Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 97 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo alarmnih sistemov vozil (VAS) in motornih vozil glede na njihove alarmne sisteme (AS)

Vključuje vsa veljavna besedila do:

dodatka 6 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 23. junij 2011

VSEBINA

PRAVILNIK

Del I –   Homologacija alarmnih sistemov vozil

Del II –   Homologacija vozila glede na njegov alarmni sistem

Del III –   Homologacija naprav za imobilizacijo vozila in homologacija vozila glede na njegovo napravo za imobilizacijo vozila

PRILOGE

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

DEL I –   HOMOLOGACIJA ALARMNIH SISTEMOV VOZIL

2.   OPREDELITEV POJMOV

V delu I tega pravilnika

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO ALARMNEGA SISTEMA VOZILA

4.   HOMOLOGACIJA

5.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

6.1   Stopnja zaščite

6.1.1   Posebne zahteve

VAS mora zaznati in sporočiti ali signalizirati vsaj odpiranje katerih koli vrat pri vozilu, pokrova motorja in prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih teles, na primer svetilke v prostoru za potnike, ne sme neugodno vplivati na učinkovitost delovanja nadzora.

Dovoljena je uporaba dodatnih učinkovitih sklopov za zaznavanje, ki signalizirajo/posredujejo sporočilo o, na primer:

pri čemer je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje vsakega nepotrebnega oglašanja alarma (= lažnega alarma, glej odstavek 6.1.2 spodaj).

Kolikor ti dodatni sklopi za zaznavanje oddajajo alarmni signal tudi po opravljenem vdoru (na primer z razbitjem zastekljene površine) ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (na primer vetra), se alarmni signal, ki se sproži po posredovanju enega od zgoraj navedenih sklopov za zaznavanje, ne sme sprožiti več kot desetkrat v istem času, v katerem je VAS vključen.

V tem primeru mora biti čas, v katerem sistem je vključen, omejen s pooblaščeno izključitvijo sistema, ki ga izvede uporabnik vozila.

Nekatere vrste dodatnih sklopov za zaznavanje, na primer za nadzor prostora za potnike (s pomočjo ultrazvoka ali infra-rdeče svetlobe) ali sklop za zaznavanje nagiba itd., je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseg opraviti posebej in namensko vsakič pred vključitvijo VAS. Ko je alarmni sistem vključen, izključitev sklopov za zaznavanje ne sme biti mogoča.

6.1.2   Zavarovanje pred lažnimi alarmi

6.1.2.1   Z ustreznimi ukrepi, na primer:

je treba zagotoviti, da VAS ne more, niti ko je vključen niti ko je izključen, povzročiti, da bi se alarmi signal začel oglašati po nepotrebnem pri:

6.1.2.2   Če lahko vložnik vloge za homologacijo dokaže, na primer s tehničnimi podatki, da je zadovoljivo poskrbljeno za zavarovanje pred lažnimi alarmi, lahko tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, opusti zahtevo za izvedbo nekaterih zgoraj navedenih preskusov.

6.2   Zvočni alarm

6.2.1   Splošno

Opozorilni signal mora biti jasno slišen in razpoznaven ter se mora znatno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

Poleg originalne naprave za oddajanje zvočnih opozoril je lahko vgrajena tudi posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril, in sicer na območju vozila, ki ga nadzoruje VAS, kjer mora biti zavarovana pred preprostim in hitrim dostopom nepooblaščenih oseb.

Če se uporablja posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril v skladu z odstavkom 6.2.3.1 spodaj, je originalno standardno zvočno opozorilno napravo mogoče upravljati oziroma sprožiti tudi prek VAS, če morebiten poskus onesposobitve standardne zvočne opozorilne naprave (ki je na splošno veliko lažje dostopna) ne vpliva na neoporečnost delovanja dodatne zvočne opozorilne naprave.

6.2.2   Trajanje zvočnega signala

Zvočni signal se lahko začne ponovno oglašati šele po ponovnem poskusu nedovoljenega posega v vozilo, tj. po preteku zgoraj navedenega časa.

(Omejitve: glej odstavka 6.1.1 in 6.1.2 zgoraj).

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oglašanje signala takoj prenehati.

6.2.3   Zahteve glede zvočnega signala

6.2.3.1   Signalna naprava, ki oddaja zvok stalne glasovne višine (stalen frekvenčni spekter), na primer troblja: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I Pravilnika št. 28.

Zvočni signal s prekinitvami (se oglaša/se ne oglaša):

Sprožilna frekvenca … 2 Hz ± 1 Hz,

Čas, ko naprava oddaja zvok = čas, ko naprava ne oddaja zvoka, ± 10 odstotkov.

6.2.3.2   Naprava za oddajanje zvočnih signalov s spreminjajočo se frekvenco zvoka:

akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I k Pravilniku št. 28, vendar z enakim prehodom, kar zadeva značilno frekvenčno območje znotraj zgoraj omenjenega območja (1 800 Hz do 3 550 Hz) v obeh smereh.

