24.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/1

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 123 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe glede homologacije nastavljivih sistemov sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 4 k prvotni različici Pravilnika – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010

VSEBINA

PRAVILNIK

A.   UPRAVNE DOLOČBE

0.

 Področje uporabe

1.

 Opredelitev pojmov

2.

 Vloga za homologacijo sistema

3.

 Oznake

4.

 Homologacija

B.   TEHNIČNE ZAHTEVE ZA SISTEME

5.

 Splošne specifikacije

6.

 Osvetljenost

6.1

 Splošne določbe

6.2

 Določbe o kratkem svetlobnem pramenu

6.3

 Določbe o dolgem svetlobnem pramenu

6.4

 Druge določbe

7.

 Barva

C.   DRUGE UPRAVNE DOLOČBE

8.

 Sprememba tipa sistema in razširitev homologacije

9.

 Skladnost proizvodnje

10.

 Kazni za neskladnost proizvodnje

11.

 Popolno prenehanje proizvodnje

12.

 Imena in naslovi tehničnih služb

PRILOGE

Priloga 1 —

 Sporočilo

Priloga 2 —

 Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 —

 Fotometrične lastnosti kratkega svetlobnega pramena

Priloga 4 —

 Preskus stabilnosti fotometričnih lastnosti delujočih sistemov

Priloga 5 —

 Minimalne zahteve za postopke nadzora skladnosti proizvodnje

Priloga 6 —

 Zahteve za sisteme z lečami iz umetne snovi – preskusi leč ali vzorcev materiala in celotnih sistemov ali njihovih delov

Dodatek 1 —

 Časovno zaporedje homologacijskih preskusov

Dodatek 2 —

 Metoda merjenja prepuščanja in sipanja svetlobe

Dodatek 3 —

 Metoda preskušanja s pršenjem

Dodatek 4 —

 Preskus z lepilnim trakom

Priloga 7 —

 Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

Priloga 8 —

 Določbe o nastavitvi meje svetlo-temno in usmeritvi kratkega svetlobnega pramena

Priloga 9 —

 Določbe za fotometrične meritve

Priloga 10 —

 Opisni obrazci

Priloga 11 —

 Zahteve za module LED in AFS z moduli LED

A.   UPRAVNE DOLOČBE

0.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za nastavljive sisteme sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila kategorij M in N (1).

1.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

1.1

veljajo opredelitve pojmov iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo ob vložitvi vloge za homologacijo.

1.2

„Nastavljiv sistem sprednje osvetlitve“ (ali „sistem“) je svetlobna naprava, ki oddaja svetlobne pramene, katerih značilnosti se samodejno prilagajajo spremenljivim pogojem uporabe kratkega svetlobnega pramena in morebitnega dolgega svetlobnega pramena z najmanjšo mogočo možno funkcionalno vsebino, kot je navedeno v odstavku 6.1.1;

takšen sistem vsebuje „sistemsko upravljanje“, eno ali več morebitnih „napajalno-upravljalnih naprav“ in enote, nameščene na desni in levi strani vozila.

1.3

„Razred“ kratkega svetlobnega pramena (C, V, E ali W) je kratki svetlobni pramen z značilnostmi, opredeljenimi v tem pravilniku in Pravilniku št. 48 (2).

1.4

„Način“ sprednje svetlobne funkcije, ki jo zagotavlja sistem, je svetlobni pramen v skladu z odstavkoma 6.2 in 6.3 tega pravilnika bodisi za enega od razredov kratkega svetlobnega pramena bodisi za dolgi svetlobni pramen, ki ga je proizvajalec zasnoval in določil za prilagoditev nekaterim vozilom in nekaterim atmosferskim pogojem.

1.4.1

„Način osvetlitve v ovinkih“ je sprednja svetlobna funkcija, pri kateri se svetlobni snop bočno premika ali spreminja (da se doseže enakovreden učinek) in je zasnovana za cestne ovinke ali križišča in ima posebne fotometrične lastnosti.

1.4.2

„Način osvetlitve v ovinkih kategorije 1“ je način osvetlitve v ovinkih s horizontalnim premikom naklona meje svetlo-temno.

1.4.3

„Način osvetlitve v ovinkih kategorije 2“ je način osvetlitve v ovinkih brez horizontalnega premika naklona meje svetlo-temno.

1.5

„Svetilna enota“ je del sistema, ki oddaja svetlobo; sestavljen je lahko iz optičnih, mehanskih in električnih delov ter zasnovan za popolno ali delno zagotavljanje svetlobnega pramena ene ali več sprednjih svetlobnih funkcij, ki jih proizvaja sistem.

1.6

„Enota“ je nedeljivo ohišje (ohišje svetilke) z eno ali več svetilnimi enotami.

1.7

„Desna stran“ ali „leva stran“ je skupek svetilnih enot za namestitev na zadevni strani srednje vzdolžne ravnine vozila glede na gibanje naprej.

1.8

„Sistemsko upravljanje“ je eden ali več delov sistema, ki prejemajo signale iz vozila in samodejno nadzirajo delovanje svetilnih enot.

1.9

„Nevtralni položaj“ je položaj sistema, v katerem se oddaja določen način kratkega svetlobnega pramena razreda C („osnovni kratki svetlobni pramen“) ali morebitnega dolgega svetlobnega pramena in v katerem se ne uporabi noben kontrolni signal AFS.

1.10

„Signal“ je vsak kontrolni signal AFS, kot je opredeljen v Pravilniku št. 48, ali vsak dodatni vhodni krmilni signal v sistem ali izhodni krmilni signal od sistema k vozilu.

1.11

„Generator signala“ je naprava, ki lahko proizvaja enega ali več signalov za preskuse sistema.

1.12

„Napajalno-upravljalna naprava“ je eden ali več delov sistema, ki z energijo napaja enega ali več delov tega sistema, kot je regulator napajanja in/ali napetosti za enega ali več virov svetlobe, na primer opreme za elektronsko upravljanje virov svetlobe.

1.13

„Referenčna os sistema“ je presek srednje vzdolžne ravnine vozila s horizontalno ravnino skozi referenčno središče svetilne enote, prikazane na risbah iz odstavka 2.2.1 spodaj.

1.14

„Leča“ je skrajni zunanji del enote, ki prepušča svetlobo skozi svetlečo površino.

1.15

„Prevleka“ je vsak proizvod, ki se v eni ali več plasteh nanese na zunanjo površino leče.

1.16

Sistemi različnega „tipa“ so sistemi, ki se razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih:

1.16.1

blagovni znamki;

1.16.2

vključitvi ali odstranitvi delov, ki lahko spremenijo optične ali fotometrične lastnosti sistema;

1.16.3

primernosti za vožnjo po desni ali levi strani cestišča ali za oba načina vožnje;

1.16.4

proizvedenih svetlobnih funkcijah, načinih in razredih;

1.16.5

materialih za leče in morebitne prevleke;

1.16.6

značilnostih signalov, določenih za sistem.

1.17

„Usmeritev“ je nastavitev svetlobnega pramena ali njegovega dela na merilnem zaslonu v skladu z ustreznimi kriteriji.

1.18

„Nastavitev“ je uporaba sredstev, ki jih sistem predvideva za navpično in/ali vodoravno usmeritev svetlobnega pramena.

1.19

„Funkcija za spremembo strani vožnje“ je vsaka sprednja svetlobna funkcija ali njen način ali zgolj njen del ali vsaka kombinacija teh elementov, s katero se prepreči bleščanje in zagotovi zadostna osvetlitev, kadar se vozilo, opremljeno s sistemom, zasnovanim za vožnjo po eni strani cestišča, začasno uporablja v državi, kjer se vozi po drugi strani cestišča.

1.20

„Nadomestna funkcija“ je vsaka sprednja svetlobna in/ali signalna funkcija ali eden od njenih načinov ali zgolj njen del ali vsaka kombinacija teh elementov, zasnovana za nadomestitev sprednje svetlobne funkcije ali načina v primeru okvare.

1.21

Sklicevanje v tem pravilniku na standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko in svetlobne vire, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, je sklicevanje na Pravilnik št. 37 in Pravilnik št. 99 ter njune spremembe, ki veljajo ob vložitvi vloge za homologacijo.

2.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO SISTEMA

2.1

Vlogo za homologacijo vloži imetnik blagovne znamke ali njegov pooblaščeni predstavnik.

V vlogi se navede:

2.1.1

sprednje svetlobne funkcije sistema, za katere se vloži vloga za homologacijo v skladu s tem pravilnikom;

2.1.1.1

druge sprednje svetlobne ali signalne funkcije, ki jih zagotavlja ena ali več svetilk, združenih, kombiniranih ali integriranih v svetilne enote sistema, ki je predmet vloge za homologacijo; zadostni podatki za identifikacijo posameznih svetilk in pravilniki, v skladu s katerimi je treba te svetilke (ločeno) homologirati;

2.1.2

ali je kratki svetlobni pramen zasnovan za vožnjo po levi in desni strani cestišča ali izključno za vožnjo po eni ali drugi strani cestišča;

2.1.3

če je sistem opremljen z eno ali več nastavljivimi svetilnimi enotami:

2.1.3.1

položaji namestitve vsake svetilne enote glede na tla in srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.1.3.2

maksimalni koti nad normalnimi položaji in pod njimi, ki jih lahko dosežejo naprave za navpično nastavitev;

2.1.4

kategorija uporabljenega zamenljivega in/ali nezamenljivega svetlobnega vira z žarilno nitko ali svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, kot je navedena v Pravilniku št. 37 ali Pravilniku št. 99 ter njunih spremembah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, in/ali identifikacijska koda modula svetlobnega vira za morebitne module LED;

2.1.5

če je sistem opremljen z enim ali več nezamenljivimi svetlobnimi viri:

2.1.5.1

oznaka svetilnih enot, v katerih so navedeni nezamenljivi svetlobni viri;

2.1.6

po potrebi pogoji delovanja, npr. različne napajalne napetosti v skladu z določbami Priloge 9 k temu pravilniku.

2.2

Vsaki vlogi za homologacijo se priloži:

2.2.1

risbe v treh izvodih z dovolj podrobnosti za identifikacijo tipa, ki prikazujejo predvideno mesto za homologacijsko številko (homologacijske številke) in dodatne simbole glede na krog homologacijske oznake ter geometrični položaj vgradnje svetilnih enot v vozilo glede na tla in srednjo vzdolžno ravnino vozila, pri čemer mora biti vsaka svetilna enota prikazana v navpičnem (osnem) prerezu in od spredaj z glavnimi podrobnostmi optičnih lastnosti, kot so referenčna os/osi in točke, ki se pri preskusih upoštevajo kot referenčno središče, in tudi vsemi morebitnimi optičnimi lastnostmi leč, v primeru modulov LED pa mora biti prikazan tudi prostor za posebne identifikacijske oznake modulov;

2.2.2

kratek tehnični opis sistema, ki podrobno navaja:

(a)

svetlobne funkcije in njihove načine, ki jih zagotavlja sistem (3);

(b)

svetilne enote, ki prispevajo k vsaki od funkcij (3), in signale (4) s tehničnimi lastnostmi njihovega delovanja;

(c)

kategorijo (3) morebitnega načina osvetlitve v ovinkih;

(d)

po potrebi dodatne sklope podatkov za kratke svetlobne pramene razreda E v skladu s preglednico 6 v Prilogi 3 k temu pravilniku;

(e)

po potrebi sklope določb za kratki svetlobni pramen razreda W v skladu s Prilogo 3 k temu pravilniku;

(f)

svetilne enote (4), ki (delno) proizvajajo mejo svetlo-temno kratkega svetlobnega pramena;

(g)

podatke (3) v skladu z določbami odstavka 6.4.6 tega pravilnika glede na odstavke 6.22.6.1.2.1 in 6.22.6.1.3 Pravilnika št. 48;

(h)

svetilne enote, ki zagotavljajo minimalno osvetljenost s kratkim svetlobnim pramenom v skladu z odstavkom 6.2.9.1 tega pravilnika;

(i)

zahteve glede namestitve in delovanja za namene preskusov;

(j)

vse druge ustrezne podatke;

(k)

v primeru modulov LED to pomeni:

(i)

kratek tehnični opis modulov LED;

(ii)

risbo z merami in osnovnimi električnimi in fotometričnimi vrednostmi ter ciljnim svetlobnim tokom;

(iii)

pri uporabi elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira: podatke o električnem vmesniku, potrebnem za izvedbo homologacijskih preskusov;

2.2.2.1

načelo varnosti, kot je opredeljeno v dokumentaciji, ki mora za tehnično službo, pristojno za izvajanje homologacijskih preskusov:

(i)

vsebovati opis v sistem vgrajenih ukrepov za zagotavljanje njegove skladnosti z določbami odstavkov 5.7.3, 5.9 in 6.2.6.4 spodaj;

(ii)

vsebovati navodila za njihovo preverjanje v skladu z odstavkom 6.2.7 spodaj; in/ali

(iii)

omogočati dostop do ustreznih dokumentov, ki dokazujejo zmogljivost sistema glede zadostne zanesljivosti in varne uporabe ukrepov iz odstavka 2.2.2.1(i) zgornje, npr. analizo možnih napak in njihovih posledic (FMEA), analizo drevesa napak (FTA) ali kateri koli podoben postopek, primeren za zagotavljanja varnosti sistema.

2.2.2.2

znamko in tip morebitnih napajalno-upravljalnih naprav, ki niso del enote;

2.2.3

en komplet vzorcev sistema, za katerega je bila vložena vloga za homologacijo, vključno z morebitnimi pritrdilnimi napravami, napajalno-upravljalnimi napravami in generatorji signala;

2.2.4

za preskus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče:

2.2.4.1

štirinajst leč;

2.2.4.1.1

deset od teh leč se lahko nadomesti z desetimi vzorci umetne snovi velikosti najmanj 60 × 80 mm z ravno ali izbočeno zunanjo površino in večinoma ravno površino v sredini (polmer ukrivljenja najmanj 300 mm) velikosti najmanj 15 × 15 mm;

2.2.4.1.2

vsaka taka leča ali vzorec materiala mora biti izdelan po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji;

2.2.4.2

po potrebi svetilni element ali optični sklop, na katerega je mogoče namestiti leče po navodilih proizvajalca;

2.2.5

za preskus odpornosti svetlobno-prepustnih delov iz umetne snovi proti ultravijoličnemu sevanju, ki ga lahko oddajajo svetlobni viri, ki so del sistema, na primer svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, in moduli LED, v skladu z odstavkom 2.2.4 Priloge 6 k temu pravilniku:

vzorec vsakega materiala, uporabljenega v sistemu, ali celoten sistem ali njegovi deli, ki vsebujejo te materiale. Vsi vzorci materiala morajo imeti enak videz in biti po potrebi enako površinsko obdelani, kot če bi bili namenjeni za uporabo v sistemu, ki ga je treba homologirati;

2.2.6

materialom, iz katerih so izdelane leče in morebitne prevleke, je treba priložiti poročilo o preskusu lastnosti teh materialov in prevlek, če so na njih že bili opravljeni preskusi.

2.2.7

pri sistemu, ki je v skladu z odstavkom 4.1.7 spodaj, vozilo, ki predstavlja vozila iz odstavka 4.1.6 spodaj.

3.   OZNAKE

3.1

Enote sistema, predložene v homologacijo, morajo biti opremljene z blagovno znamko vlagatelja.

3.2

Enote morajo imeti na leči in ohišju dovolj veliko mesto za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4; ta prostor se označi na risbah iz odstavka 2.2.1 zgoraj.

3.2.1

Če leče ni mogoče ločiti od ohišja enote, zadošča ena sama oznaka v skladu z odstavkom 4.2.5.

3.3

Enote ali sistemi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo biti opremljeni z oznakami obeh položajev namestitve optičnih elementov vozila ali svetlobnih virov odsevnikov; te oznake morajo vsebovati črki „R/D“ za nastavitev za vožnjo po desni strani in črki „L/G“ za nastavitev za vožnjo po levi strani.

3.4

Pri sistemu, zasnovanem tako, da izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.8.2 spodaj z morebitnim dodatnim prekritjem območja na leči enote, mora biti to območje neizbrisno označeno. Taka oznaka ni potrebna, če je območje jasno razpoznavno.

3.5

Pri sistemih AFS z moduli LED morajo biti ustrezne enote opremljene z oznako nazivne napetosti in vatne moči ter posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira.

3.6

Moduli LED, predloženi ob vložitvi vloge za homologacijo sistema AFS:

3.6.1

morajo biti opremljeni z blagovno znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna;

3.6.2

morajo biti opremljeni s posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

To posebno identifikacijsko oznako sestavljajo črki „MD“ za „MODUL“ in homologacijska oznaka brez kroga, kakor je določena v odstavku 4.2.1; če se uporablja več neenakih modulov svetlobnih virov, pa tudi dodatni simboli ali znaki. Ta posebna identifikacijska oznaka mora biti prikazana na risbah iz odstavka 2.2.1. Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka tisti na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vlagatelju.

3.7

Če se za upravljanje modulov LED uporablja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki ni del modula LED, jo je treba označiti s posebno identifikacijsko kodo, nazivno napetostjo in vatno močjo.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Splošno

4.1.1

Če vsi vzorci tipa sistema, predloženega v skladu z odstavkom 2. zgoraj, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, se homologacija podeli.

