težave, s katerimi se soočajo mladi s priseljenskim ozadjem, ter zagotovijo enostavno dostopne storitve za mlade, ki so bili ali so v nevarnosti, da bodo žrtev diskriminacije, ksenofobije in rasizma; se zavedajo, da aktivno državljanstvo mladih […] v enaki meri temelji na njihovih odgovornostih in zavezi k dejavni participaciji v družbi;

29.

spodbujajo delo z mladimi in mladinsko politiko, kar lahko izboljša aktivno participacijo, socialno vključevanje, solidarnost in medkulturni dialog med mladimi ter vodi v sprejemanje vse večje raznolikosti med vsemi mladimi; razvijejo naj inovativne načine za izvajanje dela z mladimi na krajih, kjer se mladi srečujejo;

30.

spodbujajo osebnostni razvoj in dobrobit vseh mladih, in sicer prek priložnosti za mladinsko delo, pri katerem lahko mladi uresničijo svoj potencial ter postanejo dejavni in vključeni člani družbe;

31.

podpirajo dejavno sodelovanje in participacijo mladih s priseljenskim ozadjem v njihovih lokalnih skupnostih, zlasti kar zadeva priložnosti za neformalno in priložnostno učenje:

32.

izboljšajo dostopnost kulturnih in športnih storitev ter storitev za prosti čas, saj so pomembna orodja za socialno vključevanje mladih s priseljenskim ozadjem ter mobilnih mladih državljanov EU;

33.

vzpostavijo sisteme izobraževanja in usposabljanja ter učiteljem zagotovijo potrebno usposabljanje in kompetence v odziv na specifične potrebe vsakega posameznega učenca, vključno z boljšo podporo pri učenju za mlade s priseljenskim ozadjem;

34.

spodbujajo večjezičnost mobilnih mladih državljanov EU in mladih s priseljenskim ozadjem ter podpirajo učenje uradnega jezika (uradnih jezikov) v državi, kjer živijo, kar jim omogoča, da pridobijo znanje ter polno sodelujejo pri izobraževalnih, kulturnih in družbenih dejavnostih;

35.

sodelujejo z mladinskimi delavci in mladinskimi organizacijami, vključno z migrantskimi mladinskimi organizacijami, pri zasnovi, spodbujanju in podpiranju dostopnih dejavnosti vzajemnega učenja, da bi negovali medsebojno spoštovanje, strpnost in medkulturno razumevanje;

36.

spodbujajo socialno vključenost v informacijsko družbo, npr. z izboljšanjem medijske pismenosti med mladimi s priseljenskim ozadjem;

37.

podpirajo mobilne mlade državljane EU in mlade s priseljenskim ozadjem pri prehodu iz izobraževanja ali usposabljanja v zaposlitev ter skladno z nacionalno zakonodajo in storitvami zagotavljajo enak dostop vsem mladim do jamstvenih shem za mlade;

38.

spodbujajo participacijo mobilnih mladih državljanov EU in mladih s priseljenskim ozadjem v strukturah odločanja ter krepijo njihovo učinkovito participacijo ter prispevek k politikam in programom, ki jih zadevajo;

39.

podpirajo mreženje in spodbujajo strateška partnerstva med mladinskimi organizacijami, vključno z migrantskimi mladinskimi organizacijami, organi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter zasebnim sektorjem za pripravo projektov in dogodkov, ki jih vodijo mladi in priznavajo raznolikost ter spodbujajo vključevanje;

40.

vključujejo vse mlade v zasnovo, izvajanje in ocenjevanje vseh politik, ki nanje vplivajo;

41.

preučijo položaj mladih žensk in moških s priseljenskim ozadjem glede na spol ter vzpostavijo ukrepe za enake možnosti in enakost spolov;

42.

prepoznajo pomembno vlogo, ki jo ima lokalna skupnost pri podpori mladih s priseljenskim ozadjem pri tem, da razširijo svoje znanje, spretnosti in kompetence prek priložnosti za formalno izobraževanje ter neformalno in priložnostno učenje in razvoj;

43.

čim bolj izkoristijo Evropsko leto državljanov 2013, da bi se usmerili na mobilnost in vsestransko participacijo mobilnih mladih državljanov EU v evropski družbi ter okrepili zavest o pravicah in odgovornostih mobilnih mladih državljanov EU ter mladih s priseljenskim ozadjem za večjo kohezijo in boljše medsebojno razumevanje;

44.

spodbujajo medsektorsko sodelovanje in sinergije raznih interesnih skupin, ki se ukvarjajo z vprašanji migracije, na nacionalni, regionalni in evropski ravni;

45.

podprejo programe in dejavnosti, ki izboljšujejo dostop do zaposlovanja in večajo zaposljivost mobilnih mladih državljanov EU ter mladih s priseljenskim ozadjem prek poklicnega svetovanja in seznanjanja z možnostmi za zaposlitev, izobraževanje in usposabljanje;

46.

preučijo, kako bi se lahko storitve obveščanja in svetovanja mladim usmerile na mlade s priseljenskim ozadjem, da bi jim zagotovili njim prilagojene in inovativne informacije ter svetovanje prek medosebnih in spletnih metod;

47.

spodbujajo in podpirajo sodelovanje med mladinskimi organizacijami, vključno z migrantskimi mladinskimi organizacijami, ter mediji pri razširjanju nezaznamovane podobe mladih s priseljenskim ozadjem, da bi tako povečali socialno vključenost;

48.

pozdravijo sprejetje predlaganega priporočila Sveta o vrednotenju neformalnega in priložnostnega učenja ter priznajo vlogo mladinskih organizacij tudi kot ključnih ponudnikov neformalnega in priložnostnega učenja, ki je bistveno za mlade s priseljenskim ozadjem;

49.

si prizadevajo zagotoviti, da bo izvajanje naslednje generacije programov EU in drugih instrumentov, namenjenih mladim, dostopno in prilagojeno potrebam vseh mladih ter krepijo podporo in financiranje mladinskih dejavnosti na vseh ravneh, ki so usmerjene v socialno vključevanje in medkulturni dialog mladih iz držav članic in nečlanic EU;

50.

spodbuja dobre prakse na področju socialne vključenosti mobilnih mladih državljanov EU ter mladih s priseljenskim ozadjem na podlagi ustreznih študij, npr. poročila Skupnega raziskovalnega središča o politiki glede informacijskih in komunikacijskih tehnologij za mlade z manj priložnostmi ter študije o pomenu mladinskega dela, kar bo orisalo različne dejavnosti mladinskega dela ter njihov pomen za mlade v EU;

51.

okrepi dopolnjevanje med ustreznimi politikami, zlasti povezavo med Strategijo EU za mlade in prednostno nalogo „vključujoča rast“ iz strategije Evropa 2020;

52.

zberejo več dokazov in poglobijo znanje glede participacije in socialne vključenosti mladih s priseljenskim ozadjem ter mobilnih mladih državljanov EU.