Frekvenca prehoda … 2 Hz ± 1 Hz

6.2.3.3   Jakost zvoka

Vir oddajanja zvoka (zvočilo) mora biti:

6.3   Svetlobni alarm – če je vgrajen

6.3.1   Splošno

V primeru poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora naprava sprožiti oddajanje svetlobnih signalov, kot je to natančno opredeljeno v odstavkih 6.3.2 in 6.3.3 spodaj.

6.3.2   Trajanje svetlobnega signala

Oddajanje svetlobnega signala mora trajati od 25 sekund do 5 minut po sprožitvi alarma.

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oddajanje signala takoj prenehati.

6.3.3   Vrsta svetlobnega signala

Utripanje vseh smernih svetilk in/ali svetilk vozila v prostoru za potnike, vključno z vsemi svetilkami, ki so priključene na isti električni tokokrog.

Sprožilna frekvenca 2 Hz ± 1 Hz

V zvezi z zvočnim signalom so dovoljeni tudi asinhroni signali.

Čas, ko naprava oddaja svetlobni znak = čas, ko naprava ne oddaja svetlobnega znaka, ± 10 odstotkov

6.4   Alarm s pomočjo radijskega prenosa (pager) – če je vgrajen

VAS lahko vključuje napravo, ki oddaja alarmne signale s pomočjo radijskega prenosa.

6.5   Zapora vključitve

6.5.1   Ko motor deluje, mora biti onemogočena namerna ali nenamerna vključitev alarmnega sistema.

6.6   Vključitev in izključitev VAS

6.6.1   Vključitev

Dovoljen je kateri koli primeren način vključitve VAS, če tak način nenamerno oziroma naključno ne povzroči lažnih alarmov.

6.6.2   Izključitev

VAS se mora izključiti z eno od naprav ali s kombinacijo več naprav, navedenih spodaj. Dovoljena je uporaba drugih naprav, s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

6.6.2.1   Mehanski ključ (ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 10 k temu pravilniku), ki je lahko povezan z osrednjim sistemom za zaklepanje vozila, ki obsega najmanj 1 000 različnih kombinacij in ga je mogoče upravljati od zunaj.

6.6.2.2   Električna/elektronska naprava, na primer sklop za daljinsko upravljanje, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali mora čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

6.6.2.3   Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava znotraj zavarovanega prostora za potnike, s časovno krmiljeno zakasnitvijo vstopa/izstopa potnikov.

6.7   Zakasnitev pri izstopanju potnikov

Če je stikalo za vključitev VAS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo. Obstajati mora možnost nastavljanja te zakasnitve začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo, in sicer v časovnem območju od 15 do 45 sekund po vključitvi stikala. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

6.8   Zakasnitev pri vstopanju potnikov

Če je stikalo za izključitev VAS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja, in sicer najmanj 5 sekund in največ 15 sekund, pred sproženjem zvočnih in svetlobnih signalov. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

6.9   Sklop za prikaz stanja

6.9.1   Za zagotavljanje podatkov o stanju, v katerem se VAS nahaja (vključen/izključen, čas zakasnitve, alarm je bil sprožen), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in zunaj prostora za potnike. Jakost svetlobe pri svetlobnih prikazovalnikih, ki so nameščeni zunaj prostora za potnike, ne sme presegati 0,5 cd.

6.9.2   Če je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov, kot je na primer prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno, mora biti prikaz svetloben oziroma viden v skladu z odstavkom 6.9.1. Tak svetlobni prikaz se lahko doseže tudi s sočasnim delovanjem vseh smernih svetilk in/ali s svetilkami v prostoru za potnike, če trajanje svetlobnega sporočila s smernimi svetilkami ni daljše od treh sekund.

6.10   Napajanje z energijo

Vir energije za delovanje VAS je lahko akumulator vozila ali akumulator, ki ga je mogoče ponovno napolniti. Če je določeno, se lahko uporabi dodaten akumulator, ki ga je mogoče napolniti, ali akumulator, ki ga ni mogoče napolniti. Ti akumulatorji nikakor ne smejo z energijo oskrbovati drugih delov električnega sistema vozila.

6.11   Zahteve, ki se nanašajo na neobvezne funkcije

6.11.1   Samopreverjanje, samodejna naznanitev napake

Ob vključitvi VAS lahko sistem z uporabo funkcije samopreverjanja (verjetnostna kontrola) ugotovi neustrezna stanja, na primer odprta vrata itd., in to tudi sporoči.

6.11.2   Alarm za priklic pomoči v sili

Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen ne glede na stanje, v katerem se VAS nahaja (vključen ali izključen), in/ali njegovo funkcijo. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje, v katerem se VAS nahaja (vključen ali izključen). Poleg tega mora biti mogoče, da lahko uporabnik vozila izključi alarm za priklic pomoči v sili. V primeru zvočnega alarma trajanje oddajanja zvočnega signala pri vsakokratni vključitvi ne sme biti omejeno. Alarm za priklic pomoči v sili ne sme onemogočiti delovanja motorja ali ga ugasniti, ko ta deluje.

7.   PARAMETRI DELOVANJA IN PRESKUSNI POGOJI (6)

7.1   Parametri delovanja

Vsi sestavni deli VAS morajo v spodaj navedenih pogojih delovati neoporečno in brez napak.

