|
10.7.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 177/40 |
Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343/Rev.X, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html
Pravilnik št. 6 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo smernih svetilk za motorna vozila in njihove priklopnike
Vključuje vsa veljavna besedila do:
Dodatka 18 k spremembam 01 – začetek veljavnosti: 24. oktober 2009
Popravka 1 k Dodatku 18 – začetek veljavnosti: 11. november 2009
Dodatek 19 k Spremembam 01 – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010
VSEBINA
PRAVILNIK
|
0. |
Področje uporabe |
|
1. |
Opredelitev pojmov |
|
2. |
Vloga za homologacijo |
|
3. |
Oznake |
|
4. |
Homologacija |
|
5. |
Splošne specifikacije |
|
6. |
Svetilnost |
|
7. |
Preskusni postopek |
|
8. |
Barva oddane svetlobe |
|
9. |
Spremembe tipa smerne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike ter razširitev homologacije |
|
10. |
Skladnost proizvodnje |
|
11. |
Kazni za neskladnost proizvodnje |
|
12. |
Dokončna prekinitev proizvodnje |
|
13. |
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov |
|
14. |
Prehodne določbe |
PRILOGE
|
Priloga 1 – |
Kategorije smernih svetilk: Minimalni zahtevani koti razporeditve svetlobe v prostoru za te kategorije smernih svetilk |
|
Priloga 2 – |
Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa smerne svetilke v skladu s Pravilnikom št. 6 |
|
Priloga 3 – |
Primer homologacijske oznake |
|
Priloga 4 – |
Fotometrične meritve |
|
Priloga 5 – |
Barva oranžnih svetilk – trikromatske koordinate |
|
Priloga 6 – |
Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje |
|
Priloga 7 – |
Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor |
0. PODROČJE UPORABE
Ta pravilnik se uporablja za smerne svetilke za vozila kategorij L, M, N, O in T (1).
1. OPREDELITEV POJMOV
V tem pravilniku:
1.1 „smerna svetilka“ pomeni napravo, nameščeno na motorno vozilo ali priklopnik, s katero voznik nakaže, da namerava spremeniti smer vožnje. Ta pravilnik se uporablja samo za utripalne svetilne naprave s stalno lego namestitve, katerih utripanje je posledica prekinjanega napajanja svetilke z električnim tokom.
1.2 Za ta pravilnik veljajo opredelitve pojmov iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa.
1.3 „smerne svetilke različnih tipov“ pomenijo svetilke, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot so:
|
(a) |
blagovno ime ali znamka; |
|
(b) |
značilnosti optičnega sistema (stopnje svetilnosti, koti razporeditve svetlobe, kategorija žarnice z žarilno nitko, modul svetlobnega vira itd.); |
|
(c) |
kategorija smernih svetilk; |
|
(d) |
nadzor spreminjanja svetilnosti, če je na voljo. |
Sprememba barve žarnice z žarilno nitko ali barve katerega koli filtra ne pomeni spremembe tipa.
1.4 Sklicevanje v tem pravilnika na standardne etalonske žarnice z žarilno nitko in na Pravilnik št. 37 pomeni sklicevanje na Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa.
2. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO
2.1 Vlogo za homologacijo tipa smerne svetilke vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščen predstavnik. V njej se navede, v katero kategorijo ali v katere od kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 ali 6 iz Priloge 1 spada smerna svetilka, in če spada v kategorijo 2, ali ima stalno svetilnost (kategorija 2a) ali spremenljivo svetilnost (kategorija 2b) ter ali je smerno svetilko dovoljeno uporabiti tudi v sklopu dveh svetilk iste kategorije. Vlagatelj lahko v vlogi navede tudi, ali je napravo mogoče vgraditi v vozilo pod različnimi nakloni referenčne osi glede na referenčne ravnine vozila in glede na tla ali zasukati okrog referenčne osi; ti različni pogoji vgradnje se navedejo v obrazcu za sporočanje.
Vlogi za vsak tip smerne svetilke se priložijo:
2.2.1 risbe (v trojniku), ki so dovolj podrobne, da je mogoče določiti tip in kategorijo, in geometrično prikazujejo, v katere lege je smerno svetilko mogoče vgraditi v vozilo; smer opazovanja, ki pri preskusih služi kot referenčna os (vodoravni kot H = 0°, navpični kot V = 0°) ter točko, ki pri navedenih preskusih služi kot referenčna točka. Risbe prikazujejo predvideno mesto za številko homologacije in dodatne simbole glede na krog homologacijske oznake;
2.2.2 kratek tehnični opis, ki razen pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri navaja zlasti:
|
(a) |
kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko, pri čemer mora to biti ena od kategorij iz Pravilnika št. 37 in sprememb tega pravilnika, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa, in/ali |
|
(b) |
posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira; |
2.2.3 v primeru smernih svetilk kategorije 2b kratek opis nadzora spreminjanja svetilnosti, diagram razporeditve in specifikacija značilnosti sistema, ki zagotavlja dva nivoja svetilnosti;
2.2.4 v primeru smernih svetilk kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b informacije o signalu v skladu z odstavkom 6.2.2 spodaj.