4.1.2

Kadar svetilke, ki so združene, kombinirane ali integrirane s sistemom, izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko nanje namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, če vsaka svetilka izpolnjuje zanjo veljavne zahteve.

4.1.3

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (trenutno 00) pomenita spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu sistema, ki ga zajema ta pravilnik.

4.1.4

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa sistema v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, z navedbami v skladu z odstavkom 2.1.3.

4.1.4.1

Če so enote opremljene z nastavljivim odsevnikom in so zasnovane izključno za uporabo v položajih vgradnje, ki ustrezajo navedbam iz odstavka 2.1.3, homologacija vlagatelja obvezuje, da uporabnika na primeren način obvesti o pravilnih položajih vgradnje.

4.1.5

Na vsako enoto sistema, ki ustreza tipu, homologiranemu v skladu s tem pravilnikom, se na mestih, določenih v odstavku 3.2 zgoraj, poleg oznake iz odstavka 3.1 namesti homologacijska oznaka, ki ustreza oznaki, opisani v odstavkih 4.2 in 4.3 spodaj.

4.1.6

Vlagatelj mora na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, navesti vozila, katerim je sistem namenjen.

4.1.7

Če se vloži vloga za homologacijo za sistem, ki ga ne bo pokrivala homologacija tipa vozila v skladu s Pravilnikom št. 48,

4.1.7.1

mora vlagatelj predložiti zadostno dokumentacijo, ki dokazuje, da sistem izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.22 Pravilnika št. 48, če je pravilno nameščen, in

4.1.7.2

sistem je treba homologirati v skladu s Pravilnikom št. 10.

4.2   Sestava homologacijske oznake

Homologacijsko oznako sestavljajo:

4.2.1

mednarodna homologacijska oznaka, ki jo sestavljajo:

4.2.1.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (5);

4.2.1.2

homologacijska številka iz odstavka 4.1.3 zgoraj;

4.2.2

naslednji dodatni simboli:

4.2.2.1

na sistemu črka „X“ in črke, ki ustrezajo funkcijam, ki jih zagotavlja sistem:

„C“

za kratki svetlobni pramen razreda C, z dodatnimi simboli ustreznih drugih razredov kratkega svetlobnega pramena,

„E“

za kratki svetlobni pramen razreda E,

„V“

za kratki svetlobni pramen razreda V,

„W“

za kratki svetlobni pramen razreda W,

„R“

za dolgi svetlobni pramen;

4.2.2.2

vodoravna črtica nad vsakim simbolom, če svetlobno funkcijo ali način osvetlitve zagotavlja več enot, nameščenih na eni ali obeh straneh;

4.2.2.3

simbol „T“ za simboli vseh svetlobnih funkcij in/ali razredov osvetlitve, ki morajo izpolnjevati določbe o osvetlitvi v ovinkih, pri čemer se ti simboli razmestijo skupaj na levi strani;

4.2.2.4

na ločenih enotah črka „X“ in črke, ki ustrezajo funkcijam, ki jih zagotavljajo svetilne enote, ki so del teh enot;

4.2.2.5

če enota, nameščena na eni strani, ne zagotavlja sama svetlobne funkcije ali njenega načina, mora biti nad simbolom funkcije vodoravna črtica;

4.2.2.6

na sistemih ali njihovih delih, ki izpolnjujejo samo zahteve za vožnjo po levi strani cestišča, vodoravna puščica, ki, gledano od spredaj, kaže v desno stran, se pravi v tisto stran cestišča, po kateri poteka vožnja;

4.2.2.7

na sistemih ali njihovih delih, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, na primer z ustrezno nastavitvijo optičnega elementa ali vira svetlobe, vodoravna puščica, ki kaže hkrati v desno in levo stran;

4.2.2.8

na enotah, ki vsebujejo lečo iz umetne snovi, črki „PL“ v bližini simbolov, predpisanih v odstavkih od 4.2.2.1 do 4.2.2.7 zgoraj;

4.2.2.9

na enotah, ki prispevajo k izpolnjevanju zahtev tega pravilnika za dolgi svetlobni pramen, navedba največje svetilnosti, izražene z referenčno oznako, opredeljeno v odstavku 6.3.2.1.3 spodaj, v bližini kroga, ki obkroža črko „E“.

4.2.3

V vseh primerih morajo biti način uporabe, ki velja med preskusnim postopkom, opredeljenim v odstavku 1.1.1.1 Priloge 4, in napajalne napetosti, dovoljene v skladu z odstavkom 1.1.1.2 Priloge 4, navedeni na certifikatih o homologaciji in obrazcih, poslanih podpisnicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

V ustreznih primerih morajo sistemi ali njihovi deli imeti naslednje oznake:

4.2.3.1

Na enotah, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so zasnovane tako, da svetlobni viri kratkega svetlobnega pramena ne morejo svetiti hkrati s svetlobnimi viri katere koli druge svetlobne funkcije, s katero so lahko integrirani, se v homologacijski oznaki za simboli za kratki svetlobni pramen doda poševnica (/).

4.2.3.2

Na napravah, ki izpolnjujejo zahteve Priloge 4 samo pri napajalni napetosti 6 Vali 12 V, se v bližini okova žarnice z žarilno nitko namesti številka 24, prečrtana s poševnim križem (X).

4.2.4

Števki homologacijske številke (trenutno 00), ki označujeta spremembe, ki ustrezajo zadnjim velikim tehničnim spremembam pravilnika na dan podelitve homologacije, in po potrebi predpisana puščica lahko se lahko označijo v bližini zgoraj opisanih dodatnih simbolov.

4.2.5

Oznake in simboli iz odstavkov 4.2.1 in 4.2.2 zgoraj morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni. Lahko so nameščeni na notranjem ali zunanjem (prozornem ali neprozornem) delu enote, ki je neločljivo povezan z njeno svetilno površino. V vseh primerih morajo biti vidni, ko je enota nameščena na vozilo. Da se ta zahteva izpolni, je dovoljen premik enega premičnega dela vozila.

4.3   Namestitev homologacijske oznake

4.3.1   Samostojne svetilke

Slike 1 do 10 v Prilogi 2 k temu pravilniku prikazujejo primere homologacijske oznake in zgoraj navedenih dodatnih simbolov.

4.3.2   Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

4.3.2.1

Kadar s sistemom združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, ter homologacijske številke. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

4.3.2.1.1

je vidna v skladu z odstavkom 4.2.5;

4.3.2.1.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

4.3.2.2

Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, se označi:

4.3.2.2.1

bodisi na ustrezni svetilni površini

4.3.2.2.2

bodisi v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk (glej možne primere v Prilogi 2).

4.3.2.3

Velikost različnih elementov enotne mednarodne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

4.3.2.4

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.

4.3.2.5

Sliki 11 in 12 v Prilogi 2 k temu pravilniku prikazujeta primere homologacijske oznake za združene, kombinirane ali integrirane svetilke z vsemi zgoraj navedenimi dodatnimi simboli za sisteme, katerih funkcije zagotavlja več enot na vsaki strani vozila.

4.3.2.6

Slika 13 v Prilogi 2 k temu pravilniku prikazuje primer homologacijske oznake, ki velja za celoten sistem.

B.   TEHNIČNE ZAHTEVE ZA SISTEME ALI NJIHOVE DELE

Če ni drugače določeno, se morajo fotometrične meritve izvesti v skladu z določbami Priloge 9 k temu pravilniku.

5.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

5.1

Vsi vzorci, za katere se vloži vloga za homologacijo samo za vožnjo po desni strani cestišča, morajo biti skladni z zahtevami iz odstavkov 6 in 7 spodaj; če se nasprotno podelitev homologacije zahteva za vožnjo po levi strani cestišča, se uporabijo določbe odstavka 6 spodaj in ustrezne priloge k temu pravilniku, tako da se zamenjata leva in desna stran in nasprotno.

Na enak način se z zamenjavo „R“ z „L“ in nasprotno spremeni oznaka kotnih položajev in elementov.

5.1.2

Sistemi ali njihovi deli morajo biti izdelani tako, da pri običajni uporabi in kljub tresljajem, ki so jim lahko izpostavljeni, obdržijo predpisane fotometrične lastnosti in njihovo delovanje ostane brezhibno.

5.2

Sistemi ali njihovi deli morajo biti opremljeni z napravo, ki omogoča njihovo nastavitev na vozilo v skladu z določbami, ki se uporabljajo zanje.

5.2.1

Sistemi ali njihovi deli so lahko brez teh naprav, če je njihova uporaba omejena na vozila, na katerih je nastavitev mogoča z drugimi sredstvi ali nepotrebna glede na vlagateljev opis sistema.

5.3

Z izjemo modulov LED sistem ne sme biti opremljen s svetlobnimi viri, ki niso homologirani v skladu s Pravilnikom št. 37 ali Pravilnikom št. 99 ter njunimi spremembami, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, in/ali za katere je v Pravilniku št. 37 predpisana omejitev uporabe.

5.3.1

Če je svetlobni vir zamenljiv:

5.3.1.1

mora njegovo držalo izpolnjevati določbe o značilnostih iz podatkovnega lista publikacije IEC št. 60061, kot je navedeno v ustreznem pravilniku o virih svetlobe;

5.3.1.2

naprava mora biti zasnovana tako, da je mogoče žarnico z žarilno nitko namestiti samo v pravilen položaj.

5.3.2

Če je vir svetlobe nezamenljiv, ne sme biti sestavni del svetilne enote, ki v nevtralnem položaju proizvaja kratki svetlobni pramen.

5.4

Pri sistemih ali njihovih delih, zasnovanih tako, da hkrati izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, se lahko nastavitev za en ali drug način vožnje opravi z ustrezno začetno nastavitvijo ob njihovi namestitvi na vozilo ali pa to opravi uporabnik. V vseh primerih morata biti mogoči samo dve popolnoma različni nastavitvi, ena za vožnjo po desni strani in druga za vožnjo po levi strani cestišča; nenamerni premik iz ene lege v drugo in nastavitev v vmesno lego morata biti onemogočena.

5.5

V skladu z zahtevami iz Priloge 4 k temu pravilniku je treba opraviti dodatne preskuse in s tem zagotoviti, da pri uporabi ne nastanejo prevelika odstopanja od fotometričnih lastnosti.

5.6

Če je leča svetilne enote iz umetne snovi, je treba opraviti preskuse v skladu z zahtevami iz Priloge 6 k temu pravilniku.

5.7

Na sistemih ali njihovih delih, zasnovanih za izmenično oddajanje kratkega in dolgega svetlobnega pramena, mora biti vsaka mehanska, elektromehanska ali druga naprava, vgrajena v svetilno enoto za preklapljanje med enim in drugim svetlobnim pramenom, zasnovana tako:

5.7.1

da lahko vzdrži 50 000 preklopov brez poškodb, kljub tresljajem, ki jim je lahko izpostavljena pri običajni uporabi;

5.7.2

da se vedno proizvede kratki ali dolgi svetlobni pramen, ne da bi bila mogoča vmesna ali nedoločena lega; če to ni mogoče, mora biti dobljeno stanje zajeto v določbah v skladu z odstavkom 5.7.3;

5.7.3

da se ob okvari sistem samodejno nastavi v lego za kratki svetlobni pramen ali v takšno stanje, da fotometrične vrednosti niso večje od 1,5 luksa v območju III b, kot je opredeljen v Prilogi 3 k temu pravilniku, niti manjše od 4 luksov v točki „segmenta Emax“, na primer z izklopom, zatemnitvijo ali znižanjem svetlobnega pramena in/ali nadomestitvijo funkcije;

5.7.4

da uporabnik z običajnim orodjem ne more spremeniti oblike ali lege premičnih elementov ali vplivati na preklopnik.

5.8

Sistemi morajo biti opremljeni s sredstvi, ki omogočajo njihovo začasno uporabo v državi, kjer se vozi po nasprotni strani cestišča glede na tisto, za katero je bila vložena vloga za homologacijo, ne da bi to preveč slepilo promet iz nasprotne smeri. Zato morajo sistemi ali njihovi deli:

5.8.1

uporabniku omogočiti nastavitev v skladu z odstavkom 5.4 zgoraj brez posebnega orodja ali

5.8.2

omogočiti spremenjeno smer vožnje, pri kateri so pri preskusu v skladu z odstavkom 6.2 in nespremenjeno nastavitvijo glede na prvotno smer vožnje izpolnjene vrednosti iz naslednje preglednice;

5.8.2.1

kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desni in prilagojen za vožnjo po levi strani cestišča:

pri 0,86 D – 1,72 L

najmanj 3 lx

pri 0,57 U – 3,43 R

največ 1,0 lx

5.8.2.2

kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po levi in prilagojen za vožnjo po desni strani cestišča:

pri 0,86 D – 1,72 R

najmanj 3 lx

pri 0,57 U – 3,43 L

največ 1,0 lx

5.8.2.3

to se lahko delno ali v celoti doseže s prekritjem ustreznega dela leče v skladu z odstavkom 3.4 zgoraj.

5.9

Sistemi morajo biti zasnovani tako, da se ob okvari vira svetlobe in/ali modula LED sproži signal, s čimer so izpolnjene ustrezne določbe Pravilnika št. 48.

5.10

Elementi, na katere je pritrjen zamenljiv vir svetlobe, morajo biti zasnovani tako, da je mogoče vir svetlobe zlahka in pravilno namestiti tudi v temi.

5.11

V primeru sistema, ki je v skladu z odstavkom 4.1.7 zgoraj:

5.11.1

morajo biti sistemu priloženi izvod obrazca, določenega v odstavku 4.1.4 zgoraj, in navodila za namestitev v skladu z določbami Pravilnika št. 48;

5.11.2

mora tehnična služba, pristojna za homologacijo, preveriti, ali:

(a)

je sistem mogoče pravilno namestiti po navodilih;

(b)

sistem, ko je enkrat nameščen na vozilo, izpolnjuje določbe odstavka 6.22 Pravilnika št. 48;

obvezen je preskus vožnje, s katerim se potrdi skladnost z določbami odstavka 6.22.7.4 Pravilnika št. 48, tudi v vseh ustreznih položajih v zvezi s sistemskim upravljanjem na podlagi vlagateljevega opisa sistema. Navedeno mora biti, ali so vsi načini vključeni, v delovanju ali izključeni v skladu z vlagateljevim opisom sistema; vsako očitno napako (na primer pretiran kot ali migljanje) je treba izpodbijati.

5.12

Sistem AFS, če je opremljen z moduli LED, in sami moduli LED morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz Priloge 11 tega pravilnika. Skladnost z zahtevami se preveri.

5.13

Pri sistemu AFS s svetlobnimi viri in/ali moduli LED, ki proizvajajo osnovni kratki svetlobni pramen, in skupnim ciljnim svetlobnim tokom svetilnih enot, ki na vsaki strani presega 2 000 lm, kot je navedeno v točki 9.2.3 obrazca za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1, je treba to navesti v točki 9.2.4 obrazca za sporočanje iz Priloge 1. Ciljni svetlobni tok modulov LED se izmeri, kot je opisano v odstavku 5 Priloge 11.

5.14

Pri kratkem svetlobnem pramenu, ki ga v nevtralnem položaju proizvajajo izključno moduli LED, mora biti skupni ciljni svetlobni tok teh modulov LED na vsaki strani enak ali večji od 1 000 lm, če se izmeri v skladu z odstavkom 5 Priloge 11.

6.   OSVETLJENOST

6.1   Splošne določbe

6.1.1

Vsak sistem mora oddajati kratki svetlobni pramen razreda C v skladu z odstavkom 6.2.5 spodaj in enega ali več kratkih svetlobnih pramenov drugih razredov; vključuje lahko enega ali več drugih načinov znotraj vsakega razreda kratkega svetlobnega pramena in tudi sprednje svetlobne funkcije v skladu z odstavkoma 6.3 in/ali 2.1.1.1 tega pravilnika.

6.1.2

Sistem mora omogočati samodejne spremembe, tako da se doseže dobra osvetljenost ceste, ne da bi to motilo voznika ali druge udeležence v prometu.

6.1.3

Sistem je sprejemljiv, če izpolnjuje ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 6.2 in 6.3.

6.1.4

Fotometrične meritve se opravijo v skladu z navedbami vlagatelja:

6.1.4.1

v nevtralnem položaju, kot je opredeljen v odstavku 1.9;

6.1.4.2

pri signalih V, W, E ali T v skladu z odstavkom 1.10 glede na posamezen primer;

6.1.4.3

po potrebi pri katerem koli drugem signalu v skladu z odstavkom 1.10 ali njihovi kombinaciji v skladu z navedbami vlagatelja.

6.2   Določbe o kratkem svetlobnem pramenu

Pred vsakim preskusom v skladu s spodnjimi odstavki je treba sistem namestiti v nevtralen položaj, se pravi, da mora oddajati kratki svetlobni pramen razreda C.

6.2.1

Na vsaki strani sistema (tj. vozila) mora kratki svetlobni pramen v nevtralnem položaju iz najmanj ene svetilne enote ustvarjati mejo svetlo-temno, ki je v skladu s Prilogo 8 k temu pravilniku, ali

6.2.1.1

mora sistem ponujati druga sredstva, na primer optična sredstva ali začasne pomožne svetlobne pramene, ki omogočajo jasno in pravilno usmeritev svetlobnih pramenov.

6.2.1.2

Priloga 8 se ne uporablja za funkcijo za spremembo strani vožnje, kot je opisana v odstavkih 5.8 do 5.8.2.1 zgoraj.

