30.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 257/231

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Priloga 1 –

Priloga 2 –

Priloga 3 –

Priloga 4 –

Priloga 5 –

Priloga 6 –

Priloga 7 –

Priloga 8 –

Priloga 9 –

Priloga 10 –

Priloga 11 –

(a)

uporaba v gradbeništvu (pnevmatike, označene z „Industrial“ ali „IND“ ali „R4“ ali „F3“);

(b)

oprema za zemeljska dela;

(c)

industrijska vozila in viličarji.

2.1

„tip kmetijske pnevmatike“ pomeni kategorijo pnevmatik, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

2.2

Za sklicevanje na naslednje izraze glej pojasnjevalno sliko v Dodatku 1.

2.3

„Zgradba“ pnevmatike pomeni tehnične lastnosti karkase pnevmatike. Ločimo zlasti naslednje vrste zgradbe:

2.4

„noga“ pomeni del pnevmatike take oblike in zgradbe, da se prilega platišču in drži pnevmatiko na njem;

2.5

„kord“ pomeni tekstilna vlakna, ki tvorijo tkanino v vložkih pnevmatike;

2.6

„vložek“ pomeni plast gumiranih vzporednih kordov;

2.7

„karkasa“ pomeni del pnevmatike, ki ni tekalna plast ali gumijasta bočnica in nosi težo, ko je pnevmatika napolnjena;

2.8

„tekalna plast“ pomeni tisti del pnevmatike, ki je v stiku s cestiščem;

2.9

„bočnica“ pomeni del pnevmatike, razen tekalne plasti, ki je viden, ko se pnevmatika, pritrjena na platišče, opazuje s strani;

2.10

„širina preseka (S)“ pomeni linearno razdaljo med zunanjimi stranmi bočnic napolnjene pnevmatike brez upoštevanja debeline napisov (oznak), dekoracij ali zaščitnih trakov ali reber;

2.11

„celotna širina“ pomeni linearno razdaljo med zunanjimi stranmi bočnic napolnjene pnevmatike, vključno z debelino napisov (oznak), dekoracij in zaščitnih trakov ali reber;

2.12

„višina preseka (h)“ pomeni razdaljo, ki ustreza polovici razlike med zunanjim premerom pnevmatike in nazivnim premerom platišča;

2.13

„nazivno presečno razmerje (Ra)“ pomeni stokratnik števila, dobljenega z delitvijo števila, ki izraža nazivno višino preseka v milimetrih, s številom, ki izraža nazivno širino preseka v milimetrih;

2.14

„zunanji premer (D)“ pomeni celoten premer nove napolnjene pnevmatike;

2.15

„oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni oznako, ki kaže:

2.16

„nazivni premer platišča (d)“ pomeni dogovorjeno število, ki označuje nazivni premer platišča, na katerega se namesti pnevmatika, in ustreza premeru platišča, izraženemu v kodah za velikost (številke pod 100 – glej preglednico za pretvorbo v milimetre) ali v mm (številke nad 100), vendar ne v obojem;

2.17

„platišče“ pomeni oporo za montažo pnevmatike z zračnico ali pnevmatiko brez zračnice, na katero se pritrdijo noge pnevmatike;

2.18

„teoretično platišče“ pomeni namišljeno platišče, katerega širina ustreza x-kratni nazivni širini preseka pnevmatike. Vrednost „x“ mora navesti proizvajalec pnevmatike; v nasprotnem primeru se za širino referenčnega platišča uporabi vrednost iz Priloge 5 za zadevno „oznako velikosti pnevmatik“;

2.19

„merilno platišče“ pomeni platišče, na katerega se pritrdi pnevmatika za merjenje dimenzij;

2.20

„pnevmatika za pogonska kolesa traktorjev“ pomeni pnevmatiko, zasnovano za namestitev na pogonske osi kmetijskih traktorjev (vozila kategorije T), ki je primerna za delo pri stalnem visokem navoru. Vzorec tekalne plasti je sestavljajo poševna rebra;