2.2.5 dva vzorca; če se vloga za homologacijo vloži za naprave, ki niso identične, temveč simetrične in primerne za namestitev na levo ali desno stran vozila, sta vzorca lahko identična in primerna za namestitev samo na desno oziroma samo na levo stran vozila.
V primeru smerne svetilke kategorije 2b se vlogi priloži naprava za nadzor spreminjanja svetilnosti ali generator, ki proizvaja iste signale.
3. OZNAKE
Naprave, predložene za homologacijo, morajo imeti:
3.1 blagovno ime ali znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna;
3.2 z izjemo svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri jasno čitljivo in neizbrisno oznako, ki navaja:
|
(a) |
kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko in/ali |
|
(b) |
posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira; |
3.3 prostor ustrezne velikosti za homologacijsko oznako in dodatne simbole, predpisane v odstavku 4.2 spodaj; ta prostor se označi na risbah iz odstavka 2.2.1 zgoraj;
3.4 oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti in nazivne največje moči, če gre za svetilke z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali nadzorom spreminjanja svetilnosti in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli svetlobnih virov;
Pri svetilkah z moduli svetlobnih virov morajo moduli svetlobnih virov imeti:
3.5.1 blagovno ime ali znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna;
3.5.2 posebno identifikacijsko oznako modula; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna. To posebno identifikacijsko oznako sestavljata začetni črki „MD“ za „MODUL“, sledi pa jima homologacijska oznaka brez kroga, kakor je predpisano v odstavku 4.2.1.1 spodaj, v primeru večjega števila različnih modulov svetlobnih virov pa sledijo še dodatni simboli ali znaki; ta posebna identifikacijska oznaka se označi na risbah iz odstavka 2.2.1 zgoraj;
Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vlagatelju.
3.5.3 oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti in nazivne največje moči.
3.6 Elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ali naprava za nadzor spreminjanja svetilnosti, ki je del svetilke, vendar ni vgrajena v ohišje svetilke, mora biti opremljena z imenom proizvajalca in njegovo identifikacijsko številko.
4. HOMOLOGACIJA
4.1 Splošno
4.1.1 Homologacija se podeli, če napravi, ki se predložita za homologacijo v skladu z odstavkom 2.2.4 zgoraj, izpolnjujeta zahteve tega pravilnika.
4.1.2 Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, priloženih Sporazumu iz leta 1958, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, če takšne svetilke niso združene, kombinirane ali integrirane s svetilko ali svetilkami, ki ne izpolnjujejo zahtev katerega koli od teh pravilnikov.
4.1.3 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 01 v skladu s spremembami 01, ki so začele veljati 27. junija 1987) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu naprave, ki je zajet v tem pravilniku. Kadar smerne svetilke različnih kategorij sestavljajo en sklop, so lahko označene z enotno številko homologacije.
4.1.4 Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa naprave v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.
4.1.5 Vsaka naprava, ki je skladna s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, ima v prostoru iz odstavka 3.3 zgoraj poleg oznak, predpisanih v odstavkih 3.1 in 3.2 ali 3.4, homologacijsko oznako, kakor je opisana v odstavkih 4.2 in 4.3 spodaj.