6.2.2

Sistem ali njegovi deli morajo biti usmerjeni tako, da je položaj meje svetlo-temno v skladu z zahtevami iz preglednice 2 v Prilogi 3 k temu pravilniku.

6.2.3

Kadar je sistem tako usmerjen, mora sam ali njegovi deli, če njihova homologacija zadeva samo kratki svetlobni pramen, izpolnjevati zahteve iz ustreznih spodnjih odstavkov; če je nasprotno zasnovan za zagotavljanje dodatne osvetlitve ali svetlobno-signalnih funkcij v skladu s področjem uporabe tega pravilnika, mora prav tako izpolnjevati zahteve iz ustreznih spodnjih odstavkov, če se ne nastavlja ločeno.

6.2.4

Kadar tako usmerjeni sistem ali njegov(-i) del(-i) ne izpolnjuje(-jo) zahtev iz odstavka 6.2.3 zgoraj, se lahko njegova (njihova) nastavitev po navodilih proizvajalca spremeni za največ 0,5o v desno ali levo ter za 0,2o navzgor ali navzdol glede na začetno nastavitev.

6.2.5

Kadar sistem oddaja določen način kratkega svetlobnega pramena, mora biti v skladu z zahtevami iz ustreznega oddelka (C, V, E ali W) dela A preglednice 1 (fotometrične vrednosti) in preglednice 2 (Emax in položaj meje svetlo-temno) v Prilogi 3 k temu pravilniku ter oddelka 1 (zahteve glede meje svetlo-temno) v Prilogi 8 k temu pravilniku.

6.2.6

Svetlobni pramen se lahko oddaja v načinu osvetlitve v ovinkih pod naslednjimi pogoji:

6.2.6.1

sistem je v skladu z ustreznimi zahtevami iz dela B v preglednici 1 (fotometrične vrednosti) in točke 2 v preglednici 2 (zahteve glede meje svetlo-temno) v Prilogi 3 k temu pravilniku, kadar se vrednosti merijo po postopku iz Priloge 9 glede na kategorijo (1 ali 2) načina osvetlitve v ovinkih, za katero se zahteva podelitev homologacije;

6.2.6.2

točka Emax ne leži zunaj pravokotnika, ki sega od najvišjega navpičnega položaja, opredeljenega v preglednici 2 v Prilogi 3 k temu pravilniku za zadevni razred kratkega svetlobnega pramena, do 2o pod črto H–H, ter od 45o levo do 45o desno od referenčne osi sistema;

6.2.6.3

Ko signal T ustreza polmeru najmanjšega kroga obračanja vozila v levo (ali desno), mora biti vsota vrednosti osvetljenosti vseh vklopljenih svetilnih virov na desni ali levi strani sistema v točki ali točkah območja, ki sega od črte H–H do 2o pod njo ter med 10o in 45o levo (ali desno), najmanj 3 lx;

6.2.6.4

če se podelitev homologacije zahteva za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1, je uporaba sistema omejena na vozilo, zasnovano tako, da je vodoravni del naklona meje svetlo-temno, ki jo ustvarja sistem, v skladu z ustreznimi določbami odstavka 6.22.7.4.5(i) Pravilnika št. 48;

6.2.6.5

če se podelitev homologacije zahteva za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1, je sistem zasnovan tako, da je ob okvari stranskega gibanja ali spremembi osvetlitve mogoče samodejno ustvariti fotometrične pogoje, ki bodisi ustrezajo pogojem, opredeljenim v odstavku 6.2.5 zgoraj, bodisi proizvajajo vrednosti, ki ne presegajo 1,5 luksa v območju III b, kot je opredeljeno v Prilogi 3 k temu pravilniku, in najmanj 4 luksov v točki „segmenta Emax“;

6.2.6.5.1

vendar to ni potrebno, če za položaje, ki glede na referenčno os sistema ne sežejo čez 5o levo pri 0,3o nad črto H–H in sežejo čez 5o levo pri 0,57o nad H–H, vrednost 1 luksa ni presežena v nobenem primeru.

6.2.7

Sistem je treba preveriti po navodilih proizvajalca glede na načelo varnosti, opredeljeno v odstavku 2.2.2.1 zgoraj.

6.2.8

Sistemi ali njihovi deli, zasnovani hkrati za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v vsakem položaju v skladu z odstavkom 5.4 zgoraj izpolnjevati zahteve, določeno za zadevno stran cestišča, po kateri poteka promet.

6.2.9

Sistem mora biti zasnovan tako, da:

6.2.9.1

vsak določen način kratkega svetlobnega pramena proizvaja najmanj 3 lukse v točki 50 V na vsaki strani sistema;

pri načinih kratkega svetlobnega pramena razreda V izpolnjevanje te zahteve ni potrebno;

6.2.9.2

štiri sekunde po vžigu sistema, ki ni deloval najmanj 30 minut, kratki svetlobni pramen razreda C proizvede najmanj 5 luksov v točki 50 V;

6.2.9.3

Drugi načini:

v primeru vhodnih signalov, opredeljenih v odstavku 6.1.4.3 tega pravilnika, morajo biti izpolnjene zahteve iz odstavka 6.2.

6.3   Določbe o dolgem svetlobnem pramenu

Sistem mora biti v nevtralnem položaju pred vsakim novim preskusom.

6.3.1

Svetilne enote sistema morajo biti nastavljene po navodilih proizvajalca, tako da je območje največje osvetljenosti usmerjeno v presečišče (HV) črt H–H in V–V.

6.3.1.1

Vsaka svetilna enota, ki se ne nastavlja ločeno ali je bila nastavljena glede na meritve, opravljene v skladu z odstavkom 6.2, mora biti preskušena v tako nastavljenem položaju.

6.3.2

Kadar se osvetljenost meri v skladu z določbami Priloge 9 k temu pravilniku, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

6.3.2.1

Točka HV mora ležati znotraj izoluks krivulje, ki povezuje točke z 80 % največje osvetljenosti dolgega svetlobnega pramena.

6.3.2.1.1

Največja vrednost (EM) ne sme biti manjša od 48 lx. Največja vrednost nikoli ne sme preseči 240 lx.

6.3.2.1.2

Največja svetilnost (IM) vsake enote, ki sodeluje ali prispeva k največji svetilnosti dolgega svetlobnega pramena, izraženi v tisočih kandelah, se izračuna po spodnji enačbi:

IM = 0,625 EM

6.3.2.1.3

Referenčna oznaka (I'M) največje svetilnosti iz odstavka 4.2.2.9 zgoraj se izračuna po enačbi:

Formula

Ta vrednost se zaokroži na najbližjo vrednost 5 - 10 – 12,5 – 17,5 - 20 - 25 – 27,5 - 30 – 37,5 - 40 - 45 - 50.

6.3.2.2

Osvetljenost dolgega svetlobnega pramena, ki se začenja v točki HV ter poteka vodoravno proti desni in levi, ne sme biti manjša od 24 luksov do 2,6o in ne manjša od 6 luksov do 5,2o.

6.3.3

Osvetljenost ali del osvetljenosti, ki jo oddaja sistem, se lahko samodejno premakne v levo ali desno stran (ali spremeni, da se doseže enak učinek), če:

6.3.3.1

sistem izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.3.2.1.1 in 6.3.2.2 zgoraj ter se pri tem svetilna enota izmeri po postopku, določenem v Prilogi 9.

6.3.4

Sistem mora biti zasnovan tako, da:

6.3.4.1

svetilne enote na desni in levi strani proizvajajo najmanj polovico najmanjše osvetljenosti dolgega svetlobnega pramena, predpisane v odstavku 6.3.2.2 zgoraj;

6.3.4.2

se štiri sekunde po vžigu sistema, ki ni deloval najmanj 30 minut, pridobi osvetljenost najmanj 42 luksov v točki HV dolgega svetlobnega pramena;

6.3.4.3

morajo biti v primeru vhodnih signalov, ki so v skladu z odstavkom 6.1.4.3 tega pravilnika, izpolnjene zahteve iz odstavka 6.3.

6.3.5

Če zahteve, ki veljajo za zadevni svetlobni pramen, niso izpolnjene, se lahko svetlobni pramen preusmeri za 0,5o navzgor ali navzdol in/ali za 1o v desno ali levo glede na začetno nastavitev; V tej novi legi morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve. Te določbe se ne uporabljajo za svetilne enote iz odstavka 6.3.1.1 tega pravilnika.

6.4   Druge določbe

V primeru sistema ali njegovih delov, opremljenih z nastavljivimi svetilnimi enotami, veljajo zahteve iz odstavkov 6.2 (kratki svetlobni pramen) in 6.3 (dolgi svetlobni pramen) za vsakega od položajev namestitve iz odstavka 2.1.3 (območje nastavitve). Za preverjanje se uporabi spodnji postopek:

6.4.1

Sistem se z goniometrom nastavi v vsak navedeni položaj glede na črto, ki povezuje referenčno središče in točko HV na merilnem zaslonu. Nastavljiv sistem ali njegov del se nato namesti v takšen položaj, da osvetljenost na merilnem zaslonu izpolnjuje ustrezne zahteve o usmeritvi.

6.4.2

Ker je sistem ali njegov del prvotno nameščen v skladu z določbami odstavka 6.4.1, mora naprava ali njen del izpolnjevati ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 6.2 in 6.3.

6.4.3

Dodatni preskusi se opravijo potem, ko je bil odsevnik ali sistem oziroma njegov del premaknjen v navpični smeri za 2o ali nameščen vsaj v najvišji položaj, če je nižji od 2o glede na začetni položaj, z nastavljalnikom sistema ali njegovega dela. Po preusmeritvi celotnega sistema ali njegovega dela (na primer z goniometrom) v ustrezno nasprotno smer je treba nadzirati količino svetlobe, oddane v spodaj navedenih smereh, ki mora ostati v predpisanih mejah:

6.4.3.1

kratki svetlobni pramen: točki HV in 75 R ali morebitna točka 50R; dolgi svetlobni pramen: IM in točka HV (v odstotkih IM).

6.4.4

Če je vlagatelj navedel več kot en položaj namestitve, je treba postopek iz odstavkov 6.4.1–6.4.3 ponoviti za vsakega od drugih položajev namestitve.

6.4.5

Če vlagatelj ni navedel nobenega posebnega položaja namestitve, je treba sistem ali njegove dele usmeriti glede na meritve, predpisane v odstavkih 6.2 (kratki svetlobni pramen) in 6.3 (dolgi svetlobni pramen), ker je nastavljalnik sistema ali njegovih delov nameščen v vmesni legi. Dodatni poskusi iz odstavka 6.4.3 se morajo opraviti potem, ko se sistem ali njegovi deli namestijo v skrajni položaj (namesto da se premaknejo za plus ali minus 2o) z nastavljalnikom.

6.4.6

Na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku mora biti navedeno, katere svetilne enote ustvarjajo mejo svetlo-temno, kot je opredeljena v Prilogi 8 k temu pravilniku ter se projicira na območje, ki sega od 6o na levi do 4o na desni in nad vodoravno črto, ki leži 0,8o spodaj.

6.4.7

Na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku mora biti navedeno, kateri morebitni načini kratkega svetlobnega pramena razreda E upoštevajo „podatkovni niz“ iz preglednice 6 v Prilogi 3 k temu pravilniku.

7.   BARVA

7.1

Barva oddajane svetlobe mora biti bela.

C.   DRUGE UPRAVNE DOLOČBE

8.   SPREMEMBA TIPA SISTEMA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

8.1

Vsaka sprememba homologiranega tipa se sporoči upravni službi, ki je tip homologirala. Ta lahko potem:

8.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

8.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

8.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz zgornjega odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko tej razširitvi in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki nadzora skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer je treba upoštevati naslednje zahteve:

9.1

Sistemi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, morajo biti izdelani tako, da so v skladu s homologiranim tipom in izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 7.

9.2

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za postopke nadzora skladnosti proizvodnje iz Priloge 5 k temu pravilniku.

9.3

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 7 k temu pravilniku morajo biti izpolnjene.

9.4

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na dve leti.

9.5

Sistemi ali deli z očitnimi napakami se ne upoštevajo.

9.6

Referenčna oznaka se ne upošteva.

10.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1

Homologacija, podeljena za tip sistema v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če sistem ali njegovi deli, ki so opremljeni s homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom.

10.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

11.1

Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge podpisnice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

12.1

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sporočijo sekretariatu Združenih narodov imena in naslove tehničnih služb, pristojne za izvajanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim je treba poslati obrazce, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije, podeljene v drugih državah.

(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kot je bil nazadnje spremenjen s Sprem.4).

(2)  Zgolj v pojasnilo. Razredi kratkega svetlobnega pramena so glede na namen uporabe določeni, kot sledi: C za osnovni kratki svetlobni pramen, V za uporabo na osvetljenih območjih, kot so mesta, E za uporabo na cestah, kot so avtoceste, W za uporabo v neugodnih razmerah, kot je mokro cestišče.

(3)  Navede se na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

(4)  Navede se na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 10.

(5)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Veliko Britanijo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih simbolov ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo in 53 za Tajsko. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA 1

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Image

Image

PRILOGA 2

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Primer 1

a ≥ 8 mm (steklena leča)

a ≥ 5 mm (leča iz umetne snovi)

Slika 1

Image

Slika 2

Image

Enota sistema z eno od zgornjih homologacijskih oznak je bila homologirana na Nizozemskem (E4) v skladu s tem pravilnikom pod homologacijsko številko 19243 in izpolnjuje zahteve tega pravilnika v prvotni obliki (00). Kratki svetlobni pramen je zasnovan samo za vožnjo po desni strani cestišča. Črki „CT“ (slika 1) pomenita, da gre za kratki svetlobni pramen z načinom osvetlitve v ovinkih, črke „CWR“ (slika 2) pa pomenijo, da gre za kratka svetlobna pramena razredov C in W ter dolgi svetlobni pramen.

Številka 30 označuje, da je največja svetilnost dolgega svetlobnega pramena med 86 250 in 101 250 cd.

Opomba: Homologacijska številka in dodatni simboli morajo biti v bližini kroga, ki obkroža črko „E“, nad to črko ali pod njo ali desno ali levo od nje. Števke homologacijske številke morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer.

Uporabi rimskih števk v homologacijskih številkah se je treba izogibati, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

Primer 2

Slika 3

Image

Slika 4a

Image

Slika 4b

Image

Enota sistema z zgornjo homologacijsko oznako je v skladu z zahtevami tega pravilnika, kar zadeva kratki in dolgi svetlobni pramen, in je zasnovana za:

 

Slika 3: Kratki svetlobni pramen razreda C s kratkim svetlobnim pramenom razreda E samo za vožnjo po levi strani cestišča.

 

Sliki 4a in 4b: Kratka svetlobna pramena razredov C in V za vožnjo po obeh straneh cestišča z uporabo mehanizma za nastavitev optičnega elementa ali vira svetlobe, ter dolgi svetlobni pramen. Kratka svetlobna pramena razredov C in V ter dolgi svetlobni pramen morajo izpolnjevati določbe, ki se uporabljajo za osvetlitev v ovinkih, kot je nakazano s črko „T“. Črta nad črko „R“ kaže, da funkcijo dolgega svetlobnega pramena zagotavlja več enot na tisti strani sistema.

Primer 3

Slika 5

Image

Slika 6

Image

Enota sistema z zgornjo homologacijsko oznako vsebuje lečo iz umetne snovi in je v skladu z zahtevami tega pravilnika samo glede kratkega svetlobnega pramena, ter je zasnovana za:

 

Slika 5: kratka svetlobna pramena razredov C in W za vožnjo po obeh straneh cestišča.

 

Slika 6: kratki svetlobni pramen razreda C z načinom osvetlitve v ovinkih samo za vožnjo po desni strani cestišča.

Primer 4

Slika 7

Image

Slika 8

Image

Slika 7: Enota sistema z zgornjo homologacijsko oznako izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kar zadeva kratka svetlobna pramena razredov C in V, ter je zasnovana samo za vožnjo po levi strani cestišča.

Slika 8: Enota sistema z zgornjo homologacijsko oznako je (ločena) enota, ki je del sistema, in izpolnjuje zahteve tega pravilnika samo glede dolgega svetlobnega pramena.

Primer 5

Identifikacija enote, ki vsebuje lečo iz umetne snovi, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika.

Slika 9

Image

Slika 10

Image

Slika 9: kratka svetlobna pramena razredov C in W, oba z načinom osvetlitve v ovinkih in dolgim svetlobnim pramenom, ki sta zasnovana samo za vožnjo po desni strani cestišča.

Kratki svetlobni pramen in njegovi načini ne smejo delovati hkrati z dolgim svetlobnim pramenom v drugem integriranem žarometu.

Slika 10: kratka svetlobna pramena razredov E in W, zasnovana samo za vožnjo po desni strani cestišča, ter dolgi svetlobni pramen. Črtica nad „E“ in „W“ kaže, da te razrede kratkega svetlobnega pramena na zadevni strani sistema zagotavlja več kot ena enota.

Primer 6

Poenostavljena oznaka za združene, kombinirane ali integrirane svetilke, homologirane v skladu z drugim pravilnikom (slika 11) (navpične in vodoravne črte niso del homologacijske oznake in samo prikazujejo obliko svetlobno-signalne naprave).

Ta dva primera ustrezata dvema enotama, ki sta nameščeni na isti strani sistema in nosita homologacijsko oznako, ki obsega (vzorca A in B):

Enota št. 1

Sprednja pozicijska svetilka, homologirana v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7.