7.1.1   Klimatski pogoji

Opredeljena sta dva razreda temperature okolja, in sicer:

7.1.2   Stopnja zaščite pri vgradnji

Zagotovljene morajo biti naslednje stopnje zaščite v skladu s publikacijo IEC 529-1989:

Proizvajalec VAS mora v navodilih za vgradnjo navesti vse morebitne omejitve glede namestitve vsakega sestavnega dela sklopa glede na prah, vodo in temperaturo.

7.1.3   Odpornost proti vremenskim vplivom

Sedem dni v skladu z IEC 68-2-30-1980.

7.1.4   Električne razmere

Nazivna napajalna napetost: 12 V.

Območje dejanskih napajalnih napetosti: od 9 V do 15 V v temperaturnem območju v skladu z odstavkom 7.1.1.

7.2   Preskusni pogoji

7.2.1   Preskusi delovanja

Če se pri preskusih delovanja, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 7.2.3, 7.2.4, 7.2.5, 7.2.6 in 7.2.8.4, nekateri preskusi, ki se v vseh teh odstavkih zahtevajo pred preskusi delovanja, izvedejo zaporedoma na enem alarmnem sistemu vozila, se preskus delovanja namesto po vsakem izbranem preskusu lahko opravi le enkrat po koncu izbranih preskusov. Proizvajalci vozil in dobavitelji morajo zagotoviti zadovoljive rezultate le pri neakumuliranih postopkih.

7.2.1.1   Preverjati je treba skladnost VAS z naslednjimi zahtevami:

7.2.1.2   Normalni preskusni pogoji

Napetost … U = 12 V ± 0,2 V

Temperatura … Q = 23 °C ± 5 °C

7.2.2   Odpornost proti spremembam temperature in napetosti

Skladnost z zahtevami, opredeljenimi v odstavku 7.2.1.1, je treba preverjati tudi pri naslednjih pogojih:

7.2.2.2   Za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v prostoru za potnike ali v prtljažniku:

7.2.2.3   Za sestavne dele, ki naj bi bili vgrajeni v motornem prostoru, če ni drugače določeno:

7.2.2.4   VAS je treba tako v vključenem kot tudi v izključenem stanju za eno uro izpostaviti delovanju prenapetosti 18 V ± 0,2 V.

7.2.2.5   VAS je treba tako v vključenem kot tudi v izključenem stanju za eno minuto izpostaviti delovanju prenapetosti 24 V ± 0,2 V.

7.2.3   Varnost delovanja po opravljenih preskusih vodotesnosti in odpornosti proti tujkom

Po končanem preskusu vodotesnosti in odpornosti proti tujkom v skladu z IEC 529-1989, opravljenem za stopnje zaščite, navedene v odstavku 7.1.2, je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1.

Po dogovoru s tehnično službo ta zahteva ni obvezna pri:

Ta zahteva se ne uporablja, kadar so bile informacije iz odstavka 3.1.3.1.1 dela 2 Priloge 1A predložene že ob homologaciji alarmnega sistema kot samostojne tehnične enote.

7.2.4   Varnost delovanja po opravljenem preskusu odpornosti proti kondenzirani vlagi

Po končanem preskusu odpornosti proti kondenzirani vlagi, ki ga je treba opraviti v skladu z IEC 68-2-30 (1980), je treba ponoviti preskuse delovanja sistema v skladu z odstavkom 7.2.1.

7.2.5   Preskus odpornosti proti zamenjavi polov napajanja

Ne sme priti do uničenja VAS in njegovih sestavnih delov po tem, ko je bil za dve minuti izpostavljen napajanju z napetostjo do 13 V ob zamenjanih polih napajanja.

Po zaključku tega preskusa je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1, po potrebi z zamenjanimi varovalkami.

7.2.6   Preskus zaščite pred kratkimi stiki

Vse električne povezave VAS morajo biti zavarovane pred kratkimi stiki pri največji napetosti 13 V, in sicer tako, da so priključene na ozemljitev in/ali zavarovane z varovalkami.

Po zaključku tega preskusa je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1, po potrebi z zamenjanimi varovalkami.

7.2.7   Poraba energije v vključenem stanju

Poraba energije v vključenem stanju v pogojih, opisanih v odstavku 7.2.1.2, ne sme biti večja od povprečno 20 mA pri celotnem alarmnem sistemu, vključno s sklopom za prikaz stanja.

Po dogovoru s tehnično službo ta zahteva ni obvezna pri:

Ta zahteva se ne uporablja, kadar so bile informacije iz točke 3.1.3.1.1 dela 2 Priloge 1A predložene že ob homologaciji alarmnega sistema kot samostojne tehnične enote.

7.2.8   Varnost delovanja po opravljenem vibracijskem preskusu

7.2.8.1   Za ta preskus so sestavni deli razdeljeni na dva tipa:

7.2.8.2   Sestavni deli / VAS se izpostavi(-jo) sinusnemu nihanju z naslednjimi značilnostmi:

7.2.8.2.1   Za tip 1

Frekvenca se mora spreminjati v območju od 10 Hz do 500 Hz, največja amplituda mora znašati ± 5 mm, največji pospešek pa 3 g (od 0 do največje vrednosti).