4.2 Sestava homologacijske oznake
Homologacijsko oznako sestavljajo:
mednarodna homologacijska oznaka, ki je sestavljena iz:
4.2.1.1 kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);
4.2.1.2 številke homologacije, predpisane v odstavku 4.1.3 zgoraj;
naslednji dodatni simboli:
4.2.2.1 ena ali več številk: 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 ali 6 glede na to, ali naprava spada v eno ali več kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 ali 6, za katere je bila vložena vloga za homologacijo v skladu z odstavkom 2.1;
4.2.2.2 vodoravna puščica, ki kaže lego, v katero naj se vgradi naprava (pri napravah kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b puščica kaže proti boku vozila, pri napravah kategorij 3, 4, 5 in 6 pa proti prednjemu delu vozila), kadar gre za naprave, ki jih ni mogoče vgraditi na katero koli stran vozila. Naprave kategorije 6 morajo biti označene tudi z oznako „R“ ali „L“, ki pomeni desno ali levo stran vozila;
4.2.2.3 dodatna črka „D“ na desni strani simbola iz odstavka 4.2.2.1, kadar gre za naprave, ki jih je mogoče uporabiti kot del sklopa dveh svetilk;
4.2.2.4 navpična puščica, ki se začne z vodoravno daljico in kaže navzdol, kadar gre za naprave z zmanjšano razporeditvijo svetlobe v skladu z odstavkom 2.1.3 Priloge 4 k temu pravilniku;
4.2.2.5 števki iz številke homologacije, ki označujeta spremembe, veljavne v času izdaje homologacije, in po potrebi zahtevana puščica, ki je lahko prikazana v bližini zgornjih dodatnih simbolov;
4.2.2.6 Znaki in simboli iz odstavkov 4.2.1 in 4.2.2 zgoraj morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni, tudi ko je naprava vgrajena v vozilo.
4.3 Homologacijska oznaka
4.3.1 Samostojne svetilke
Slika 1 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja sestavo homologacijske oznake skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.
Če različni tipi svetilk, ki izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, uporabljajo isto zunanjo lečo, ki je iste ali različne barve, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ ter številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, in številko homologacije. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na svetilki, če:
4.3.1.1 je vidna po vgradnji svetilke.
4.3.1.2 Označita se identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika v času izdaje homologacije, in po potrebi zahtevana puščica.
4.3.1.3 Velikost različnih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva Pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.
4.3.1.4 Na ohišju svetilke sta prostor, opisan v odstavku 3.3 zgoraj, in homologacijska oznaka za dejanske funkcije.
4.3.1.5 Slika 4 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja homologacijsko oznako skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.
4.3.2 Združene, kombinirane ali integrirane svetilke
Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ ter številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, in številko homologacije. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:
4.3.2.1.1 je vidna po vgradnji svetilk;
4.3.2.1.2 ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.
se za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi z zahtevano puščico, označi identifikacijski simbol:
4.3.2.2.1 ali na ustrezni svetleči površini
4.3.2.2.2 ali v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.
4.3.2.3 Velikost različnih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva Pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.
4.3.2.4 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.
4.3.2.5 Slika 2 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja sestavo homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke skupaj z vsemi zgoraj omenjenimi dodatnimi simboli.
4.3.3 Svetilke, integrirane z drugimi svetilkami, katerih zunanja leča se lahko uporablja tudi za druge tipe žarometov
Uporabljajo se določbe iz odstavka 4.3.2 zgoraj.
4.3.3.1 Če se uporabi ista leča, je lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na različne tipe žarometov ali sklopov svetilk, pod pogojem, da ima ohišje žarometa, tudi če je neločljivo povezano z zunanjo lečo, tudi prostor, opisan v odstavku 3.3 zgoraj, in homologacijske oznake za dejanske funkcije.
Če imajo različni tipi žarometov isto ohišje, je lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.
4.3.3.2 Slika 3 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja homologacijske oznake za svetilke, ki so integrirane z žarometom.
4.4 Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna. Nameščena je lahko na notranjem ali zunanjem (prosojnem ali neprosojnem) delu naprave, ki ga ni mogoče ločiti od prosojnega dela naprave, ki oddaja svetlobo. V vsakem primeru mora biti oznaka vidna, ko je naprava vgrajena v vozilo ali kadar je odprt premičen del, kot so pokrov motorja ali prtljažnika ali vrata.
5. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE
5.1 Vsaka predložena naprava je skladna s specifikacijami iz odstavkov 6 in 8 spodaj.
5.2 Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da v normalnih pogojih uporabe kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljene med uporabo, njihovo delovanje ostane zadovoljivo in ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku.
Pri modulih svetlobnih virov se preveri naslednje:
5.3.1 moduli svetlobnih virov morajo biti zasnovani tako:
|
(a) |
da je mogoče vsak modul svetlobnega vira vgraditi samo v predvideno in pravilno lego ter ga je mogoče odstraniti samo z orodjem; |
|
(b) |
da v primeru, če je v ohišju naprave uporabljenih več modulov svetlobnih virov, modulov svetlobnih virov z različnimi značilnostmi ni mogoče zamenjati znotraj istega ohišja svetilke; |
5.3.2 moduli svetlobnih virov ne smejo dopuščati sprememb.