Ena ali več svetilnih enot, ki oddajajo kratki svetlobni pramen razreda C z osvetlitvijo v ovinkih, ki deluje z eno ali več enotami na isti strani sistema (kot kaže črtica nad „C“), in kratki svetlobni pramen razreda V, ki sta oba zasnovana za vožnjo po desni in levi strani cestišča, ter dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami (kot je nakazano s številko 30), homologiran v skladu z zahtevami tega pravilnika v izvirni obliki (00) in z lečo iz umetne snovi.

Dnevna svetilka, homologirana v skladu s spremembami 00 Pravilnika št. 87.

Prednja smerna svetilka kategorije 1a, homologirana v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6.

Enota št. 3

Sprednji žaromet za meglo, homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 19, ali kratki svetlobni pramen razreda C z načinom osvetlitve v ovinkih, ki je zasnovan za vožnjo po desni in levi strani cestišča ter deluje z eno ali več enotami na isti strani sistema, kot je nakazano s črtico nad „C“.

Enota št. 1 sistema

Slika 11

Image

Enota št. 3 sistema

Image

Primer 7

Razporeditev homologacijskih oznak v zvezi s sistemom (sl. 12)

Slika 12

Image

Image

Ta dva primera ustrezata nastavljivemu sistemu sprednje osvetlitve, ki ga sestavljata dve enoti (ki zagotavljata iste funkcije) na vsaki strani sistema (enoti št. 1 in 3 za levo stran ter enoti št. 2 in 4 za desno stran).

Enota št. 1 (ali 2) sistema z zgornjimi homologacijskimi oznakami izpolnjuje zahteve tega pravilnika (spremembe 00) za kratki svetlobni pramen razreda C za vožnjo po levi strani cestišča in dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami (kot je nakazano s številko 30), združena s sprednjo smerno svetilko kategorije 1 a, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6.

V primeru 7a enota št. 1 (ali 2) sistema vključuje kratki svetlobni pramen razreda C z načinom osvetlitve v ovinkih, kratke svetlobne pramene razredov W, V in E. Črtica nad „C“ kaže, da kratki svetlobni pramen razreda C zagotavljata dve enoti na navedeni strani sistema.

Enota št. 3 (ali 4) je zasnovana tako, da oddaja drugi del kratkega svetlobnega pramena razreda C na navedeni strani sistema, kot je nakazano s črtico nad „C“.

V primeru 7b je enota št. 1 (ali 2) sistema zasnovana tako, da zagotavlja kratke svetlobne pramene razredov C, W in E. Črtica nad „W“ kaže, da kratki svetlobni pramen razreda W zagotavljata dve enoti na zadevni strani sistema. Črka „T“ na desni strani za seznamom simbolov (in levo od homologacijske številke) kaže, da vsi svetlobni prameni, in sicer kratki svetlobni prameni razredov C, W in E ter dolgi svetlobni pramen, vključujejo način osvetlitve v ovinkih.

Enota št. 3 (ali 4) sistema je zasnovana tako, da oddaja drugi del kratkega svetlobnega pramena razreda W na zadevni strani sistema (kot je nakazano s črtico nad „W“) in kratkega svetlobnega pramena razreda V.

Primer 8

Razporeditev homologacijskih oznak za obe strani sistema (slika 13)

Ta primer prikazuje nastavljiv sistem sprednje osvetlitve, ki ga sestavljajo dve enoti na levi strani vozila in ena enota na desni strani.

Slika 13

Desna stran sistema ali vozila

Leva stran sistema ali vozila

Image

Sistem z zgornjimi homologacijskimi oznakami izpolnjuje zahteve tega pravilnika (spremembe 00) za kratki svetlobni pramen za vožnjo po levi strani cestišča in dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami (kot je nakazano s številko 30), ki sta združena s sprednjo smerno svetilko kategorije 1 a, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6, in sprednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7.

Enota št. 1 sistema (na levi strani) je zasnovana tako, da prispeva h kratkima svetlobnima pramenoma razredov C in E. Črtica nad „C“ kaže, da na zadevni strani več enot prispeva h kratkemu svetlobnemu pramenu razreda C. Črka „T“ na desni strani za seznamom simbolov kaže, da kratka svetlobna pramena razredov C in E vsebujeta način osvetlitve v ovinkih.

Enota št. 3 sistema (na levi strani) je zasnovana tako, da zagotavlja drugi del kratkega svetlobnega pramena razreda C na navedeni strani (kot je nakazano s črtico nad „C“) in kratki svetlobni pramen razreda W.

Enota št. 2 sistema (na desni strani) je zasnovana tako, da prispeva h kratkima svetlobnima pramenoma razredov C in E, ki vsebujeta način osvetlitve v ovinkih, ter kratkemu svetlobnemu pramenu razreda W.

Opomba: V zgornjih primerih 6, 7 in 8 morajo različne enote sistema imeti isto homologacijsko številko.

Slika 14

Image

Modul LED z zgornjo identifikacijsko kodo modula svetlobnega vira je bil homologiran skupaj s sistemom AFS, homologiranim v Italiji (E3) pod številko homologacije 17325.

PRILOGA 3

FOTOMETRIČNE ZAHTEVE ZA KRATKI SVETLOBNI PRAMEN  (1)

V tej prilogi:

„nad“ pomeni nameščen nad – glede na navpično os; „pod“ pomeni nameščen pod – glede na navpično os.

Kotni položaji so izraženi v stopinjah nad (U) ali v stopinjah pod (D) glede na črto H–H ter desno (R) ali levo (L) od črte V–V.

Slika 1

Kotni položaji fotometričnih zahtev za kratki svetlobni pramen (za vožnjo po desni strani cestišča)

Image

Preglednica 1

Fotometrične lastnosti kratkega svetlobnega pramena

Zahteve, izražene v lx pri 25 m

položaj/stopinje

kratki svetlobni pramen

vodoravno

navpično

razred C

razred V

razred E

razred W

Št.

Element

pri/od

do

pri

min

maks

min

maks

min

maks

min

maks

Del A

1

B50L (5)

L 3,43

 

U 0,57

 

0,4

 

0,4

 

0,7 (9)

 

0,7

2

HV (5)

V

 

H

 

0,7

 

0,7

 

 

 

 

3

BR (5)

R 2,5

 

U 1

0,2

2

0,1

1

0,2

2

0,2

3

4

Segment BRR (5)

R 8

R 20

U 0,57

 

4

 

1

 

4

 

6

5

Segment BLL (5)

L 8

L 20

U 0,57

 

0,7

 

1

 

1

 

1

6

P

L 7

 

H

0,1

 

 

 

 

 

0,1

 

7

Območje III (kot je opredeljeno v preglednici 3 te priloge)

 

 

 

 

0,7

 

0,7

 

1

 

1

8a

S50, S50LL, S50RR (6)

 

 

U 4

0,1 (8)

 

 

 

0,1 (8)

 

0,1 (8)

 

9a

S100, S100LL, S100RR (6)

 

 

U 2

0,2 (8)

 

 

 

0,2 (8)

 

0,2 (8)

 

10

50 R

R 1,72

 

D 0,86

 

 

6

 

 

 

 

 

11

75 R

R 1,15

 

D 0,57

12

 

 

 

18

 

24

 

12

50 V

V

 

D 0,86

6

 

6

 

12

 

12

 

13

50 L

L 3,43

 

D 0,86

4,2

15 (10)

4,2

15 (10)

8

 

8

30 (10)

14

25 LL

L 16

 

D 1,72

1,4

 

1

 

1,4

 

4

 

15

25 RR

R 11

 

D 1,72

1,4

 

1

 

1,4

 

4

 

16

Segment 20 in pod

L 3,5

V

D 2

 

 

 

 

 

 

 

20 (3)

17

Segment 10 in pod

L 4,5

R 2,0

D 4

 

14 (2)

 

14 (2)

 

14 (2)

 

8 (3)

18

Emax  (4)

 

 

 

20

50

10

50

20

90 (9)

35

80 (3)

Del B (načini osvetlitve v ovinkih): Uporabi se del A, vendar po zamenjavi elementov v vrsticah št. 1, 2, 7, 13 in 18 s spodaj navedenimi elementi.

1

B50L (5)

L 3,43

 

U 0,57

 

0,6

 

0,6

 

 

 

0,9

2

HV (5)

 

 

 

 

1

 

1

 

 

 

 

7

Območje III (kot je opredeljeno v preglednici 3 te priloge)

 

 

 

 

1

 

1

 

1

 

1

13

50L

L 3,43

 

D 0,86

2

 

2

 

4

 

4

 

18

Emax  (7)

 

 

 

12

50

6

50

12

90 (9)

24

80 (3)


Preglednica 2

Elementi, kotni položaj ali vrednost v stopinjah kratkega svetlobnega pramena in dodatne zahteve

 

Kotni položaj/vrednost v stopinjah

Kratki svetlobni pramen razreda C

Kratki svetlobni pramen razreda V

Kratki svetlobni pramen razreda E

Kratki svetlobni pramen razreda W

Št.

Poimenovanje dela svetlobnega pramena in zahteve

vodoravno

navpično

vodoravno

navpično

vodoravno

navpično

vodoravno

navpično

2.1.

Emax ne sme biti izven pravokotnika med naslednjimi točkami (nad „segmentom Emax“)

0,5 L

do 3 R

0,3 D

do 1,72 D

 

0,3 D

do 1,72 D

0,5 L

do 3 R

0,1 D

do 1,72 D

0,5 L

do 3 R

0,3 D

do 1,72 D

2.2.

Meja svetlo-temno in njeni deli morajo:

—

izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 Priloge 8 k temu pravilniku, pri čemer naklon leži na črti V–V,

—

in biti nameščeni tako, da vodoravni del leži:

 

pri V = 0,57 D

 

ne nad 0,57D

ne pod 1,3D

 

ne nad 0,23D (11)

ne pod 0,57D

 

ne nad 0,23D

ne pod 0,57D


Preglednica 3

Območja III kratkega svetlobnega pramena, koordinate vrhov

Kotni položaj v stopinjah

Kotna točka št.

1

2

3

4

5

6

7

8

Območje III a

za kratki svetlobni pramen razreda C ali razreda V

vodoravno

8 L

8 L

8 R

8 R

6 R

1,5 R

V-V

4 L

navpično

1 U

4 U

4 U

2 U

1,5 U

1,5 U

H-H

H-H

Območje III b

za kratki svetlobni pramen razreda W ali E

vodoravno

8 L

8 L

8 R

8 R

6 R

1,5 R

0,5 L

4 L

navpično

1 U

4 U

4 U

2 U

1,5 U

1,5 U

0,34 U

0,34 U


Preglednica 4

Dodatne določbe za kratki svetlobni pramen razreda W, izraženo v lx pri razdalji 25 m

4.1.

Opredelitev in zahteve za segmente E, F1, F2 in F3 (niso prikazane na sliki 1 zgoraj)

Dovoljeno največ 0,2 luksa: (a) na segmentu E pri U 10° od L 20° do R 20° in (b) v treh navpičnih segmentih F1, F2 in F3 pri vodoravnih položajih L 10°, V in R 10°, vsak od U 10° do U 60°.

4.2.

Druga (dodatna) skupina zahtev za Emax, segment 20 in segment 10. Del A ali B v preglednici 1 se uporablja, če se zamenjajo maksimalne zahteve v vrsticah št. 16, 17 in 18 s spodaj navedenimi zahtevami.

Če je ob uporabi navedb vlagatelja v skladu z odstavkom 2.2.2(e) tega pravilnika kratki svetlobni pramen razreda W zasnovan tako, da na segmentu 20 in pod njim ne oddaja več kot 10 luksov ter na segmentu 10 in pod njim ne več kot 4 lukse, nominalna vrednost Emax tega svetlobnega pramena pa ne sme preseči 100 luksov.


Preglednica 5

Zahteve za zgornji del in kotni položaj merilnih točk

Poimenovanje točke

S50LL

S50

S50RR

S100LL

S100

S100RR

Kotni položaj v stopinjah

4 U/8 L

4 U/V-V

4 U/8 R

2 U/4 L

2 U/V-V

2 U/4 R


Preglednica 6

Dodatne določbe za kratki svetlobni pramen razreda E

Dela A in B v preglednici 1 ter preglednica 2 zgoraj se uporabljajo, če se zamenjajo vrstice št. 1 in 18 v preglednici 1 in točka 2.2 v preglednici 2, kot je navedeno spodaj.

Točka

Imenovanje

Vrstica 1 v preglednici 1 zgoraj, del A ali B

Vrstica 18 v preglednici 1 zgoraj, del A ali B

Točka 2.2 v preglednici 2 zgoraj

Št.

podatkovni niz

EB50L v luksih pri 25 m

Emax v luksih pri 25 m

Položaj vodoravnega dela meje svetlo-temno v stopinjah

 

 

največ

največ

ne nad

6.1.

E1

0,6

80

0,34 D

6.2.

E2

0,5

70

0,45 D

6.3.

E3

0,4

60

0,57 D

(1)  Opomba: meritveni postopek, predpisan v Prilogi 9 k temu pravilniku.

(2)  Največ 18 lx, če je sistem zasnovan tudi za oddajanje kratkega svetlobnega pramena razreda W.

(3)  Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 4 spodaj.

(4)  Zahteve glede položaja v skladu z določbami iz preglednice 2 spodaj („segment Emax“).

(5)  Prispevek vsake strani sistema, merjen v skladu z določbami Priloge 9 k temu pravilniku, ne sme biti manjši od 0,1 lx.

(6)  Zahteve glede položaja v skladu z določbami iz preglednice 5 spodaj.

(7)  Zahteve glede položaja, navedene v odstavku 6.2.6.2 tega pravilnika.

(8)  Par pozicijskih svetilk, vgrajen s sistemom ali namenjen za namestitev s sistemom, se lahko prižge v skladu z navedbami vlagatelja.

(9)  Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 6 zgoraj.

(10)  Največja vrednost se lahko pomnoži z 1,4, če je v proizvajalčevem opisu zagotovljeno, da ta vrednost med delovanjem ne bo presežena, ker to onemogoča sistem ali, če se sistem uporablja zgolj v vozilih s stabilizacijo/omejitvijo napajanja sistema, kot je navedeno v obrazcu za sporočanje.

(11)  Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 6 zgoraj.

Dodatek k preglednici 1

Samo informativno: fotometrične vrednosti, navedene v preglednici 1 zgoraj, so spodaj izražene v kandelah.

Zahteve so izražene v kandelah

Položaj/stopinje

Kratki svetlobni pramen:

vodoravno

vertikalno

razred C

razred V

razred E

razred W

Št.

Element

pri/od

do

pri

min

maks

min

maks

min

maks

min

maks

Del A

1

B50L (4)

L 3,43

 

U 0,57

 

250

 

250

 

438 (8)

 

438

2

HV (4)

V

 

H

 

438

 

438

 

 

 

 

3

BR (4)

R 2,5

 

U 1

125

1 250

63

625

125

1 250

125

1 875

4

Segment BRR (4)

R 8

R 20

U 0,57

 

2 500

 

625

 

2 500

 

3 750

5

Segment BLL (4)

L 8

L 20

U 0,57

 

438

 

625

 

625

 

625

6

P

L 7

 

H

63

 

 

 

 

 

63

 

7

Območje III (kot je opredeljeno v preglednici 3 zgoraj)

 

 

 

 

438

 

438

 

625

 

625

8a

S50, S50LL, S50RR (5)

 

 

U 4

63 (7)

 

 

 

63 (7)

 

63 (7)

 

9a

S100, S100LL, S100RR (5)

 

 

U 2

125 (7)

 

 

 

125 (7)

 

125 (7)

 

10

50 R

R 1,72

 

D 0,86

 

 

3 750

 

 

 

 

 

11

75 R

R 1,15

 

D 0,57

7 500

 

 

 

11 250

 

15 000

 

12

50 V

V

 

D 0,86

3 750

 

3 750

 

7 500

 

7 500

 

13

50 L

L 3,43

 

D 0,86

2 625

9 375

2 625

9 375

5 000

 

5 000

18 750

14

25 LL

L 16

 

D 1,72

875

 

625

 

875

 

2 500

 

15

25 RR

R 11

 

D 1,72

875

 

625

 

875

 

2 500

 

16

Segment 20 in pod

L 3,5

V

D 2

 

 

 

 

 

 

 

12 500 (2)

17

Segment 10 in pod

L 4,5

R 2,0

D 4

 

8 750 (1)

 

8 750 (1)

 

8 750 (1)

 

5 000 (2)

18

Emax  (3)

 

 

 

12 500

31 250

6 250

31 250

12 500

56 250 (8)

21 875

50 000 (2)

Del B (načini osvetlitve v ovinkih) Uporabi se preglednica 1 dela A, vendar po zamenjavi št. 1, 2, 7, 13 in 18 s spodaj navedenimi.

1

B50L (4)

L 3,43

 

U 0,57

 

375

 

375

 

 

 

563

2

HV (4)

 

 

 

 

625

 

625

 

 

 

 

7

Območje III (kot je opredeljeno v preglednici 3 zgoraj)

 

 

 

 

625

 

625

 

625

 

625

13

50L

L 3,43

 

D 0,86

1 250

 

1 250

 

2 500

 

2 500

 

18

Emax  (6)

 

 

 

7 500

31 250

3 750

31 250

7 500

56 250 (8)

15 000

50 000 (2)

(1)  Največ 11 250 kandel, če je sistem zasnovan tudi za oddajanje kratkega svetlobnega pramena razreda W.