2.21

„pnevmatika za krmiljena kolesa traktorjev“ pomeni pnevmatiko, zasnovano za namestitev na nepogonske osi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev (motorna vozila kategorije T); vzorec tekalne plasti je običajno sestavljen iz vzdolžnih kanalov in reber;

2.22

„pnevmatika za priključke“ pomeni pnevmatiko, ki je zasnovana predvsem za kmetijske stroje ali priključke (vozila kategorije S) ali za kmetijske priklopnike (vozila kategorije R); lahko pa se uporablja tudi za sprednja krmiljena kolesa in pogonska kolesa kmetijskih in gozdarskih traktorjev (vozila kategorije T), vendar ni primerna za delo pri stalnem visokem navoru;

2.23

2.24

„pnevmatika za nepogonske osi“ pomeni pnevmatiko, zasnovano za nepogonske (negnane) osi priključkov, kmetijskih strojev ali priklopnikov.

Vrsto uporabe označuje simbol: ;

2.25

„pnevmatika za mešano uporabo“ pomeni pnevmatiko, zasnovano za pogonske in nepogonske osi priključkov, kmetijskih strojev ali priklopnikov;

2.26

„opis uporabe“ pomeni povezavo indeksa nosilnosti s simbolom za hitrostni razred.

2.27

„dopolnilni opis uporabe“ pomeni dodatni opis uporabe, naveden znotraj kroga, za označevanje posebnih vrst uporabe (nosilnost in hitrostni razred), ki so dovoljene pri tipu pnevmatike poleg ustreznega spreminjanja nosilnosti s hitrostjo (glej Prilogo 7);

2.28

„indeks nosilnosti“ pomeni število, ki označuje nosilnost pnevmatike pri enojni montaži in hitrosti, ki ustreza zadevnemu hitrostnemu razredu, in uporabi v skladu z zahtevami, ki jih je določil proizvajalec. Seznam teh indeksov in ustreznih obremenitev je v Prilogi 4;

2.29

„hitrostni razred“ pomeni referenčno hitrost, izraženo s simbolom za hitrostni razred, kot je prikazano v spodnji preglednici:

2.30

„preglednica: Spreminjanje nosilnosti s hitrostjo“ pomeni preglednice v Prilogi 7, v katerih so glede na vrsto uporabe za posamezne razrede hitrosti navedene spremembe nosilnosti glede na hitrosti, ki jih pnevmatika še lahko vzdrži, ko se uporablja pri hitrosti, ki se razlikuje od tistih, ki jih označuje simbol za zadevni hitrostni razred;

2.31

„največja dovoljena obremenitev“ pomeni največjo maso, ki jo pnevmatika lahko prenese;

2.32

„kanal tekalne plasti“ pomeni prostor med sosednjimi rebri ali bloki v vzorcu tekalne plasti;

2.33

„poševna rebra“ pomenijo trdne elemente, ki se dvigajo iz podlage vzorca tekalne plasti;

2.34

„pnevmatika s posebno tekalno plastjo“ pomeni pnevmatiko, katere vzorec tekalne plasti in zgradba sta zasnovana predvsem za zagotavljanje boljšega oprijema na močvirnatih območjih, kot ga omogočajo pnevmatike s standardno tekalno plastjo. Tekalna plast takih pnevmatik ima običajno globlji profil kot pri standardnih pnevmatikah;

2.35

„trganje“ pomeni odpadanje manjših delov gume s tekalne plasti;

2.36

„ločevanje korda“ pomeni ločevanje kordnih niti od gumijaste prevleke;

2.37

„ločevanje vložkov“ pomeni ločevanje sosednjih vložkov;

2.38

„ločevanje tekalne plasti“ pomeni trganje tekalne plasti s karkase;

2.39

„preskusno platišče“ pomeni platišče, na katerega se pritrdi pnevmatika za preskus zmogljivosti;

2.40

„oznaka za razvrščanje pnevmatike“ pomeni izbirno oznako, natančno opredeljeno v Prilogi 10, ki označuje kategorijo uporabe in posebno vrsto vzorca tekalne plasti ter uporabo, kot je določena v ISO 4251-4;

2.41

„gozdarska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, zasnovano za namestitev na gozdarske stroje in opremo.