7.2.8.2.2   Za tip 2

Frekvenca se mora spreminjati v območju od 20 Hz do 300 Hz, največja amplituda mora znašati ± 2 mm, največji pospešek pa 15 g (od 0 do največje vrednosti).

7.2.8.2.3   Za oba, tip 1 in tip 2:

7.2.8.3   Med preskusom mora biti VAS priključen na električni tok, kabel pa mora biti podprt po 200 mm.

7.2.8.4   Po zaključku vibracijskega preskusa je treba ponoviti preskuse delovanja v skladu z odstavkom 7.2.1.

7.2.9   Preskus vzdržljivosti

Pri preskusnih pogojih, določenih v odstavku 7.2.1.2, je treba izvesti 300 popolnih ciklov oddajanja alarmnih opozoril (zvočnih in/ali svetlobnih) s 5 minutnimi obdobji mirovanja pri napravi, ki oddaja zvok.

7.2.10   Preskusi delovanja zunanjega stikala, ki se vključuje s pomočjo ključa (stikalo nameščeno na zunanji strani vozila)

Naslednje preskuse je treba opraviti samo v primeru, če se za to ne uporablja originalni cilinder ključavnice v vratih vozila.

7.2.10.1   Stikalo, ki se vključuje s pomočjo ključa, mora biti zasnovano in izdelano tako, da ohrani svojo polno učinkovitost delovanja tudi po opravljenih 2 500 ciklih vključitve/izključitve v vsaki smeri, čemur sledi najmanj 96 ur trajajoči preskus, pri katerem je stikalo izpostavljeno delovanju slanega razpršila, v skladu z IEC 68-2-11-1981, kar predstavlja preskus odpornosti proti koroziji.

7.2.11   Preskus sistemov za zavarovanje prostora za potnike

Alarm se mora sprožiti, ko skozi odprto okno prednjih vrat v prostor za potnike potisnemo navpično ploščo z merami 0,2 × 0,15 m do globine 0,3 m (merjeno od sredine navpične plošče) v smeri naprej in vzporedno s cesto s hitrostjo 0,4 m/s in pod kotom 45o glede na vzdolžno središčno ravnino vozila. (Glej risbe v Prilogi 8 k temu pravilniku.)

7.2.12   Elektromagnetna združljivost

Na VAS je treba opraviti preskuse, opisane v Prilogi 9.

V tem primeru se za VAS, ki izpolnjuje vse statuse delovanja preskusov iz Priloge 9, šteje, da v skladu z zahtevami iz odstavka 6.1.2.1 ne povzroča po nepotrebnem vklopa alarmnega signala.

V zvezi s skladnostjo statusa delovanja v vsakem posameznem preskusu se za VAS, pri katerem se mora alarm pri nekaterih pogojih uporabe iz Priloge 9 v vklopljenem stanju oglasiti ter se pri preskusih tudi dejansko oglasi, šteje, da deluje v skladu z namenom in izpolnjuje status delovanja posameznih preskusov. Proizvajalec VAS to dokaže s predložitvijo ustrezne dokumentacije.

7.2.13   Zavarovanje pred lažnim alarmom v primeru udarca v vozilo

Preveriti je treba, da udarec polkrožno oblikovanega telesa z zaobljeno površino premera 165 mm in s trdoto 70 ± 10 Shore A z energijo, ki ne presega 4,5 Joulov, v kateri koli del karoserije vozila ali zastekljenih površin, ne povzroči lažnih alarmov.

7.2.14   Zavarovanje pred lažnim alarmom v primeru zmanjšanja napetosti

Preveriti je treba, da počasno zmanjševanje napetosti glavnega akumulatorja, ki se prazni s stalno hitrostjo 0,5 V na uro do vrednosti 3 V, ne povzroči lažnih alarmov.

Preskusni pogoji: glej odstavek 7.2.1.2 zgoraj.

7.2.15   Preskus zavarovanja pred lažnim alarmom pri sklopu za nadzor prostora za potnike

Sisteme, ki so namenjeni za zavarovanje prostora za potnike skladno z odstavkom 6.1.1 zgoraj, je treba preskusiti skupaj z vozilom v običajnih pogojih (odstavek 7.2.1.2).

Sistem, vgrajen v skladu z navodili proizvajalca, se ne sme sprožiti med tem, ko je petkrat v 0,5 sekundnih presledkih izpostavljen preskusu, opisanem v odstavku 7.2.13 zgoraj.

Navzočnost kakega človeka, ki se vozila dotakne ali se giblje okoli zunanjega dela vozila (pri zaprtih oknih), ne sme povzročiti lažnih alarmov.

8.   NAVODILA

Vsakemu VAS mora biti priloženo naslednje:

8.1   navodila za vgradnjo:

8.2   prazno oziroma neizpolnjeno potrdilo o vgradnji, katerega vzorec je podan v Prilogi 7;

8.3   splošna izjava, namenjena kupcu VAS, ki ga opozarja na naslednje točke:

8.4   navodila za uporabo;

8.5   navodila za vzdrževanje;

8.6   splošno opozorilo glede nevarnosti, povezane s kakršnimi koli spremembami ali dopolnitvami sistema; take spremembe ali dopolnitve bi samodejno privedle do tega, da potrdilo o vgradnji iz odstavka 8.2 zgoraj ne bi bilo več veljavno.