5.4 V primeru okvare naprave za nadzor spreminjanja svetilnosti smerne svetilke kategorije 2b, katere vrednost oddajanja je višja od najvišje dovoljene za kategorijo 2a, morajo biti avtomatsko izpolnjene zahteve za stalno svetilnost kategorije 2a.
Pri zamenljivih žarnicah z žarilno nitko:
5.5.1 se lahko uporabijo katere koli kategorije žarnic z žarilno nitko, homologirane v skladu s Pravilnikom št. 37, če njihove uporabe ne omejujejo Pravilnik št. 37 in spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa;
5.5.2 Zasnova naprave mora biti takšna, da je mogoče žarnico z žarilno nitko namestiti samo v pravilno lego;
5.5.3 Nosilec žarnice z žarilno nitko mora biti skladen z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Velja list s podatki o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji žarnice z žarilno nitko.
6. SVETILNOST
Svetilnost vsake od obeh predloženih naprav na referenčni osi, če gre za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a ali 2b, ali v smeri A, če gre za smerne svetilke kategorij 5 ali 6, v skladu s Prilogo 1 ne sme biti manjša od minimalne in ne večja od maksimalne spodaj navedene svetilnosti:
|
Kategorija smerne svetilke |
Minimalna svetilnost v cd |
Maksimalna svetilnost v cd, kadar se uporablja kot |
|
|
Posamična svetilka |
Skupaj za sklop dveh svetilk (glej odstavek 4.2.2.3) |
||
|
1 |
175 |
1 000 |
500 |
|
1a |
250 |
1 200 |
600 |
|
1b |
400 |
1 200 |
600 |
|
2a (stalna svetilnost) |
50 |
500 |
250 |
|
2b (spremenljiva svetilnost) |
50 |
1 000 |
500 |
|
5 |
0,6 |
280 |
140 |
|
6 |
50 |
280 |
140 |
6.1.1 Pri sklopu dveh ali več smernih svetilk skupna svetilnost ne sme presegati maksimalne vrednosti.
6.1.2 Kadar se sklop dveh ali več svetilk, ki imajo isto funkcijo, šteje za posamično svetilko, mora sklop izpolnjevati zahteve glede:
|
(a) |
maksimalne svetilnosti, kadar so vklopljene vse svetilke (zadnji stolpec v tabeli); |
|
(b) |
minimalne svetilnost, kadar ena svetilka ne deluje. |
V primeru okvare posamične svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, ki vključuje več svetlobnih virov, se uporabljajo naslednje določbe:
6.2.1 skupina svetlobnih virov, povezanih tako, da izpad katerega koli izmed njih povzroči prenehanje oddajanja svetlobe, se šteje za en svetlobni vir;
6.2.2 signal za vklop opozorilne naprave, predpisane v odstavku 6.5.8 Pravilnika št. 48, se vklopi, če:
|
(a) |
pride do okvare katerega koli svetlobnega vira ali |
|
(b) |
je v primeru svetilke, zasnovane za samo dva svetlobna vira z žarilno nitko, svetilnost na referenčni osi manjša od 50 odstotkov minimalne svetilnosti ali |
|
(c) |
je zaradi okvare enega ali več svetlobnih virov svetilnost v eni od spodaj navedenih smeri, kakor so označene v Prilogi 4 k temu pravilniku, manjša od minimalne zahtevane svetilnosti:
|
6.3 Kadar so vklopljeni vsi svetlobni viri, je maksimalna svetilnost, določena za posamično svetilko, lahko presežena, če posamična svetilka nima oznake „D“ in maksimalna svetilnost, določena za sklop dveh ali več svetilk, ni presežena.
Svetilnost vsake od obeh predloženih naprav zunaj referenčne osi in znotraj kotov, določenih v diagramih razporeditve v Prilogi 1 k temu pravilniku:
mora biti v vsaki smeri, ki ustreza točkam v ustrezni tabeli razporeditve svetilnosti iz Priloge 4 k temu pravilniku, najmanj enaka minimalni vrednosti iz odstavka 6.1 zgoraj in pomnoženi z odstotkom, navedenim v omenjeni tabeli za zadevno smer;
6.4.1.1 Z odstopanjem od odstavkov 6.4 in 6.4.1 za smerne svetilke kategorije 5 v smeri nazaj je za vsa polja, določena v Prilogi 1, zahtevana minimalna vrednost 0,6 cd;
6.4.2 ne sme v nobeni smeri znotraj prostora, v katerem je vidna smerna svetilka, presegati maksimalne vrednost iz odstavka 6.1;
poleg tega
6.4.3.1 svetilnost v vseh poljih, opredeljenih v diagramih v Prilogi 1, ne sme biti manjša od 0,7 cd, kadar gre za naprave kategorije 1b, oziroma 0,3 cd, kadar gre za naprave kategorij 1, 1a, 2a, 2b in za naprave kategorije 2b podnevi; pri napravah kategorije 2b svetilnost ponoči ne sme biti manjša od 0,07 cd;