(2)  Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 4 zgoraj.

(3)  Zahteve glede položaja v skladu z določbami iz preglednice 2 zgoraj („segment Emax“).

(4)  Prispevek vsake strani sistema, merjen v skladu z določbami Priloge 9 k temu pravilniku, ne sme biti manjši od 63 kandel.

(5)  Zahteve glede položaja v skladu z določbami iz preglednice 5 zgoraj.

(6)  Zahteve glede položaja, navedene v odstavku 6.2.6.2 tega pravilnika.

(7)  Par pozicijskih luči, vgrajenih s sistemom ali namenjenih za namestitev hkrati s sistemom, se lahko prižge v skladu z navedbami vlagatelja.

(8)  Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 6 zgoraj.

PRILOGA 4

Preskus stabilnosti fotometričnih lastnosti sistemov med delovanjem

PRESKUSI CELOTNIH SISTEMOV

Po opravljenih meritvah fotometričnih vrednosti v skladu z zahtevami tega pravilnika v točki Emax za dolgi svetlobni pramen ter v točkah HV, 50V in B50L (ali R) glede na posamezen primer za kratki svetlobni pramen se na vzorcu celotnega sistema opravi preskus stabilnosti fotometričnih lastnosti v delovanju.

V tej prilogi:

(a)

„celotni sistem“ pomeni desno in levo stran sistema, vključno z elektronskimi krmilnimi napravami za osvetlitev in/ali napajalnimi in upravljalnimi napravami ter deli karoserije in svetilkami, ki lahko vplivajo na porabo energije. Vsaka enota sistema in morebitne svetilke in/ali moduli LED celotnega sistema se lahko preskusijo ločeno;

(b)

„preskusni vzorec“ pomeni v spodnjem besedilu bodisi celoten sistem bodisi enoto, na kateri se opravi preskus;

(c)

„vir svetlobe“ pomeni vsako žarilno nitko žarnice z žarilno nitko, module LED ali svetilne dele modula LED.

Preskusi se izvajajo:

(a)

v suhem in mirnem okolju pri temperaturi prostora 23 °C ± 5 °C, pri čemer je preskusni vzorec nameščen na stojalu, kar posnema pravilno namestitev na vozilu;

(b)

v primeru zamenljivih svetlobnih virov: s serijsko proizvedenim svetlobnim virom z žarilno nitko, ki se je staral najmanj eno uro, ali serijsko proizvedenim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu in se je staral najmanj 15 ur, ali serijsko proizvedenim modulom LED, ki se je staral najmanj 48 ur in se je pred začetkom preskusov iz tega pravilnika ohladil na temperaturo okolja. Uporabijo se moduli LED, ki jih je predložil vlagatelj.

Merilna oprema mora biti enaka opremi, uporabljeni pri homologacijskih preskusih sistemov na preskusnih vzorcih sistema. Sistem ali njegovi deli morajo biti pred preskusi, opisanimi v nadaljevanju, v nevtralnem položaju.

Preskusni vzorec deluje s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga odstranili iz vpenjalne naprave, namenjene za preskus, ali spremenili njegovo lego v njej. Uporabi se svetlobni vir kategorije, določene za navedeni žaromet.

1.   PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNIH LASTNOSTI

1.1.   Čist preskusni vzorec

Vsak preskusni vzorec mora delovati 12 ur, kot je določeno v odstavku 1.1.1, in biti preverjen, kot je določeno v odstavku 1.1.2.

1.1.1.   Preskusni postopek

1.1.1.1.   Zaporedje preskusov

(a)

Kadar je preskusni vzorec zasnovan za zagotavljanje samo ene svetlobne funkcije (kratki ali dolgi svetlobni pramen) in za samo en razred v primeru kratkega svetlobnega pramena, je ustrezni svetlobni vir prižgan za čas (1), določen v odstavku 1.1 zgoraj.

(b)

Če preskusni vzorec zagotavlja več kot eno funkcijo ali več kot en razred kratkega svetlobnega pramena v skladu s tem pravilnikom: če vlagatelj izjavi, da je za vsako navedeno funkcijo ali razred kratkega svetlobnega pramena preskusnih vzorcev na voljo eden ali več svetlobnih virov, ki lahko svetijo le posamično (2), se preskus izvede v skladu s tem pogojem, pri čemer se pri vsaki navedeni funkciji ali razredu kratkega svetlobnega pramena zaporedoma in za enak časovni interval v skladu z odstavkom 1.1. uporabi način delovanja z največjo porabo energije (1).

V vseh drugih primerih (1)  (2) se preskusni vzorec preskusi po spodnjem ciklu za vsak način kratkega svetlobnega pramena razredov C, V, E in W ne glede na to, katerega deloma ali v celoti oddaja preskusni vzorec, za enak časovni interval časa iz odstavka 1.1:

najprej 15 minut na primer za kratki svetlobni pramen razreda C, prižgan v načinu, ki porabi največ energije, za vožnjo naravnost;

naslednjih 5 minut s prižganim istim načinom kratkega svetlobnega pramena kot prej in vsemi svetlobnimi viri (3) preskusnega vzorca, ki jih je mogoče prižgati naenkrat v skladu z navedbami proizvajalca;

Ko se doseže (enakomerno razdeljen) čas, določen v odstavku 1.1, se zgornji preskusni cikel opravi z morebitnim drugim, tretjim in četrtim razredom kratkega svetlobnega pramena v zgoraj določenem vrstnem redu.

(c)

Če preskusni vzorec vsebuje druge združene svetlobne funkcije, se vse funkcije vključijo hkrati za čas, določen v (a) ali (b) zgoraj za vsako svetlobno funkcijo po priporočilih proizvajalca.

(d)

Če je preskusni vzorec zasnovan za oddajanje kratkega svetlobnega pramena v načinu osvetlitve v ovinkih z dodatnim virom svetlobe pod napetostjo, se ta vir prižge za 1 minuto in izključi za 9 minut, medtem ko je prižgan kratki svetlobni pramen, kot je določeno v odstavkih (a) in (b) zgoraj.

1.1.1.2.   Preskusna napetost

Napetost na priključnih sponkah preskusnega vzorca je:

(a)

V primeru zamenljivih virov svetlobe z žarilno nitko, ki delujejo neposredno pod napetostjo vozila:

se preskus izvede pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28 V, razen če vlagatelj navede, da se lahko preskusni vzorec uporabi pri drugačni napetosti. V tem primeru se preskus lahko opravi z virom svetlobe z žarilno nitko, katerega nazivna moč je največja, ki jo je mogoče uporabiti.

(b)

V primeru zamenljivih virov svetlobe, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu:

je preskusna napetost njihove elektronske krmilne naprave 13,5 V ± 0,1 V za vozilo, ki deluje pri napetosti 12 V, razen če je v vlogi za podelitev homologacije navedeno drugače.

(c)

V primerih nezamenljivega vira svetlobe, ki deluje neposredno pod napetostjo vozila:

se morajo vse meritve svetilnih enot, opremljenih z nezamenljivim virom svetlobe (viri svetlobe z žarilno nitko in/ali drugi), opraviti pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28 V oziroma tudi pri drugih napetostih, ki ustrezajo napetosti vozila, ki jih glede na posamezen primer navede vlagatelj.

(d)

V primeru zamenljivih ali nezamenljivih virov svetlobe, ki delujejo neodvisno od napajalne napetosti vozila in jih v celoti nadzira sistem, ali v primeru virov svetlobe, ki jih napaja napajalno-upravljalna naprava, se zgoraj določene preskusne napetosti uporabijo na vhodnih priključnih sponkah navedene naprave. Laboratorij, pooblaščen za opravljanje preskusov, lahko od proizvajalca zahteva dobavo napajalno-upravljalne naprave ali posebnega napajalnika, potrebnega za napajanje virov svetlobe.

(e)

Moduli LED se izmerijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28 V, razen če ta pravilnik določa drugače. Moduli LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se izmerijo po navodilih vlagatelja.

(f)

Kadar so signalne svetilke združene, kombinirane ali integrirane v preskusni vzorec in delujejo pri napetostih, ki niso nominalne nazivne napetosti 6 V, 12 V ali 24 V, se napetost prilagodi po navodilih proizvajalca za pravilno fotometrično delovanje navedene svetilke.

1.1.2.   Rezultati preskusa

1.1.2.1.   Vizualni pregled

Ko se temperatura preskusnega vzorca ustali na temperaturo okolja, je treba lečo vzorca in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Nato se opravi vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči preskusnega vzorca niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

1.1.2.2.   Fotometrični preskus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami te direktive je treba fotometrične vrednosti preveriti na naslednjih točkah:

za kratki svetlobni pramen razreda C in nekatere druge razrede: 50V, B50L (ali R) in HV po potrebi.

Za dolgi svetlobni pramen v nevtralnem položaju: točka največje osvetljenosti Emax.

Dovoljena je druga nastavitev, tako da se odpravijo vse morebitne deformacije držala preskusnega vzorca zaradi toplote (sprememba položaja meje svetlo-temno je obravnavana v točki 2 te priloge).

Dopustno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti in vrednosti od tistih, izmerjenih pred preskusom, vključno s tolerancami fotometričnega postopka.

1.2.   Umazan preskusni vzorec

Preskusni vzorec se, potem ko je bil preskušen v skladu z odstavkom 1.1. zgoraj, prižge za eno uro, kot je predpisano v odstavku 1.1.1, za vsako funkcijo ali razred kratkega svetlobnega pramena (4), potem ko je bil pripravljen, kot določa odstavek 1.2.1., in preverjen v skladu z odstavkom 1.1.2; vsakemu preskusu mora slediti dovolj dolg čas hlajenja.

1.2.1.   Priprava preskusnega vzorca

Preskusna mešanica

1.2.1.1.   Za sistem ali njegove dele s stekleno zunanjo lečo: mešanica vode in onesnaževala, ki se nanese na preskusni vzorec, je sestavljena iz:

 

9 masnih enot kremenovega peska z velikostjo zrn med 0 in 100 μm, kar ustreza porazdelitvi, predpisani v odstavku 2.1.3;

 

1 masne enote lesnega oglja v obliki prahu (bukovina) z velikostjo delcev med 0 in 100 μm;

 

0,2 masne enote NaCMC (5) in

 

zadostne količine destilirane vode s prevodnostjo, manjšo od 1 mS/m.

1.2.1.2.   Za sisteme ali njihove dele z zunanjo lečo iz umetne snovi:

mešanica vode in onesnaževala, ki se nanese na preskusni material, je sestavljena iz:

 

9 masnih enot kremenovega peska z velikostjo zrn med 0 in 100 μm v skladu s porazdelitvijo iz odstavka 2.1.3;

 

1 masne enote lesnega oglja v obliki prahu (bukovina) z velikostjo delcev med 0 in 100 μm;

 

0,2 masne enote NaCMC (5),

 

5 masnih enot natrijevega klorida (99 % čistost);

 

13 masnih enot destilirane vode s prevodnostjo, manjšo od 1 mS/m, in

 

2 ± 1 masnih enot površinsko aktivne snovi.

1.2.1.3.   Razdelitev delcev po velikosti

Velikost delcev (v μm)

Razdelitev delcev po velikosti (v %)

0 to 5

12 ± 2

5 to 10

12 ± 3

10 to 20

14 ± 3

20 to 40

23 ± 3

40 to 80

30 ± 3

80 to 100

9 ± 3

1.2.1.4.   Mešanica ne sme biti stara več kot 14 dni.

1.2.1.5.   Nanašanje preskusne mešanice na vzorec:

Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetilno površino vzorca in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponoviti, dokler vrednost osvetljenosti ne pade na 15–20 % vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako od naslednjih točk pod pogoji iz te priloge:

 

Emax pri dolgem svetlobnem pramenu v nevtralnem položaju,

 

50 V za kratki svetlobni pramen razreda C in za vsakega od navedenih načinov.

2.   PRESKUS NAVPIČNEGA PREMIKANJA POLOŽAJA MEJE SVETLO-TEMNO V NAVPIČNI SMERI POD VPLIVOM TOPLOTE

Preveri se, ali navpični premik meje svetlo-temno zaradi toplote ne presega vrednosti, predpisane za sistem ali njegove dele, ki oddajajo kratki svetlobni pramen razreda C (osnovni svetlobni pramen), ali vsak način, predpisan za kratki svetlobni pramen.

Če je preskusni vzorec sestavljen iz več kot ene svetilne enote ali več kot enega sklopa svetilnih enot, ki ustvarjajo mejo svetlo-temno, se vsaka enota obravnava kot vzorec za potrebe tega preskusa in mora biti preskušena posebej.

Na preskusnem vzorcu, preskušenem v skladu z odstavkom 1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi se vzorec odstranil s stojala ali ponovno nastavil glede na stojalo.

Če je preskusni vzorec opremljen s premičnim optičnim delom, se pri tem preskusu upoštevata samo najbližji položaj povprečnega navpičnega kotnega premika in/ali začetni položaj v nevtralnem položaju.

Preskus je omejen samo na vhodne signale, ki ustrezajo vožnji po desni strani cestišča.

2.1.   Preskus

Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v točki 1.1.1.2.

Preskusni vzorec mora delovati in biti preskušen, ko oddaja kratke svetlobne pramene razredov C, V, E ali W glede na posamezen primer.

Položaj meje svetlo-temno v vodoravnem delu med V–V in navpično črto, ki poteka skozi točko B50L (ali R), se preveri 3 minute (r3) in 60 minut (r60) po vključitvi.

Meritev spremembe položaja meje svetlo-temno, kot je opisana zgoraj, se opravi po kateri koli metodi, ki zagotavlja zadostno natančnost in ponovljive rezultate.

2.2.   Rezultati preskusa

2.2.1.   Rezultat, izražen v miliradianih (mrad), je sprejemljiv za preskusni vzorec, ki oddaja kratki svetlobni pramen, če absolutna vrednost Formula zabeležena na preskusnem vzorcu, ni večja od 1,0 mrad (ΔrI ≤ 1,0 mrad).

2.2.2.   Če je ta vrednost večja od 1,0, vendar manjša od 1,5 mrad (1,0 mrad < ΔrI ≤ 1,5 mrad), je treba preskusiti še drug vzorec po opisu iz točke 2.1, in sicer potem ko je bil trikrat zaporedoma opravljen ciklus, opisan v nadaljnjem besedilu, da bi se položaj mehanskih delov vzorca na nosilcu, ki predstavlja pravilno namestitev na vozilo, stabiliziral:

kratki svetlobni pramen sveti eno uro (napajalna napetost se nastavi, kot je predpisano v odstavku 1.1.1.2);

enourno mirovanje.

Sistem ali njegov del je sprejemljiv, če srednja vrednost absolutnih vrednosti,I izmerjena za prvi vzorec, in ΔrII izmerjena za drugi vzorec, ne presega 1,0 mrad.

Formula

(1)  Če je „preskusni vzorec“ združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te svetilke, razen svetilke za dnevno vožnjo, med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(2)  Če med uporabo svetlobne hupe hkrati svetijo dodatni svetlobni viri, to ne šteje za običajno hkratno uporabo svetlobnih virov.

(3)  Upoštevati je treba vse svetlobne vire svetilnih funkcij, tudi če zanje ni vložena homologacija v skladu s tem pravilnikom, razen tistih iz opombe 2.

(4)  Morebitni kratki svetlobni pramen razreda W se pri svetilnih enotah, ki delno ali v celoti zagotavljajo kateri drugi kratki svetlobni pramen ali svetilno funkcijo, ne upoštevajo.

(5)  NaCMC predstavlja natrijevo sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo (DS) od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

PRILOGA 5

Minimalne zahteve za preverjanje skladnosti proizvodnje

1.   SPLOŠNO

1.1

Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v okviru zahtev iz tega pravilnika. To velja tudi za barve.

1.2

Kar zadeva fotometrične lastnosti, se skladnost serijskih sistemov ne izpodbija, če pri fotometričnem preskusu naključno izbranega sistema, opremljenega z virom svetlobe, ki je pod napetostjo in po potrebi popravljen, v skladu z odstavkoma 1 in 2 Priloge 9 k temu pravilniku:

1.2.1

nobena vrednost, ugotovljena ali popravljena v skladu z zahtevami iz odstavka 2 Priloge 9 k temu pravilniku, ne odstopa neugodno za več kot 20 % od vrednosti, predpisane v tem pravilniku.

1.2.1.1

Za spodnje vrednosti kratkega svetlobnega pramena in njegovih načinov je največje neugodno odstopanje naslednje:

 

0,2 luksa (oziroma 20 %) in 0,3 luksa (oziroma 30 %);

 

za največje vrednosti v območju III, točki HV in segmentu BLL, 0,2 luksa (oziroma 20 %) in 0,3 luksa (oziroma 30 %);

 

za največje vrednosti v segmentih E, F1, F2 in F3, 0,2 luksa (oziroma 20 %) in 0,3 luksa (oziroma 30 %);

 

za najmanjše vrednosti v točkah BR, P, S 50, S 50LL, S 50RR, S 100, S 100LL, S 100RR in točkah, določenih v opombi 4 preglednice 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku (B50L, HV, BR, BRR in BLL), polovica zahtevane vrednosti (oziroma 20 %) in tri četrtine zahtevane vrednosti (oziroma 30 %).