8.7   navedba mesta ali mest, kjer se nahaja mednarodna homologacijska oznaka, omenjena v odstavku 4.4 tega pravilnika, in/ali mednarodnega potrdila o skladnosti, omenjenega v odstavku 4.5 tega pravilnika.

9.   SPREMEMBA TIPA ALARMNEGA SISTEMA VOZILA (VAS) IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

Vsaka sprememba tipa VAS se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral ta tip VAS.

Organ lahko potem:

Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

10.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

11.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

11.1   Homologacija, podeljena za tip VAS v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 10 zgoraj.

11.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip VAS, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo.

Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

DEL II –   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NJEGOV ALARMNI SISTEM

Če se VAS, homologiran v skladu z delom I tega pravilnika, uporablja v vozilu, ki je bilo predloženo v homologacijo v skladu z delom II tega pravilnika, se preskusi, ki jih je moral VAS prestati za pridobitev homologacije v skladu z delom I tega pravilnika, ne ponovijo.

14.   OPREDELITEV POJMOV

V delu II tega pravilnika

15.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

15.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na njegov AS vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

15.2   Vlogi se priloži opisni list, ki je skladen z vzorcem iz dela 2 Priloge 1A.

15.3   Tehnični službi se predloži vozilo, ki je vzorčni tip vozila, ki ga je treba homologirati.

15.4   Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki ustrezajo tipu, se lahko sprejme samo, če lahko vlagatelj pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da, kar zadeva zahteve tega pravilnika, odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja.

16.   HOMOLOGACIJA

16.1   Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 17, 18 in 19 spodaj, se homologacija za ta tip vozila podeli.

16.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 01 za spremembe 01) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

16.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

16.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranem po tem pravilniku, je na vidnem in lahko dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz::

16.5   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranem po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola, predpisanega v odstavku 16.4.1, ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih desno od simbola, predpisanega v odstavku 16.4.1, vstavijo številka pravilnika in homologacijska številka ter dodatni simboli iz vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

16.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

16.7   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali na njej.

16.8   V Prilogi 5 k temu pravilniku so primeri namestitev homologacijskih oznak.

17.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

17.1   AS mora biti zasnovan in izdelan tako, da v primeru poskusa vdora ali nedovoljenega posega v vozilo, oddaja opozorilni signal, ter lahko vključuje napravo za imobilizacijo vozila.

Opozorilni signal mora biti bodisi zvočni, ki poleg tega lahko vključuje tudi svetlobne opozorilne naprave, bodisi s pomočjo radijskih valov delujoča alarmna naprava ali katera koli kombinacija zgoraj naštetih možnosti.

17.2   Vozila, ki so opremljena z alarmnimi sistemi, morajo izpolnjevati ustrezne tehnične zahteve, zlasti glede elektromagnetne združljivosti (EMC).

17.3   Če je mogoče delovanje AS upravljati daljinsko z radijskim prenosom (signalom), na primer za vključitev ali izključitev ali prenos alarmnega sporočila, mora biti v skladu z ustreznimi standardi ETSI (glej opombo 2, ki se nanaša na odstavek 5.3), na primer EN 300 220-1 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-2 V1.3.1 (2000-09), EN 300 220-3 V1.1.1 (2000-09) in EN 301 489-3 V1.2.1 (2000-08) (vključno z vsemi priporočenimi zahtevami). Frekvenca in največja moč oddajanja radijskih signalov za vključitev in izključitev alarmnega sistema morata biti v skladu s priporočilom CEPT/ERC (glej opombo 3, ki se nanaša na odstavek 5.3) 70-03 (17. februar 2000) v zvezi z uporabo naprav kratkega dosega (glej opombo 4 k odstavku 5.3).

17.4   AS in njegovi sestavni deli se ne smejo sprožiti nenamerno oziroma naključno, zlasti ne takrat, ko motor deluje.

17.5   Okvare AS ali okvare na njegovem električnem napajanju ne smejo neugodno vplivati na varnost delovanja vozila.

17.6   Alarmni sistem, njegovi sestavni deli in sklopi, ki jih ti deli nadzorujejo, morajo biti zasnovani, izdelani in vgrajeni tako, da kar najbolj zmanjšajo tveganje, da bi jih lahko nekdo onesposobil ali jih na hitro in ne da bi pri tem vzbujal pozornost naredil neuporabne, na primer z uporabo cenenega orodja, opreme ali izdelkov, ki jih je mogoče brez težav skriti in so dostopni širši javnosti.

17.7   Sistem mora biti zasnovan tako, da kratek stik v katerem koli tokokrogu za oddajanje opozorilnega signala ne privede do onesposobitve delovanja katerega koli drugega elementa alarmnega sistema, ki je v nekem drugem tokokrogu in ne v tistem, v katerem je prišlo do kratkega stika.

17.8   AS lahko vključuje tudi napravo za imobilizacijo vozila, ki mora izpolnjevati zahteve iz dela III tega pravilnika.

18.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

18.1   Stopnja zaščite

18.1.1   Posebne zahteve

AS mora zaznati in sporočiti oziroma signalizirati vsaj odpiranje katerih koli vrat pri vozilu, pokrova motorja in prtljažnika. Okvara ali izključitev svetlobnih teles, na primer svetilke v prostoru za potnike, ne sme neugodno vplivati na učinkovitost delovanja nadzora.