3.1.1

blagovnim imenom ali znamko proizvajalca;

3.1.2

oznako velikosti pnevmatike, kot je opredeljena v odstavku 2.15;

3.1.3

navedbo zgradbe:

3.1.4

„opisom uporabe“, kot je opredeljen v odstavku 2.26;

3.1.5

opisom dopolnilne uporabe, če je potrebno;

3.1.6

napisom „DEEP“ (ali „R-2“) v primeru pnevmatik s posebno tekalno plastjo;

3.1.7

napisom „F-1“ ali „F-2“ v primeru pnevmatik za krmiljena kolesa traktorjev, ki še niso označene, kot določa zgornji odstavek 2.15.6;

3.1.8

napisom „LS-1“, „LS-2“, „LS-3“ ali „LS-4“ v primeru pnevmatik za gozdarske stroje;

3.1.9

napisom „IMPLEMENT“ v primeru pnevmatike za priključke, ki še ni označena, kot določa zgornji odstavek 2.15.5;

3.1.10

oznako „TUBELESS“, če je pnevmatika zasnovana za uporabo brez zračnice;

3.1.11

napisom „… bar MAX.“ (ali „… kPa Max.“) v piktogramu iz Priloge 11 za navedbo tlaka v hladnih pnevmatikah, ki za ustrezno pritrditev nog med montiranjem pnevmatik ne sme biti presežen;

3.1.12

napis „IF“ pred oznako velikosti pnevmatike v primeru „pnevmatik z izboljšano prilagodljivostjo“;

v primeru „pnevmatik z zelo visoko prilagodljivostjo“ se pred oznako velikosti pnevmatike doda napis „VF“.

3.4.1

Oznake iz odstavka 3.1 se vtisnejo na obe bočnici pnevmatike.

3.4.2

Oznake iz odstavkov 3.2 in 3.3 se vtisnejo le na eni bočnici.

3.4.3

Vse oznake morajo biti vtisnjene jasno in čitljivo v okviru proizvodnega procesa. Žigosanje ali druge oblike označevanja po zaključenem proizvodnem procesu niso dovoljeni.

4.1

Vlogo za homologacijo tipa pnevmatike za kmetijsko in gozdarsko uporabo vloži lastnik blagovnega imena znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik. V vlogi se navede:

4.2

Na zahtevo homologacijskega organa mora proizvajalec pnevmatik za vsak tip pnevmatike predložiti popolno tehnično dokumentacijo, ki vsebuje zlasti risbe ali fotografije (v treh izvodih), na katerih je mogoče prepoznati vzorec tekalne plasti, in risbo napolnjene pnevmatike, montirane na merilno platišče, z ustreznimi merami (gl. odstavka 6.1 in 6.2) tipa, predloženega v homologacijo. Glede na zahtevo homologacijskega organa mora dokumentacija vsebovati tudi poročilo o preskusu, ki ga izda pooblaščeni preskusni laboratorij, ali pa se vlogi priloži vzorec tipa pnevmatike.

5.1

Če tip pnevmatike, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz spodnjega odstavka 6, se homologacija za ta tip pnevmatike podeli.

5.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli številka homologacije; prvi dve števki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) označujeta vrsto sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu pnevmatike.

5.3

Obvestilo o podelitvi ali razširitvi ali zavrnitvi ali preklicu homologacije ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa pnevmatike v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

5.4

Na vsak tip pnevmatike, ki je v skladu s tipom pnevmatike, homologiranem po tem pravilniku, se na mesto iz odstavka 3.3 poleg oznak iz odstavkov 3.1 in 3.2 namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.5

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

5.6

Primer homologacijske oznake je v Prilogi 2 k temu pravilniku.