1.2.1.2

Za dolgi svetlobni pramen, kjer točka HV leži znotraj izoluks krivulje 0,75 Emax, je dovoljeno odstopanje za + 20 % za največje vrednosti in – 20 % za najmanjše vrednosti za fotometrične vrednosti v vseh merilnih točkah, določenih v odstavku 6.3.2 tega pravilnika.

1.2.2

Če rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se spremeni usmeritev sistema, če se os svetlobnega pramena ne premakne za več kot 0,5o na desno ali levo niti za več kot 0,2o navzgor ali navzdol neodvisno in glede na začetno nastavitev.

Te določbe se ne uporabljajo za svetilne enote, opredeljene v odstavku 6.3.1.1 tega pravilnika.

1.2.3

Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se na sistemu opravijo novi preskusi z drugim standardnim virom svetlobe in/ali drugo napajalno-upravljalno napravo.

1.3

Za preverjanje spreminjanja navpične lege meje svetlo-temno pod vplivom toplote se uporablja naslednji postopek:

eden od sistemov se preskusi v skladu z metodo, opisano v odstavku 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat podvržen ciklu, opredeljenem v odstavku 2.2.2 Priloge 4.

Sistem je sprejemljiv, če Δr ne presega 1,5 mrad.

Če ta vrednost presega 1,5 mrad, vendar ni večja od 2,0 mrad, se preskusi še drug vzorec. Povprečna vrednost absolutnih vrednosti veličin, ugotovljenih na obeh vzorcih, ne sme presegati 1,5 mrad.

1.4

Upoštevajo se kromatske koordinate.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip sistema imetnik homologacijske oznake opravi vsaj naslednje preskuse v ustreznih časovnih presledkih. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost v zvezi s tipom ustreznega preskusa, se vzamejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti iz tega pravilnika veljajo za fotometrične lastnosti in preverjanje spremembe navpičnega položaja meje svetlo-temno kratkega svetlobnega pramena zaradi toplote.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Proizvajalec lahko ob privolitvi pristojnega organa, odgovornega za preskuse v postopku homologacije, pri vsakem preskušanju skladnosti uporablja enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati, da so uporabljene metode enakovredne metodam iz tega pravilnika.

2.2.3

Uporaba odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz Pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci sistemov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enakomerna proizvodna serija pomeni serijo naprav istega tipa, opredeljenega po proizvajalčevih proizvodnih postopkih.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in evidentirane fotometrične značilnosti

Na izbranih žarometih se opravijo fotometrične meritve v točkah, določenih v pravilniku, pri čemer se meritev odčita:

 

v točkah Emax, HV (1), HL in HR (2) v primeru dolgega svetlobnega pramena

 

in v točkah B50L, HV po potrebi, 50V, 75R po potrebi in 25LL v primeru kratkega svetlobnega pramena (glej sliko 1 v Prilogi 3).

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvajanje statistične študije rezultatov preskusa in za določanje meril, v soglasju s pristojnim organom, ki urejajo sprejemljivost njegovih proizvodov, da bi izpolnil zahteve za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 9.1 tega pravilnika.

Merila za sprejemljivost so takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 7 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

(1)  Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.

(2)  „HL“ in „HR“: točki na „H-H“ 2,6 stopinje levo in desno od točke HV.

PRILOGA 6

Zahteve za sisteme z lečo iz umetne snovi – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih sistemov ali delov sistemov

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1

Vzorci, predloženi v skladu z odstavkom 2.2.4 tega pravilnika, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 2.1 do 2.5 spodaj.

1.2

Dva vzorca celotnega sistema z lečami iz umetne snovi, predložena v skladu z odstavkom 2.2.3 tega pravilnika, morata glede materiala, iz katerega so narejene leče, izpolnjevati zahteve iz odstavka 2.6 spodaj.

1.3

Na vzorcih plastičnih leč ali materialov, skupaj z reflektorjem, za katerega so predvidene (če pride v poštev), se opravljajo homologacijski preskusi v kronološkem zaporedju, prikazanem v preglednici A, navedeni v dodatku 1 k tej prilogi.

1.4

Če proizvajalec sistema lahko dokaže, da so bili na izdelkih že opravljeni preskusi iz točk 2.1 do 2.5 spodaj ali enakovredni preskusi v skladu z drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponavljati; obvezni so samo preskusi iz preglednice B Dodatka 1.

1.5

Če je (so) sistem ali njegov(-i) del(-i) zasnovan(-i) izključno za vožnjo po desni strani cestišča ali izključno za vožnjo po levi strani cestišča, se preskusi iz te priloge lahko opravijo na samo enem vzorcu po izbiri vlagatelja.

2.   PRESKUSI

2.1   Odpornost proti temperaturnim spremembam

2.1.1   Preskusi

Trije novi vzorci (leč) prestanejo pet preskusnih ciklov sprememb temperature in vlažnosti po naslednjem programu:

 

3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 odstotkov;

 

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov;

 

15 ur pri temperaturi –30 °C ± 2 °C,

 

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

 

3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C,

 

1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 %;

Pred tem preskusom morajo biti vzorci vsaj štiri ure hranjeni pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in 60–75 % relativne vlažnosti.

Opomba: Obdobja 1 ure pri 23 °C ± 5 °C morajo vključevati tudi čas za prehod z ene temperature na drugo, da ne pride do toplotnih šokov.

2.1.2   Fotometrične meritve

2.1.2.1   Postopek

Fotometrične meritve je treba opraviti na vzorcih pred preskusi in po njih.

Fotometrične meritve se v skladu s Prilogo 9 k temu pravilniku opravijo v naslednjih točkah:

 

B50L in 50V za kratki svetlobni pramen razreda C,

 

Emax za dolgi svetlobni pramen.

2.1.2.2   Rezultati

Odstopanja med fotometričnimi vrednostmi, izmerjenimi na vsakem vzorcu pred preskusom in po njem, ne smejo presegati 10 %, skupaj s tolerancami fotometričnega postopka.

2.2   Odpornost proti snovem v atmosferi in kemičnim snovem

2.2.1   Odpornost proti snovem v atmosferi

Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna razporeditev energije ustreza razporeditvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5,500 K in 6,000 K Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabi sevanje z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2,500 nm. Vzorci se izpostavijo energetskemu obsevanju 1 200 W/m2 ± 200 W/m2, dokler prejeta svetlobna energija ni enaka 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. V ohišju mora biti temperatura, izmerjena na črni plošči, postavljeni na ravni vzorcev, 50 °C ± 5 °C. Da se zagotovi redna izpostavljenost, se morajo vzorci s hitrostjo med 1 in 5 min-1 vrteti okoli vira sevanja.

Vzorci se popršijo z destilirano vodo s prevodnostjo, ki je manjša od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C po naslednjem ciklu:

pršenje: 5 minut; sušenje: 25 minut.

2.2.2   Odpornost proti kemičnim snovem

Po opravljenem preskusu, opisanem v točki 2.2.1, in meritvah, opisanih v točki 2.2.3.1, se zunanja površina omenjenih treh vzorcev obdela, kakor je opisano v točki 2.2.2.2, z mešanico iz točke 2.2.2.1.

2.2.2.1   Preskusna mešanica

Preskusna mešanica je sestavljena iz 61,5 % n-heptana, 12,5 % toluena, 7,5 % etil tetraklorida, 12,5 % trikloroetilena in 6 % ksilena (volumski deleži).

2.2.2.2   Nanašanje preskusne mešanice

Kos bombažne krpe (po ISO 105) se namaka, dokler se ne prepoji z mešanico iz točke 2.2.2.1, nato se ga v 10 sekundah pritisne na zunanjo površino vzorca in drži 10 minut pod tlakom 50 N/cm2, kar ustreza pritisku s silo 100 N na preskusno površino 14 × 14 mm.

V teh 10 minutah je treba krpo večkrat znova napojiti z mešanico, tako da je sestava uporabljene tekočine ves čas enaka sestavi predpisane preskusne mešanice.

Med namakanjem je dovoljeno spreminjati tlak pritiskanja na vzorec toliko, da se na njem ne pojavijo razpoke.

2.2.2.3   Čiščenje

Po nanašanju preskusne mešanice je treba vzorce osušiti na zraku, nato pa sprati z raztopino, opisano v točki 2.3 (odpornost proti detergentom), pri 23 °C ± 5 °C. Vzorci se nato skrbno sperejo z destilirano vodo, ki vsebuje manj kot 0,2 % nečistoč pri temperaturi 23 °C ± 5 °C, nato obrišejo z mehko krpo.

2.2.3   Rezultati

2.2.3.1.

Po preskusu obstojnosti pri atmosferskih vplivih na zunanji površini vzorcev ne sme biti razpok, prask, odkruškov ali deformacij, povprečje sprememb prepustnosti svetlobe Δt = (T2 – T3)/T2, izmerjeno na treh vzorcih po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, pa mora biti manjše ali enako 0,020 (Δ tm ≤ 0,020).

2.2.3.2

Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi utegnilo povzročiti spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe Δd = (T5 – T4)/T2, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi ne sme biti večja od 0,020 (Δdm ≤ 0,020).

2.2.4   Odpornost proti sevanju vira svetlobe

Po potrebi se opravi spodnji preskus:

Ravni vzorci vsakega elementa sistema iz umetne snovi, ki se uporablja za prepuščanje svetlobe, se izpostavijo svetlobi vira svetlobe. Parametri, kot so koti in razdalje med vzorci, morajo biti enaki kot v sistemu. Vsi vzorci morajo biti iste barve in po potrebi enako površinsko obdelani kot deli sistema.

Po 1 500 urah neprekinjene izpostavljenosti morajo biti kolorimetrične zahteve za prepuščeno svetlobo izpolnjene z novim virom svetlobe; na površini vzorcev ne sme biti razpok, prask, odkruškov ali deformacij.

Preverjanje odpornosti notranjih materialov proti ultravijoličnemu sevanju vira svetlobe ni potrebno, če se uporabi vir svetlobe v skladu s Pravilnikom št. 37 in/ali vir svetlobe z nizkim ultravijoličnim sevanjem, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, in/ali moduli LED z nizkim ultravijoličnim sevanjem ali če se sprejmejo določbe za zaščito ustreznih elementov sistema pred ultravijoličnim sevanjem, na primer s steklenimi filtri.

2.3   Odpornost proti detergentom in ogljikovodikom

2.3.1   Odpornost proti detergentom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in nato za pet minut potopi v mešanico, ki se vzdržuje pri 23 °C ± 5 °C ter jo sestavlja 99 delov destilirane vode z največ 0,02 % nečistoč in en del akrilarilsulfonata.

Po preskusu se vzorci posušijo pri 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

2.3.2   Odpornost proti ogljikovodikom

Zunanja površina teh treh vzorcev se nato 1 minuto na rahlo otira z bombažno krpo, napojeno z mešanico, sestavljeno iz 70 % n-heptana in 30 % toluena (volumski deleži), in posuši na zraku.

2.3.3   Rezultati

Po teh dveh preskusih mora biti povprečna vrednost spremembe prepustnosti svetlobe Δt = (T2– T3)/T2, izmerjena na treh vzorcih po postopku, opisanem v Dodatku 2 k tej prilogi, manjša ali enaka 0,010 (Δ tm ≤ 0,010).

2.4   Odpornost proti mehanski obrabi

2.4.1   Postopek preskusa mehanske obrabe

Na zunanji površini treh novih vzorcev (leč) se opravi preskus z enakomernim mehanskim obrabljanjem po postopku, opisanem v Dodatku 3 k tej prilogi.

2.4.2   Rezultati

Po tem preskusu je treba po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 2.2.4.1.1 tega pravilnika izmeriti spremembe:

stopnje prepuščanja svetlobe: Δt = (T2 – T3) / T2

in razsipanja svetlobe: Δd = (T5 – T4) / T2

Za srednjo vrednost pri treh vzorcih mora veljati naslednje:

Δtm < 0,100; Δdm < 0,050.

2.5   Preskus oprijema morebitnih prevlek

2.5.1   Priprava vzorca

Ploskev 20 mm × 20 mm na prevleki leče se z britvico ali iglo razreže v mrežo kvadratov velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na rezilo oziroma iglo mora biti tolikšen, da se prereže vsaj prevleka.

2.5.2   Opis preskusa

Uporabi se lepilni trak s silo oprijema 2 N/(cm širine) ± 20 %, izmerjeno v normalnih okoliščinah, opisanih v Dodatku 4 k tej prilogi. S tem lepilnim trakom, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se najmanj pet minut pritiska na ploskev, pripravljeno, kakor je predpisano v točki 2.5.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da je adhezivna sila na obravnavano ploskev v ravnotežju s silo, pravokotno na to ploskev. Potem se trak odtrga z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.

2.5.3   Rezultati

Na ploskvi, razrezani v mrežo, ne sme biti opaznih poškodb. Dopustne so poškodbe na presečiščih kvadratov in robovih rezov, če poškodovana površina ne presega 15 % v mrežo razrezane ploskve.

2.6   Preskusi celotnega sistema z vgrajeno plastično lečo

2.6.1   Odpornost proti mehanski obrabi površine leče

2.6.1.1   Preskusi

Na leči sistema št. 1 se opravi preskus, opisan v odstavku 2.4.1 zgoraj.

2.6.1.2   Rezultati

Po preskusu rezultati fotometričnih meritev na sistemu ali njegovih delih, opravljenih v skladu s tem pravilnikom, ne smejo biti večji od 130 % predpisanih mejnih vrednosti v točkah B50L in HV niti manjši od 90 % morebitne predpisane mejne vrednosti v točki 75R.

2.6.2   Preskus oprijema morebitnih prevlek

Na leči enote št. 2 se opravi preskus, opisan v odstavku 2.5 zgoraj.

3.   PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

3.1

Glede materialov za izdelavo leč so enote serije skladne s to direktivo, če:

3.1.1

po preskusu odpornosti proti kemičnim snovem in preskusu odpornosti proti detergentom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorcev ni s prostim očesom mogoče opaziti nobenih razpok, lusk ali deformacij (glej točke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2),

3.1.2

so po preskusu, opisanem v točki 2.6.1.1, fotometrične vrednosti v merilnih točkah, navedenih v točki 2.6.1.2, v mejah, ki jih ta direktiva predpisuje za preverjanje skladnosti proizvodnje.

3.2

Če rezultati preskusa ne izpolnjujejo zahtev, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu sistemov.

DODATEK 1

ČASOVNO ZAPOREDJE PRESKUSOV

A.

Preskusi umetnih snovi (leče ali vzorci materiala, predloženi v skladu z odstavkom 2.2.4 tega pravilnika)

Vzorci

Leče ali vzorci materiala

Leče

Preskusi

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

1.1

Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.1.1

Sprememba temperature (odst. 2.1.1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.2

Omejena fotometrija (odst. 2.1.2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

1.2.1

Meritev prepustnosti svetlobe

X

X

X

X

X

X

X

X

X

 

 

 

 

 

1.2.2

Meritev razprševanja svetlobe

X

X

X

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

1.3

Atmosferski vplivi (odst. 2.2.1)

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.3.1

Meritev prepustnosti svetlobe

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.4

Kemijski dejavniki (odst. 2.2.2)

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.4.1

Meritev razprševanja svetlobe

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1.5

Čistila (odst. 2.3.1)

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

1.6

Ogljikovodiki (odst. 2.3.2)

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

1.6.1

Meritev prepustnosti svetlobe

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

1.7

Poškodbe (odst. 2.4.1)

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

1.7.1

Meritev prepustnosti svetlobe

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

1.7.2

Meritev razprševanja svetlobe

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

1.8

Oprijemljivost (odst. 2.5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

1.9

Odpornost proti sevanju vira svetlobe (odst. 2.2.4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

B.

Preskusi na celotnih sistemih (predloženih v skladu z odstavkom 2.2.3 tega pravilnika)

Preskusi

Celotna naprava

Vzorec št.

1

2

2.1

Poškodbe (odst. 2.6.1.1)

X

 

2.2

Fotometrija (odst. 2.6.1.2)

X

 

2.3

Oprijemljivost (odst. 2.5)

 

X

DODATEK 2

Metode meritve razprševanja in prepustnosti svetlobe

1.   MERILNA NAPRAVA (glej sliko 1 spodaj)

Žarek kolimatorja K s polovičnim odmikom β/2 = 17,4 × 10-4 rd se omeji z zaslonko Dτ, premera 6 mm, ob katero je postavljeno držalo.

Konvergentna akromatska leča L2 s korekcijo sferičnih aberacij povezuje zaslonko Dτ s sprejemnikom R; premer leče L2 mora biti takšen, da ne zasenči svetlobe, ki jo vzorec oddaja v stožcu s polovičnim vršnim kotom β/2 = 14°.

Obročasta zaslonka DD s kotoma αo/2 = 1° in αmax /2 = 12° je nameščena v goriščno ravnino slike leče L2.

Zaslonka mora imeti neprozoren srednji del, da se izloči svetloba, ki prihaja neposredno iz izvora svetlobe. Srednji del zaslonke mora biti mogoče umakniti iz svetlobnega žarka tako, da se vrne natančno v isti položaj.

Razdalja L2 Dτ in goriščna razdalja F2 leče L2 morata biti izbrani tako, da slika iz Dτ popolnoma prekrije sprejemnik R.

Za L2 se priporoča uporaba goriščne razdalje približno 80 mm.

Če se začetni vpadni svetlobni tok označi kot 1 enota, mora biti absolutna natančnost vsakega merilnega odčitka boljša kot 0,001 enote.