Dovoljena je vgradnja dodatnih učinkovitih sklopov za zaznavanje, ki signalizirajo/posredujejo sporočilo o, na primer:

pri čemer je treba upoštevati ukrepe za preprečevanje vsakega nepotrebnega oglašanja alarma (= lažnega alarma, glej odstavek 18.1.2 spodaj).

Ker ti dodatni sklopi za zaznavanje oddajajo alarmni signal tudi po opravljenem vdoru (na primer z razbitjem zastekljene površine) ali zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (na primer vetra), se alarmni signal, ki se sproži po posredovanju enega od zgoraj navedenih sklopov za zaznavanje, ne sme sprožiti več kot desetkrat v istem času, v katerem je AS vključen.

V tem primeru mora biti čas, v katerem sistem je vključen, omejen s pooblaščeno izključitvijo sistema s posegom, ki ga izvede uporabnik vozila.

Nekatere vrste dodatnih sklopov za zaznavanje, na primer za nadzor prostora za potnike (s pomočjo ultrazvoka ali infra-rdeče svetlobe) ali sklop za zaznavanje nagiba itd., je mogoče namerno izključiti. V tem primeru je treba poseg opraviti posebej in namensko vsakič pred vključitvijo AS. Ko je alarmni sistem vključen, izključitev sklopov za zaznavanje ne sme biti mogoča.

18.1.2   Zavarovanje pred lažnimi alarmi

18.1.2.1   Treba je zagotoviti, da AS ne more, niti ko je vključen niti ko je izključen, povzročiti, da bi se alarmni signal začel oglašati po nepotrebnem pri:

18.1.2.2   Če lahko vložnik vloge za homologacijo dokaže, na primer s tehničnimi podatki, da je zadovoljivo poskrbljeno za zavarovanje pred lažnimi alarmi, lahko tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, opusti zahtevo za izvedbo nekaterih zgoraj navedenih preskusov.

18.2   Zvočni alarm

18.2.1   Splošno

Opozorilni signal mora biti jasno slišen in razpoznaven ter se mora znatno razlikovati od drugih zvočnih signalov, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

Poleg originalne naprave za oddajanje zvočnih opozoril je lahko vgrajena tudi posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril, in sicer na območju vozila, ki ga nadzoruje AS, kjer mora biti zavarovana pred preprostim in hitrim dostopom nepooblaščenih oseb.

Če se uporablja posebna ločena naprava za oddajanje zvočnih opozoril v skladu z odstavkom 18.2.3.1 spodaj, je originalno standardno zvočno opozorilno napravo mogoče upravljati oziroma sprožiti tudi prek AS, če morebiten poskus onesposobitve standardne zvočne opozorilne naprave (ki je na splošno dostopnejša) ne vpliva na neoporečnost delovanja dodatne zvočne opozorilne naprave.

18.2.2   Trajanje zvočnega signala

Zvočni signal se lahko začne ponovno oglašati šele po ponovnem poskusu nedovoljenega posega v vozilo, tj. po preteku zgoraj navedenega časa.

(Omejitve: glej odstavka 18.1.1 in 18.1.2 zgoraj).

Z izključitvijo alarmnega sistema mora oglašanje alarmnega signala takoj prenehati.

18.2.3   Zahteve glede zvočnega signala

18.2.3.1   Signalna naprava, ki oddaja zvok stalne glasovne višine (stalen frekvenčni spekter), na primer troblja: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I Pravilnika št. 28.

Zvočni signal s prekinitvami (se oglaša/se ne oglaša):

Sprožilna frekvenca … 2 Hz ± 1 Hz

Čas, ko naprava oddaja zvok = čas, ko naprava ne oddaja zvoka, ± 10 odstotkov

18.2.3.2   Naprava za oddajanje zvočnih signalov s spreminjajočo se frekvenco zvoka: akustične značilnosti in drugi podatki v skladu z delom I k Pravilniku št. 28, vendar z enakim prehodom, kar zadeva značilno frekvenčno območje znotraj zgoraj omenjenega območja (1 800 Hz do 3 550 Hz) v obeh smereh.

Frekvenca prehoda … 2 Hz ± 1 Hz

18.2.3.3   Jakost zvoka

Vir oddajanja zvoka (zvočilo) mora biti:

18.3   Svetlobni alarm – če je vgrajen

18.3.1   Splošno

V primeru vdora ali nedovoljenega posega v vozilo mora naprava sprožiti oddajanje svetlobnih signalov, kot je to natančno opredeljeno v odstavkih 18.3.2 in 18.3.3 spodaj.

18.3.2   Trajanje svetlobnega signala

Oddajanje svetlobnega signala mora trajati od 25 sekund do 5 minut po sprožitvi alarma. Z izključitvijo alarmnega sistema mora oddajanje signala takoj prenehati.

18.3.3   Vrsta svetlobnega signala

Utripanje vseh smernih svetilk in/ali svetilk vozila v prostoru za potnike, vključno z vsemi svetilkami, ki so priključene na isti električni tokokrog.