6.1.1

Z izjemo določb iz odstavka 6.1.2 se širina preseka pnevmatike izračuna po naslednjem obrazcu:

S = S1 + K (A – A1)

pri čemer je:

6.1.2

Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic iz Priloge 5, pa veljata širina teoretičnega platišča (A1) in nazivna širina preseka (S1), ki sta navedeni za zadevno velikost pnevmatike v navedenih preglednicah.

6.2.1

Z izjemo določb iz odstavka 6.2.2 se zunanji premer pnevmatike izračuna po naslednji formuli:

D = d + 2 H

pri čemer je:

pri čemer je:

kot je navedeno na bočnicah pnevmatike v okviru oznake velikosti pnevmatike v skladu z zahtevami iz odstavka 2.15.

6.2.2

Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic iz Priloge 5, pa veljata zunanji premer (D) in nazivni premer platišča (d), izražena v mm, ki sta navedena za zadevno velikost pnevmatike v navedenih preglednicah.

6.3.1

Celotna širina pnevmatike je lahko manjša od širine preseka, določene v skladu z odstavkom 6.1 ali navedene v Prilogi 5.

6.3.2

Celotna širina pnevmatike ne sme presegati širine preseka, določene v skladu z odstavkom 6.1, za več kot:

6.3.3

Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic v Prilogi 5, pa so dovoljeni odstotki tisti, ki so morebiti navedeni v ustreznih preglednicah.

6.4.1

Zunanji premer pnevmatike ne sme biti zunaj vrednosti D min. in D maks., ki se izračunata po naslednjih obrazcih:

D min. = d + 2 (H × a)

D maks. = d + 2 (H × b)

pri čemer „H“ in „d“ ustrezata opredelitvi v odstavku 6.2.1.

6.4.2

Koeficienta „a“ in „b“ imata naslednje vrednosti:

6.4.3

Pri tipih pnevmatik, katerih oznaka velikosti je navedena v prvem stolpcu preglednic v Prilogi 5, pa so dovoljeni odstotki tisti, ki so morebiti navedeni v ustreznih preglednicah.

6.5.1

Dejanske dimenzije pnevmatik se izmerijo, kot je določeno v Prilogi 6.

6.5.2

Preskusni postopek za ocenjevanje odpornosti pnevmatike na pokanje je opisan v Prilogi 8.

6.5.3

Preskusni postopki za ocenjevanje primernosti pnevmatike za zahtevano delovanje so opisani v Prilogi 9.

6.5.4

Kadar proizvajalec pnevmatike izdeluje serijo pnevmatik, ni treba izvajati preskusov na vsakem tipu pnevmatike v seriji.

7.1

Vsaka sprememba tipa pnevmatike se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip pnevmatike. Ta organ lahko potem:

7.2

Zaradi spremembe vzorca tekalne plasti pnevmatike ni treba ponoviti preskusov, določenih v odstavku 6 tega pravilnika.

7.3

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz zgornjega odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.4

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko tej razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

8.1

Pnevmatike, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelujejo tako, da so zaradi izpolnjevanja zahtev iz zgornjega odstavka 6 v skladu s homologiranim tipom.

8.2

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Za vsak proizvodni obrat se ta preverjanja običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.1

Homologacija, podeljena za tip pnevmatike v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz zgornjega odstavka 8.1 ali če pnevmatike iz serije ne opravijo preskusov iz navedenega odstavka.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.1

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter po potrebi pooblaščenih preskusnih laboratorijev in upravnih organov, ki podelijo homologacijo in ki jim je treba poslati certifikate, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

11.2

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko uporabljajo laboratorije proizvajalcev pnevmatik in lahko za pooblaščene preskusne laboratorije imenujejo laboratorije, ki so na njihovem ozemlju ali ozemlju druge pogodbenice Sporazuma, če se s tem postopkom strinja pristojni upravni organ zadevne pogodbenice.

11.3

Kadar pogodbenica Sporazuma uporablja zgornji odstavek 11.2, jo lahko, če to želi, pri preskusih zastopa ena ali več oseb po njenem izboru.