Slika 1

Optična namestitev za merjenje sprememb razprševanja in prepustnosti svetlobe

Image

2.   MERITVE

vzamejo se naslednji vzorci:

Odčitek

Z vzorcem

S srednjim delom DD

Ustrezna količina

T1

ne

ne

Vpadni svetlobni tok pri prvem odčitavanju

T2

da

(pred preskusom)

ne

Svetlobni tok, ki ga prepušča novi material v območju 24°

T3

da

(po preskusu)

ne

Svetlobni tok, ki ga prepušča preskušeni material v območju 24°

T4

da

(pred preskusom)

da

Svetlobni tok, ki ga razpršuje novi material

T5

da

(po preskusu)

da

Svetlobni tok, ki ga razpršuje preskušeni material

DODATEK 3

METODA PRESKUSA S PRŠENJEM

1.   OPREMA ZA PRESKUŠANJE

1.1.   Brizgalna pištola

Brizgalna pištola mora biti opremljena s šobo premera 1,3 mm, ki omogoča pretok tekočine 0,24 ± 0,02 l/minuto pri delovnem tlaku 6,0 bara – 0/+ 0,5 bara.

Pri teh obratovalnih pogojih mora imeti profil curka premer 170 mm ± 50 mm na površini, ki je izpostavljena obrabljanju, na razdalji 380 mm ± 10 mm pred šobo.

1.2.   Preskusna mešanica

Preskusno mešanico sestavljajo:

kremenčev pesek trdote 7 po Mohsovi lestvici, z velikostjo zrnc med 0 in 0,2 mm in skoraj normalne porazdelitve, s kotnim faktorjem od 1,8 do 2,

voda trdote, ki ne presega 205 g/m3 v mešalnem razmerju 25 g peska na liter vode.

2.   PRESKUS

Zunanja površina leč se enkrat ali večkrat izpostavi delovanju curka peska, kot je opisano zgoraj. Curek se razprši skoraj pravokotno na površino, ki se preskuša.

Obraba se preveri z enim ali več vzorci stekla, ki se kot referenca postavijo blizu preskušanih leč. Mešanico je treba brizgati, dokler ni odstopanje sipanja svetlobe na merjenem vzorcu ali vzorcih, izmerjeno po postopku, opisanem v Dodatku 2, tolikšno, da je: Δd = (T5 – T4)/T2 = 0,0250 ± 0,0025.

Za preverjanje, ali je celotna preskušana ploskev enakomerno obrabljena, se lahko uporabi več referenčnih vzorcev.

DODATEK 4

PRESKUS OPRIJEMLJIVOSTI LEPILNEGA TRAKU

1.   NAMEN

Ta postopek omogoča ugotavljanje linearne sile oprijema lepilnega traku na stekleni plošči pri standardnih pogojih.

2.   NAČELO

Meritev sile, ki je potrebna za to, da se lepilni trak odlepi od steklene plošče pod kotom 90°.

3.   PREDPISANI ATMOSFERSKI POGOJI

Temperatura mora biti 23 °C ± 5 °C in relativna vlažnost (HR) 65 ± 15 %.

4.   PRESKUSNI TRAKOVI

Pred preskusom je treba zvitek lepilnega traku 24 ur hraniti pri predpisanih atmosferskih pogojih (glej točko 3 zgoraj).

Z vsakega zvitka se preskusi pet trakov, od katerih vsak je dolg 400 mm. Ti preskusni trakovi se vzamejo z zvitka po odstranitvi prvih treh navitkov.

5.   POSTOPEK

Preskus se opravi v predpisanem okolju, določenem v točki 3.

Odvzame se 5 preskušancev, tako da se trak radialno odvije približno s hitrostjo 300 mm/s ter se nato nanese v naslednjih 15 sekundah na spodnji način:

Trak se nalepi na stekleno ploščo postopoma, z rahlim vzdolžnim drgnjenjem s prstom, brez pretiranega pritiskanja, tako da med trakom in stekleno ploščo ne ostane noben zračni mehurček.

Sklop se pusti pri predpisanih atmosferskih pogojih 10 minut.

Približno 25 mm preskusnega traku se odlepi od plošče v ravnini, pravokotni na os preskusnega traku.

Plošča se pritrdi in prosti konec traku upogne za 90°. Uporabi se vlečna sila, tako da je meja med ploščo in trakom pravokotna na to silo in ploščo.

Trak se odlepi s hitrostjo 300 ± 30 mm/s in zabeleži potrebni pritisk.

6.   REZULTATI

Pet izmerjenih vrednosti se razvrsti po velikosti, njihova srednja vrednost pa se upošteva kot rezultat meritve. Ta vrednost se izrazi v njutnih na centimeter širine traku.

PRILOGA 7

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

1.1   Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v okviru zahtev iz tega pravilnika. To velja tudi za barve.

1.2   Kar zadeva fotometrične lastnosti, se skladnost serijskih sistemov ne izpodbija, če pri fotometričnem preskusu naključno izbranega sistema, opremljenega z virom svetlobe, ki je pod napetostjo in po potrebi popravljen, v skladu z odstavkoma 1 in 2 Priloge 9 k temu pravilniku:

1.2.1   Nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.1.1   Za spodnje vrednosti kratkega svetlobnega pramena in njegovih načinov je največje neugodno odstopanje naslednje:

(a)

0,2 luksa (oziroma 20 %) in 0,3 luksa (oziroma 30 %);

(b)

za največje vrednosti v območju III, točki HV in segmentu BLL, 0,2 luksa (oziroma 20 %) in 0,3 luksa (oziroma 30 %);

(c)

za največje vrednosti v segmentih E, F1, F2 in F3, 0,2 luksa (oziroma 20 %) in 0,3 luksa (oziroma 30 %);

(d)

za najmanjše mogoče vrednosti v točkah BR, P, S50, S50LL, S50RR, S100, S100LL, S100RR in točkah, določenih v opombi 4 preglednice 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku (B50L, HV, BR, BRR in BLL), polovica zahtevane vrednosti (oziroma 20 %) in tri četrtine zahtevane vrednosti (oziroma 30 %).

1.2.1.2   Za dolgi svetlobni pramen, kjer točka HV leži znotraj izoluks krivulje 0,75 Emax, je dovoljeno odstopanje za + 20 % za največje vrednosti in – 20 % za najmanjše vrednosti za fotometrične vrednosti v vseh merilnih točkah, določenih v odstavku 6.3.2 tega pravilnika.

1.2.2   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se lahko spremeni nastavitev sistema, vendar se pri tem os svetlobnega pramena ne sme bočno zamakniti za več kot 1° v desno ali levo. Te določbe se ne uporabljajo za svetilne enote, opredeljene v odstavku 6.3.1.1 tega pravilnika.

1.2.3   Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se na sistemu opravijo novi preskusi z drugim standardnim virom svetlobe in/ali drugo napajalno-upravljalno napravo.

1.2.4   Sistemi z očitnimi napakami se ne upoštevajo.

1.2.5   Referenčna oznaka se ne upošteva.

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje sistemi. Prvi vzorec dveh sistemov se označi kot A, drugi vzorec dveh sistemov pa kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

2.1.1   Po vzorčenju, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnosti serijsko izdelanih sistemov ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti sistemov v neugodnem smislu:

2.1.1.1   Vzorec A

A1:

en sistem

 

0 odstotkov

en sistem

ne več kot

20 odstotkov

A2:

oba sistema

več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

nadaljuj z vzorcem B

 

 

2.1.1.2   Vzorec B

B1:

oba sistema

 

0 odstotkov

2.1.2   ali če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec A.

2.2   Skladnost se izpodbija

2.2.1   Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost sistemov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti sistemov:

2.2.1.1   Vzorec A

A3:

en sistem

ne več kot

20 odstotkov

en sistem

več kot

20 odstotkov

vendar ne več kot

30 odstotkov

2.2.1.2   Vzorec B

B2:

v primeru A2:

en sistem

več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

en sistem

ne več kot

20 odstotkov

B3:

v primeru A2:

en sistem

 

0 odstotkov

en sistem

več kot

20 odstotkov

vendar ne več kot

30 odstotkov

2.2.2   ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec A niso izpolnjeni.

2.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, odstopanje izmerjenih vrednosti sistema:

2.3.1   Vzorec A

A4:

en sistem

ne več kot

20 odstotkov

en sistem

več kot

30 odstotkov

A5:

za oba sistema

več kot

20 odstotkov

2.3.2   Vzorec B

B4:

v primeru A2:

en sistem

več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

en sistem

več kot

20 odstotkov

B5:

v primeru A2:

oba sistema

več kot

20 odstotkov

B6:

v primeru A2:

en sistem

 

0 odstotkov

en sistem

več kot

30 odstotkov

2.3.3   ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca A in B niso izpolnjeni.

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih vzorcev A3, B2 in B3 je treba v dveh mesecih po uradnem obvestilu opraviti novo vzorčenje ter izbrati tretji vzorec (C), ki je sestavljen iz dveh sistemov in odvzet iz zaloge, proizvedene po uskladitvi.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

3.1.1   Po vzorčenju, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnosti serijsko izdelanih naprav ne izpodbija, če so odstopanja izmerjenih vrednosti naprav:

3.1.1.1   Vzorec C

C1:

en sistem

 

0 odstotkov

en sistem

ne več kot

20 odstotkov

C2:

oba sistema

več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

nadaljuj z vzorcem D

 

 

3.1.1.2   Vzorec D

D1:

v primeru C2

oba sistema

 

0 odstotkov

3.1.2   ali če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec C.

3.2   Skladnost se izpodbija

3.2.1   Po vzorčenju, prikazanem na sliki 1 te priloge, se skladnost serijsko izdelanih naprav izpodbija, od proizvajalca pa se zahteva zagotovitev skladnosti proizvodnje z zahtevami (uskladitev proizvodnje), če so odstopanja izmerjenih vrednosti naprav:

3.2.1.1   Vzorec D

D2:

v primeru C2

en sistem

več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

en sistem

ne več kot

20 odstotkov

3.2.1.2   ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorec C niso izpolnjeni.

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 10, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, odstopanje izmerjenih vrednosti sistema:

3.3.1   Vzorec C

C3:

en sistem

ne več kot

20 odstotkov

en sistem

več kot

20 odstotkov

C4:

oba sistema

več kot

20 odstotkov

3.3.2   Vzorec D

D3:

v primeru C2

en sistem

 

0 odstotkov

ali več kot

0 odstotkov

en sistem

več kot

20 odstotkov

3.3.3   ali če pogoji iz odstavka 1.2.2 za vzorca C in D niso izpolnjeni.

4.   SPREMEMBA NAVPIČNEGA POLOŽAJA MEJE SVETLO-TEMNO KRATKEGA SVETLOBNEGA PRAMENA

Za preverjanje spreminjanja navpične lege meje svetlo-temno pod vplivom toplote se uporablja naslednji postopek:

 

po vzorčenju v skladu s sliko 1 se na enem od sistemov vzorca A opravi preskus v skladu s postopkom iz odstavka 2.1 Priloge 4, potem ko je bil trikrat zapored podvržen ciklu, opredeljenem v odstavku 2.2.2 Priloge 4.

 

Sistem je sprejemljiv, če Δr ne presega 1,5 mrad.

 

Če ta vrednost presega 1,5 mrad, vendar ni večja od 2,0 mrad, se preskusi še drugi sistem. Povprečje absolutnih vrednosti, ugotovljenih na obeh vzorcih, ne sme presegati 1,5 mrad.

 

Če pa je vrednost 1,5 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh sistemih vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega sistema ne sme biti večja od 1,5 mrad.

Slika 1

Image

Opomba: V celotni sliki „naprava“ pomeni „sistem“.

PRILOGA 8

DOLOČBE O NASTAVITVI MEJE SVETLO-TEMNO IN USMERITVI KRATKEGA SVETLOBNEGA PRAMENA  (1)

1.   OPREDELITEV MEJE SVETLO-TEMNO

Meja svetlo-temno mora biti dovolj ostra, da omogoča nastavitev, in izpolnjevati spodnje zahteve, kadar se projicira na merilni zaslon, kot je določeno v Prilogi 9 k temu pravilniku. Izpolnjuje naslednje zahteve:

1.1   Oblika (glej sl. A.8-1)

Meja svetlo-temno je sestavljena iz:

—

vodoravnega dela na levi in

—

dvignjenega dela na desni;

poleg tega mora biti takšna, da potem ko se nastavi v skladu z določbami odstavkov 2.1 do 2.5 spodaj:

1.1.1

ravni del navpično ne odstopa za več kot:

—

0,2° nad ali pod sredinsko vodoravno črto med 0,5° in 4,5° levo od črte V–V in

—

0,1° nad ali pod območjem, ki predstavlja dve tretjini navedene dolžine;

1.1.2

dvignjeni del:

—

mora imeti dovolj oster levi rob in

—

naklonski kot črte, ki poteka iz presečišča med A in V–V ter se dotika tega roba, mora biti glede na črto H–H med 10° in 60° (glej sl. A.8-1 spodaj).

2.   POSTOPEK VIZUALNE NASTAVITVE

2.1   Sistem mora biti v nevtralnem položaju pred vsakim novim preskusom.

Spodnja navodila veljajo za svetlobne pramene svetilnih enot, ki jih je treba nastaviti po navodilih vlagatelja.

2.2   Svetlobni pramen se navpično nastavi tako, da vodoravni del njegove meje svetlo-temno leži v nominalnem navpičnem položaju (črta A) v skladu z zahtevami iz preglednice 2 v Prilogi 3 k temu pravilniku; ta zahteva je izpolnjena, če sredinska vodoravna črta vodoravnega dela meje svetlo-temno leži na črti A (glej sl. A.8-2 spodaj).

2.3   Svetlobni pramen se nastavi vodoravno tako, da dvignjeni del leži desno od črte V–V, ki se je dotika (glej sl. A.8-2 spodaj).

2.3.1   Če delni svetlobni pramen oddaja samo vodoravni del meje svetlo-temno, se ne uporabijo nobene posebne zahteve za vodoravno nastavitev, če jih vlagatelj ne določi.

2.4   Meja svetlo-temno svetilne enote, ki ni zasnovana, da se posebej nastavi v skladu z navedbami vlagatelja, mora izpolnjevati ustrezne zahteve.

2.5   Svetilne enote, nastavljene po metodi, ki jo navede vlagatelj v skladu z določbami odstavkov 5.2 in 6.2.1.1 tega pravilnika, morajo ustvariti mejo svetlo-temno, katere oblika in položaj sta v skladu z zahtevami iz preglednice 2 iz Priloge 3 k temu pravilniku.

2.6   Za vsak drug način kratkega svetlobnega pramena

Morebitna oblika in položaj meje svetlo-temno morata samodejno izpolnjevati ustrezne zahteve iz preglednice 2 v Prilogi 3 k temu pravilniku.

2.7   Usmeritev in/ali začetna nastavitev v skladu z navedbami vlagatelja in določbami odstavkov 2.1 do 2.6 zgoraj se lahko uporabita za svetilne enote, ki se namestijo posebej.

Slike

Image

Image

Opomba: Projekcija meje svetlo-temno na merilni ekran je prikazana shematično.

(1)  Po potrebi se dopolni z dodatnimi splošnimi določbami na podlagi študije GRE.

PRILOGA 9

DOLOČBE O FOTOMETRIČNIH MERITVAH

1.   SPLOŠNE DOLOČBE

1.1

Sistem ali njegovi deli morajo biti nameščeni na goniometer s fiksno vodoravno osjo in premično osjo, pravokotno na fiksno os.

1.2

Vrednosti osvetljenosti se izmerijo s fotoelektrično celico kvadratne oblike s stranico 65 mm, nameščeno najmanj 25 metrov pred referenčnim središčem vsake svetilne enote pravokotno na os meritve, ki poteka skozi vir goniometra.

1.3

Pri fotometričnih meritvah se z ustreznim prekrivanjem prepreči moteče razsipanje svetlobe.

1.4

Svetilnost se meri pravokotno na smer meritve in v nominalni oddaljenosti 25 metrov ter se prikazuje v vrednostih osvetljenosti.

1.5

Kotne koordinate se navedejo v stopinjah na krogli z navpičnim polarnim kotom v skladu s publikacijo št. 70 IEC, Dunaj 1987, se pravi, da ustreza goniometru s fiksno vodoravno osjo glede na tla in premično rotacijsko osjo, pravokotno na vodoravno os.

1.6

Dovoljena je vsaka druga fotometrična metoda, če upošteva potrebno korelacijo.

1.7

Treba je preprečiti vsako odstopanje referenčnega središča svetilnih enot glede na rotacijske osi goniometra. To velja predvsem za navpično smer in svetilne enote, ki ustvarjajo mejo svetlo-temno.

Za nastavitev se uporabi zaslon, ki se lahko namesti na krajši razdalji kot celica.

1.8

Fotometrične zahteve za vsako merilno točko (kotni položaj) svetlobne funkcije ali načina osvetlitve, kot so navedene v tem pravilniku, se uporabijo za polovico vsote vrednosti, dobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za svetlobno funkcijo ali način osvetlitve ali na vseh svetilnih enotah, za katere velja posamezna zahteva.

1.8.1

Kadar je zahteva določena za samo eno stran, se delitev z dve ne uporablja. Ti primeri so: odstavki 6.2.6.3, 6.2.9.1, 6.3.2.1.2, 6.3.2.1.3 in 6.4.6 ter opomba 4 k preglednici 1 iz Priloge 3.