Sprožilna frekvenca … 2 Hz ± 1 Hz

V zvezi z zvočnim signalom so dovoljeni tudi asinhroni signali.

Čas, ko naprava oddaja svetlobni znak = čas, ko naprava ne oddaja svetlobnega znaka, ± 10 odstotkov

18.4   Alarm s pomočjo radijskega prenosa (pager) – če je vgrajen

AS lahko vključuje napravo, ki oddaja alarmne signale s pomočjo radijskega prenosa.

18.5   Zapora vključitve

18.5.1   Ko motor deluje, mora biti onemogočena namerna ali nenamerna vključitev alarmnega sistema.

18.6   Vključitev in izključitev AS

18.6.1   Vključitev

Dovoljen je kateri koli primeren način vključitve AS, če tak način nenamerno oziroma naključno ne povzroči lažnih alarmov.

18.6.2   Izključitev

AS se mora izključiti z eno od naprav ali s kombinacijo več naprav, navedenih spodaj. Dovoljena je uporaba drugih naprav, s katerimi je mogoče doseči enake rezultate.

18.6.2.1   Mehanski ključ (ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 10 k temu pravilniku), ki je lahko povezan z osrednjim sistemom za zaklepanje vozila, ki obsega najmanj 1 000 različnih kombinacij in ga je mogoče upravljati od zunaj.

18.6.2.2   Električna/elektronska naprava, na primer sklop za daljinsko upravljanje, z najmanj 50 000 različnimi kombinacijami, ki mora vključevati spremenljive kode in/ali mora čas za natančno preverjanje z namenom razkritja kode znašati najmanj deset dni, na primer največ 5 000 kombinacij v 24 urah pri najmanj 50 000 različnih kombinacijah.

18.6.2.3   Mehanski ključ ali električna/elektronska naprava znotraj zavarovanega prostora za potnike, s časovno krmiljeno zakasnitvijo vstopa/izstopa potnikov.

18.7   Zakasnitev pri izstopanju potnikov

Če je stikalo za vključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo. Obstajati mora možnost nastavljanja te zakasnitve začetka delovanja zaradi potnikov, ki izstopajo, in sicer v časovnem območju od 15 do 45 sekund po vključitvi stikala. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

18.8   Zakasnitev pri vstopanju potnikov

Če je stikalo za izključitev AS vgrajeno znotraj zavarovanega območja, mora biti predvidena zakasnitev začetka delovanja, in sicer najmanj 5 sekund in največ 15 sekund, pred sproženjem zvočnih in svetlobnih signalov. Čas zakasnitve je mogoče prilagoditi potrebam posameznega uporabnika.

18.9   Sklop za prikaz stanja

18.9.1   Za zagotavljanje podatkov o stanju, v katerem se AS nahaja (vključeno/izključeno, čas zakasnitve, alarm je bil sprožen), so dovoljeni svetlobni prikazovalniki znotraj in zunaj prostora za potnike. Jakost svetlobe pri svetlobnih prikazovalnikih, ki so nameščeni zunaj prostora za potnike, ne sme presegati 0,5 cd.

18.9.2   Če je omogočen prikaz kratkotrajnih „dinamičnih“ postopkov, kot je na primer prehod iz vključenega stanja v izključeno in obratno, mora biti prikaz svetloben oziroma viden v skladu z odstavkom 18.9.1. Tak svetlobni prikaz se lahko doseže tudi s sočasnim delovanjem vseh smernih svetilk in/ali s svetilkami v prostoru za potnike, če trajanje svetlobnega sporočila s smernimi svetilkami ni daljše od treh sekund.

18.10   Napajanje z energijo

Vir energije za delovanje AS je lahko akumulator vozila ali akumulator, ki ga je mogoče ponovno napolniti. Če je določeno, se lahko uporabi dodaten akumulator, ki ga je mogoče napolniti, ali akumulator, ki ga ni mogoče napolniti. Ti akumulatorji nikakor ne smejo z energijo oskrbovati drugih delov električnega sistema vozila.

18.11   Zahteve, ki se nanašajo na neobvezne funkcije

18.11.1   Samopreverjanje, samodejna naznanitev napake

Ob vključitvi AS lahko sistem z uporabo funkcije samopreverjanja (verjetnostna kontrola) ugotovi neustrezna stanja, na primer odprta vrata itd., in to tudi sporoči.

18.11.2   Alarm za priklic pomoči v sili

Svetlobni in/ali zvočni in/ali radijski alarm je dovoljen ne glede na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen), in/ali njegovo funkcijo. Tak alarm mora biti mogoče sprožiti iz notranjosti vozila in ne sme vplivati na stanje, v katerem se AS nahaja (vključen ali izključen). Poleg tega mora biti mogoče, da lahko uporabnik vozila izključi alarm za priklic pomoči v sili. V primeru zvočnega alarma trajanje oddajanja zvočnega signala pri vsakokratni vključitvi ne sme biti omejeno. Alarm za priklic pomoči v sili ne sme onemogočiti delovanja motorja ali ga ugasniti, ko ta deluje.

19.   PRESKUSNI POGOJI

Vse sestavne dele VAS ali AS je treba preskusiti v skladu s postopki, opisanimi v odstavku 7.