1.9

Svetilne enote sistema se morajo meriti posamezno;

vendar se lahko dve svetilni enoti ali več, ki sta del iste enote in opremljeni z viri svetlobe z enakim napajanjem (reguliranim ali ne), merita sočasno, če njune svetleče površine zaradi dimenzije ali položaja v celoti ležijo znotraj pravokotnika, ki ni daljši od 300 mm (vodoravno) in širši od 150 mm (navpično), ter če proizvajalec določi skupno referenčno središče.

1.10

Sistem mora biti v nevtralnem položaju pred vsakim novim preskusom.

1.11

Sistem ali njegov(-i) del(-i) mora(-jo) biti pred začetkom meritev usmerjeni tako, da je položaj meje svetlo-temno v skladu z zahtevami iz preglednice 2 v Prilogi 3 k temu pravilniku. Deli sistema, na katerih se opravijo posamezne meritve in nimajo meje svetlo-temno, morajo biti nameščeni na goniometer v skladu z navedbami vlagatelja (položaj namestitve).

2.   MERILNI POGOJI ZA VIRE SVETLOBE

2.1

Če zamenljive žarnice z žarilno nitko delujejo neposredno pod napetostjo vozila:

Sistemi ali njihovi deli se preverijo s standardno (etalonsko) brezbarvno žarnico z žarilno nitko z nazivno napetostjo 12 V. Med pregledom sistema ali njegovega dela se napetost na sponkah žarnice z žarilno nitko uravnava tako, da se proizvede referenčni svetlobni tok, kakor je naveden v ustreznem podatkovnem listu v Pravilniku št. 37.

Sistem ali njegov(-i) del(-i) je (so) sprejemljiv(-i), če zahteve iz odstavka 6 tega pravilnika izpolnjuje vsaj ena standardna žarnica z žarilno nitko, ki je lahko priložena sistemu.

2.2

V primeru virov svetlobe, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu:

sistem ali njegov(-i) del(-i), opremljen(-i) z zamenljivim virom svetlobe, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, mora(-jo) izpolnjevati fotometrične zahteve iz ustreznih odstavkov tega pravilnika z najmanj enim standardnim virom svetlobe, ki se je staral vsaj 15 ciklov, kot predpisuje Pravilnik št. 99. Svetlobni tok tega vira svetlobe, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, se lahko razlikuje od objektivnega svetlobnega toka, predpisanega v Pravilniku št. 99.

V tem primeru je treba izmerjene fotometrične vrednosti ustrezno popraviti. Pred preverjanjem skladnosti z zahtevami jih je treba pomnožiti s faktorjem 0,7.

2.3

Če nezamenljive žarnice z žarilno nitko delujejo neposredno pod napetostjo vozila:

vse meritve, opravljene na svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi viri svetlobe (žarnicami z žarilno nitko ali drugim), se morajo opraviti pri napetosti 6,75, 13,5 ali 28 voltov oziroma pri napetosti, ki jo navede vlagatelj, ob upoštevanju vsakega drugega sistema za napajanje vozila. Dobljene fotometrične vrednosti je treba pred preverjanjem skladnosti z zahtevami o skladnosti pomnožiti s faktorjem 0,7.

2.4

V primeru zamenljivega ali nezamenljivega vira svetlobe, ki deluje neodvisno od napetosti vozila in ga v celoti nadzira sistem, ali vira svetlobe, ki se napaja iz posebnega vira napajanja, se preskusna napetost iz odstavka 2.3 zgoraj uporablja na vhodnih priključnih sponkah tega sistema ali tega vira napajanja. Poskusni laboratorij lahko od proizvajalca zahteva dobavo teh posebnih virov napajanja.

Dobljene fotometrične vrednosti je treba pred preverjanjem skladnosti z zahtevami pomnožiti s faktorjem 0,7, razen če je bil ta korekcijski faktor že uporabljen v skladu z določbami odstavka 2.2 zgoraj.

2.5

Moduli LED se izmerijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28 V, razen če ta pravilnik določa drugače. Moduli LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se izmerijo po navodilih vlagatelja.

Dobljene fotometrične vrednosti se pred preverjanjem skladnosti z zahtevami o skladnosti pomnožijo s faktorjem 0,7.

3.   MERILNI POGOJI GLEDE NA NAČINE OSVETLITVE V OVINKIH

3.1

V primeru sistema ali njegovih delov, ki zagotavljajo način osvetlitve v ovinkih, se zahteve iz odstavkov 6.2 (kratki svetlobni pramen) in/ali 6.3 (dolgi svetlobni pramen) tega pravilnika uporabljajo za vse položaje glede na polmer kroga obračanja vozila. Za preverjanje kratkega in dolgega svetlobnega pramena se uporabi naslednji postopek:

3.1.1

Sistem se preskusi v nevtralnem položaju (sredina/naravnost) in poleg tega v položaju(-ih), ki ustreza(-jo) najmanjšemu krogu obračanja vozila na desno in levo, po potrebi ob uporabi signalnega generatorja.

3.1.1.1

Skladnost z zahtevami iz odstavkov 6.2.6.2, 6.2.6.3 in 6.2.6.5.1 tega pravilnika se preveri za načine osvetlitve v ovinkih kategorije 1 in 2 brez dodatne vodoravne preusmeritve.

3.1.1.2

Skladnost z zahtevami iz odstavkov 6.2.6.1 in 6.3 tega pravilnika se glede na posamezen primer preveri:

(a)

pri načinu osvetlitve v ovinkih kategorije 2 brez dodatne vodoravne preusmeritve;

(b)

pri kratkem svetlobnem pramenu v načinu osvetlitve v ovinkih kategorije 1 ali dolgem svetlobnem pramenu v načinu osvetlitve v ovinkih po dodatni vodoravni preusmeritvi ustrezne enote (na primer z goniometrom) v ustrezno nasprotno smer.

3.1.2

Pri preskusu načina osvetlitve v ovinkih kategorije 1 ali 2 za krog obračanja vozila, ki ni določen v odstavku 3.1.1 zgoraj, je treba zagotoviti, da je porazdelitev svetlobe enotna in da ne povzroča pretiranega bleščanja. Drugače je treba preveriti skladnost z zahtevami iz preglednice 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku.

PRILOGA 10

OBRAZEC ZA OPIS

(Največji format: A4 (210 × 297 mm)

OBRAZEC ZA OPIS NASTAVLJIVEGA SISTEMA SPREDNJE OSVETLITVE št. 1

Kontrolni signali AFS, ki ustrezajo svetlobnim funkcijam in načinom osvetlitve, ki jih zagotavlja sistem.

AFS Control Signal

Funkcija ali načini, na katere vpliva signal (1)

Tehnične značilnosti (2)

(po potrebi uporabite dodaten list)

Kratki svetlobni pramen

svetlobni pramen:

Razred C

Razred V

Razred E

Razred W

Ga ni/privzet

Image

 

 

 

 

Signal V

 

Signal E

 

Signal W

 

Signal T

 

Drugi signali (3)

 


OBRAZEC ZA OPIS NASTAVLJIVEGA SISTEMA SPREDNJE OSVETLITVE št. 2

Stanje meje svetlo-temno, nastavljalniki in postopki nastavitve svetilnih enot.

Svetilna enota št. (4)

Meja svetlo-temno (5)

Naprava za naravnavanje

značilnosti in dodatne določbe (po potrebi) (8)

Svetilna enota ustvari eno ali več meja svetlo-temno kratkega svetlobnega pramena ali k temu prispeva

vertikalno

vodoravno

Kot je opredeljeno v Prilogi 8 k temu pravilniku (6)

Uporabljajo se določbe odstavka 6.4.6 tega pravilnika (6)

Posamezna („glavna“) (6)  (9)

Povezani z „glavna“ št. (7)

Posamezna („glavna“) (6)  (9)

Povezani z „glavna“ št. (7)

1

da/ne

da/ne

da/ne

…

da/ne

…

 

2

da/ne

da/ne

da/ne

…

da/ne

…

 

3

da/ne

da/ne

da/ne

…

da/ne

…

 

4

da/ne

da/ne

da/ne

…

da/ne

…

 

5

da/ne

da/ne

da/ne

…

da/ne

…

 

6

da/ne

da/ne

da/ne

…

da/ne

…

 

7

da/ne

da/ne

da/ne

…

da/ne

…

 

(1)  S križcem označite okence za kombinacijo, ki se uporablja.

(2)  Navedejo se naslednji podatki:

(a)

tehnične lastnosti (električni tok/napetost, optične, mehanske, hidravlične, pnevmatične itd.);

(b)

vrsta informacije (neprekinjena/analogna, binarna, digitalno kodirana itd.);

(c)

časovni podatki (časovna konstanta, ločljivost itd.);

(d)

stanje signala, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6.22.7.4 Pravilnika št. 48;

(e)

stanje signala ob okvari (glede na vhodni signal sistema).
 ()

(3)  V skladu z opisom vlagatelja; po potrebi uporabite dodaten list.

(4)  Poimenovanje vsake svetilne enote sistema v skladu s Prilogo 1 k temu pravilniku in kot je navedeno na risbi v odstavku 2.2.1 tega pravilnika; po potrebi uporabite enega ali več dodatnih listov.

(5)  V skladu z določbami odstavka 6.22.6.1.2 Pravilnika št. 48.

(6)  Neustrezno črtati.

(7)  Po potrebi napišite število svetilnih enot.

(8)  Na primer zaporedje nastavitve svetilnih enot ali sklopov svetilnih enot ali dodatne določbe o načinih nastavitve.

(9)  Zaradi nastavitve „glavne“ svetilne enote je mogoče treba nastaviti eno ali več drugih svetilnih enot.

PRILOGA 11

Zahteve za module LED in AFS z moduli LED

1.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

1.1

Vsi predloženi vzorci modulov LED pri preskušanju z zagotovljenimi elektronskimi krmilnimi napravami za nadzor svetlobnega vira (po potrebi) izpolnjujejo ustrezne specifikacije tega pravilnika.

1.2

Moduli LED so zasnovani tako, da pri običajni uporabi njihovo delovanje ostane brezhibno. Poleg tega žarnice ne smejo imeti napak v zasnovi in izdelavi. Za modul LED se šteje, da ne deluje, če ne deluje katera od njegovih svetlobnih diod (LED).

1.3

Moduli LED ne smejo omogočati nedovoljenih sprememb.

1.4

Pri zasnovi odstranljivih modulov LED se upošteva naslednje:

1.4.1

ko se modul LED odstrani in nadomesti z drugim modulom, ki ga zagotovi vlagatelj in ki ima enako identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira, morajo biti izpolnjene fotometrične specifikacije sistema AFS;

1.4.2

moduli LED z drugačnimi identifikacijskimi oznakami modula svetlobnega vira v istem ohišju žarometa ne smejo biti medsebojno zamenljivi.

2.   IZDELAVA

2.1

Diode LED na modulu LED morajo biti opremljene z ustreznimi pritrdilnimi elementi.

2.2

Pritrdilni elementi morajo biti trdni in dobro pritrjeni na diode LED in modul LED.

3.   PRESKUSNI POGOJI

3.1   Vloga

3.1.1

Vsi vzorci se preskusijo v skladu z navodili iz odstavka 4 spodaj.

3.1.2

Svetlobni viri na modulu LED so svetlobne diode (LED) iz odstavka 2.7.1 Pravilnika št. 48, zlasti v zvezi z elementom za vidno sevanje. Druge vrste svetlobnih virov niso dovoljene.

3.2   Pogoji delovanja

3.2.1   Pogoji delovanja modulov LED

Vsi vzorci se preskusijo pod pogoji iz odstavkov 6.1.4 in 6.1.5 tega pravilnika. Moduli LED se preskušajo v sistemu AFS, ki ga predloži proizvajalec, razen če je v tej prilogi določeno drugače.

3.2.2   Temperatura okolja

Pri meritvah električnih in fotometričnih značilnosti se AFS uporablja v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

3.3   Staranje

Modul LED se pred začetkom preskusov iz tega pravilnika na zahtevo vlagatelja uporablja 15 ur in ohladi na temperaturo okolja.

4.   POSEBNE SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI

4.1   Barvna reprodukcija

4.1.1   Vsebnost rdeče barve

Poleg meritev iz odstavka 7 tega pravilnika:

mora biti najmanjša vsebnost rdeče barve v svetlobi modula LED ali AFS z moduli LED, preskušanimi pri napetosti 50 V:

Formula

pri čemer je:

Ee(λ)

(enota: W)

spektralna porazdelitev obsevanja;

V(λ)

(enota: 1)

spektralna učinkovitost svetilnosti;

(λ)

(enota: nm)

valovna dolžina.

Ta vrednost se izračuna v razmakih enega nanometra.

4.2   UV-sevanje

Ultravijolično sevanje modula LED z nizkim UV-sevanjem mora biti:

Formula

pri čemer je:

S(λ)(enota: 1) funkcija spektralnega ponderiranja;

km

=

683 lm/W največja vrednost svetilne učinkovitosti sevanja.

(Ostali simboli so opredeljeni v odstavku 4.1.1 zgoraj).

Ta vrednost se izračuna v razmakih enega nanometra. Ultravijolično sevanje se ponderira glede na vrednosti iz preglednice UV spodaj:

λ

S(λ)

250

0,430

255

0,520

260

0,650

265

0,810

270

1,000

275

0,960

280

0,880

285

0,770

290

0,640

295

0,540

300

0,300

305

0,060

310

0,015

315

0,003

320

0,001

325

0,00050

330

0,00041

335

0,00034

340

0,00028

345

0,00024

350

0,00020

355

0,00016

360

0,00013

365

0,00011

370

0,00009

375

0,000077

380

0,000064

385

0,000530

390

0,000044

395

0,000036

400

0,000030

Preglednica UV: Vrednosti v skladu s „Smernicami IRPA/INIRC o mejnih vrednostih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju“. Izbrane valovne dolžine (v nanometrih) so reprezentativne; druge vrednosti je treba interpolirati.

4.3   Temperaturna stabilnost

4.3.1   Osvetljenost

4.3.1.1

Za vsak kratki in dolgi svetlobni pramen se izvede fotometrična meritev po enominutnem delovanju posameznih svetilnih enot in za naslednje preskusne točke:

Kratki svetlobni pramen

:

50V

Dolgi svetlobni pramen

:

HV

4.3.1.2

Svetilne enote iz odstavka 4.3.1.1 zgoraj še naprej delujejo, dokler ni dosežena fotometrična stabilnost; ta pogoj je izpolnjen, če je odstopanje osvetljenosti za preskusne točke iz odstavka 4.3.1.1 zgoraj v obdobju 15 minut manj kot triodstotno. Ko se doseže fotometrična stabilnost, se nastavi celotno fotometrično delovanje in določijo fotometrične vrednosti pri vseh preskusnih točkah.

4.3.1.3

Razmerje med fotometričnimi vrednostmi, izmerjenimi po eni minuti delovanja, in fotometričnimi vrednostmi, izmerjenimi potem, ko je dosežena fotometrična stabilnost, se izračuna za preskusni točki iz odstavka 4.3.1.1 zgoraj. To razmerje se potem uporabi za vse druge preskusne točke, ki se uporabljajo, da se določijo njihove fotometrične vrednosti po eni minuti delovanja.

4.3.1.4

Vrednosti osvetljenosti po eni minuti delovanja in po doseženi fotometrični stabilnosti morajo biti skladne z ustreznimi fotometričnimi zahtevami.

4.3.2   Barva

Barva oddajane svetlobe, izmerjena po eni minuti in po tem, ko se fotometrično delovanje stabilizira, kakor je opisano v odstavku 4.3.1.2 te priloge, mora biti v obeh primerih znotraj zahtevanih barvnih omejitev.

5.   Meritev ciljnega svetlobnega toka modulov LED, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, je treba izvesti se izvede na naslednji način:

5.1

Moduli LED so konfigurirani, kakor je opisano v tehnični specifikaciji iz odstavka 2.2.2 tega pravilnika. Na zahtevo vlagatelja tehnična služba s pomočjo orodij odstrani optične elemente (sekundarno optiko). Ta postopek in pogoji v času meritev, kakor je opisano spodaj, se navedejo v poročilu o preskusu.

5.2

Vlagatelj predloži tri module LED vsakega tipa, skupaj s krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, če se uporablja, in podrobnimi navodili.

Lahko se zagotovi ustrezna naprava za uravnavanje toplote (npr. toplotni izmenjevalnik) za simulacijo podobnih toplotnih pogojev kot pri uporabi zadevnega sistema AFS.

Pred preskusom se vsak modul LED stara najmanj 72 ur pod pogoji, ki so enaki pogojem uporabe zadevnega sistema AFS.

Pri uporabi zbiralne krogle mora imeti krogla premer najmanj en meter in mere, ki so najmanj desetkrat večje od največjih mer modula LED, kar je večje. Meritve svetlobnega toka se lahko izvedejo tudi z integracijo s pomočjo goniofotometra. Upoštevajo se predpisi iz publikacije CIE – 84 – 1989 v zvezi s sobno temperaturo, lego itd.

Modul LED sveti približno eno uro v zaprti krogli ali goniofotometru.

Svetlobni tok se izmeri po doseženi stabilnosti, kakor je pojasnjeno v odstavku 4.3.1.2 te priloge.

Srednja vrednost meritev treh vzorcev vsakega tipa modula LED se šteje kot njegov ciljni svetlobni tok.