Ta zahteva ne velja za:

20.   NAVODILA

Vsakemu vozilu mora biti priložena naslednje:

21.   SPREMEMBA TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

21.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip vozila.

Organ lahko potem:

21.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se po postopku iz odstavka 16.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

21.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

22.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

23.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

23.1   Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 22 zgoraj.

23.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

24.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo.

Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

25.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

DEL III –   HOMOLOGACIJA NAPRAV ZA IMOBILIZACIJO VOZILA IN HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NJEGOVO NAPRAVO ZA IMOBILIZACIJO VOZILA

26.   OPREDELITEV POJMOV

V delu III tega pravilnika:

27.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO NAPRAVE ZA IMOBILIZACIJO VOZILA

28.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO VOZILA

29.   HOMOLOGACIJA NAPRAVE ZA IMOBILIZACIJO VOZILA

30.   HOMOLOGACIJA VOZILA

31.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

32.   POSEBNE SPECIFIKACIJE

32.1   Stopnja imobilizacije

32.2   Zanesljivost delovanja

Naprava za imobilizacijo vozila mora biti zasnovana tako, da je zagotovljeno njeno delovanje v razmerah, kakršne so značilne za okolje v notranjosti vozila (glej odstavka 31.8 in 33).

32.3   Varnost delovanja

Poskrbljeno mora biti za to, da preskusi, opisani v odstavku 33, ne privedejo do spremembe stanja, v katerem je naprava za imobilizacijo vozila (vključena/izključena).

32.4   Vključitev naprave za imobilizacijo vozila

32.5   Izključitev

32.6   Sklop za prikaz stanja

33.   PARAMETRI DELOVANJA IN PRESKUSNI POGOJI

33.1   Parametri delovanja

Vsi sestavni deli naprave za imobilizacijo vozila morajo izpolnjevati predpise, ki so navedeni v odstavku 7 tega pravilnika.

Ta zahteva ne velja za:

33.2   Preskusni pogoji

Vsi preskusi morajo biti opravljeni v zaporedju eden za drugim na eni sami napravi za imobilizacijo vozila. Vendar se po presoji organa, ki izvaja te preskuse, lahko uporabijo tudi drugi vzorci, če se ne pričakuje, da bodo vplivali na rezultate drugih preskusov.

33.3   Preskus delovanja

Ko so opravljeni vsi spodaj navedeni preskusi, je treba napravo za imobilizacijo vozila preskusiti v običajnih preskusnih pogojih, ki so navedeni v odstavku 7.2.1.2 tega pravilnika, da se na ta način preveri, če naprava še vedno deluje normalno. Če je potrebno, se lahko pred začetkom preskusa zamenjajo varovalke.

Vsi sestavni deli naprave za imobilizacijo vozila morajo izpolnjevati predpise, ki so navedeni v odstavkih 7.2.2 do 7.2.8 in v odstavku 7.2.12 tega pravilnika.

34.   NAVODILA

(Odstavki 34.1 do 34.3 veljajo samo za naprave, ki se naknadno vgradijo v vozilo.)

Vsaki napravi za imobilizacijo vozila mora biti priloženo naslednje:

35.   SPREMEMBA TIPA NAPRAVE ZA IMOBILIZACIJO VOZILA ALI TIPA VOZILA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

Vsaka sprememba tipa naprave za imobilizacijo vozila se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral ta tip naprave za imobilizacijo vozila.

Organ lahko potem:

Potrditev ali zavrnitev homologacije s podrobnim opisom spremembe se po postopku iz odstavka 29.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli zaporedno številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za takšno razširitev.

36.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Zagotovljena mora biti skladnost proizvodnih postopkov s postopki, navedenimi v Sporazumu, Dodatek 2 (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev. 2), ob naslednjih zahtevah:

37.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

38.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip naprave za imobilizacijo vozila, ki je homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo.

Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4 k temu pravilniku.

39.   PREHODNE DOLOČBE

39.1   Homologacija naprave za imobilizacijo vozila

39.2   Homologacija tipa vozila

40.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, PRISTOJNIH ZA OPRAVLJANJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

(1)  Obravnavajo se samo vozila z 12-voltnimi električnimi sistemi.

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo in 53 za Tajsko. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(3)  Če ti standardi niso na voljo, ko začne veljati ta pravilnik, se uporabljajo ustrezne domače zahteve.

ETSI: Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde.

(4)  

CEPT: Evropska konferenca uprav za pošto in telekomunikacije.

ERC: Evropski odbor za radijske zveze.

(5)  Pogodbenice lahko prepovedo to frekvenco in/ali moč ter lahko dovolijo uporabo druge frekvence in/ali moči.

(6)  Ni potrebno, da so svetilke, ki se uporabljajo kot del svetlobnih opozorilnih naprav in so vključene v standardni sistem osvetlitve pri avtomobilih, v skladu s parametri delovanja iz odstavka 7.1, in na njih ni treba opraviti preskusov, navedenih v odstavku 7.2.

(7)  Glej opombo 1.

(8)  Glej opombo 1.

(9)  Glej opombo 1.

(10)  Kot je opredeljeno v Prilogi 8 k Pravilniku št. 13, kot je bil spremenjen.