6.4.3.2 Upoštevati je treba določbe odstavka 2.2 iz Priloge 4 k temu pravilniku o lokalnem nihanju svetilnosti.
6.5 Svetilnost se v splošnem meri pri stalno vklopljenih svetlobnih virih.
Vendar je glede na konstrukcijo naprave, na primer pri uporabi svetlečih diod (LED) ali zaradi preprečevanja pregrevanja, svetilke dovoljeno meriti v utripajočem načinu.
To je treba izvesti s preklapljanjem pri frekvenci f = 1,5 ±0,5 Hz in pulzni širini, večji od 0,3 s, in izmeriti pri 95 odstotkih največje svetilnosti.
Pri zamenljivih žarnicah z žarilno nitko slednje v času, ko so vklopljene, delujejo pri referenčnem svetlobnem toku. V vseh drugih primerih se zahtevana napetost iz odstavka 7.1.1 preklaplja s časom vzpona in upada, ki je krajši od 0,01 s; prekoračitve niso dovoljene.
Pri meritvah v utripajočem načinu je sporočena svetilnost predstavljena z maksimalno svetilnostjo.
6.6 Pri napravah kategorije 2b se čas med začetkom napajanja svetlobnih virov in časom, ko izhodna vrednost svetlobe, izmerjena na referenčni osi, doseže 90 odstotkov vrednosti, izmerjene v skladu z odstavkom 6.3 zgoraj, izmeri za skrajne vrednosti svetilnosti, ki jih proizvede smerna svetilka. Čas, izmerjen za doseganje najmanjše svetilnosti, ne presega časa, izmerjenega za doseganje največje svetilnosti.
Naprava za nadzor spreminjanja svetilnosti ne proizvaja signalov, zaradi katerih bi svetilnost:
6.7.1 presegla razpon, določen v odstavku 6.1 zgoraj, in
6.7.2 presegla maksimalno vrednost za kategorijo 2a, določeno v odstavku 6.1:
|
(a) |
pri sistemih, namenjenih samo za dnevne ali nočne razmere: v nočnih razmerah |
|
(b) |
pri drugih sistemih: v referenčnih razmerah, kakor jih prikaže proizvajalec (3). |
6.8 V Prilogi 4, omenjeni v točki 6.2.1 zgoraj, so podrobnosti merilnih metod, ki jih je treba uporabiti.
7. PRESKUSNI POSTOPEK
Vse meritve, bodisi fotometrične bodisi kolorimetrične, se:
7.1.1 v primeru svetilke z zamenljivim svetlobnim virom, če ga ne napaja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ali naprava za nadzor spreminjanja svetilnosti, izvedejo z brezbarvno ali barvno standardno žarnico z žarilno nitko kategorije, predpisane za napravo, pri čemer je napetost tolikšna, da proizvede referenčni svetlobni tok, zahtevan za to kategorijo žarnice z žarilno nitko;
7.1.2 v primeru svetilke, opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in druge žarnice), izvedejo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V oziroma 28,0 V;
7.1.3 v primeru sistema, ki uporablja elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali napravo za nadzor spreminjanja svetilnosti in je ta del svetilke (4), izvedejo tako, da se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec, ali, če ta ni navedena, napetost 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V.
7.1.4 Če sistem uporablja elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali napravo za nadzor spreminjanja svetilnosti in ta ni del svetilke, se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec.
7.2 Pri smernih svetilkah kategorije 2b, pri katerih se spreminjanje svetilnosti doseže z napravo za nadzor spreminjanja svetilnosti, pa se fotometrične meritve izvedejo v skladu z opisom vlagatelja.
7.3 Preskusni laboratorij od proizvajalca zahteva krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali napravo za nadzor spreminjanja svetilnosti, ki je potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij.
7.4 Napetost za napajanje svetilke se navede na obrazcu za sporočanje iz Priloge 2 k temu pravilniku.
7.5 Določijo se meje vidne svetleče površine v smeri referenčne osi smerne svetilke. Pri smernih svetilkah kategorij 5 in 6 pa se določijo meje svetleče površine.
8. BARVA ODDANE SVETLOBE
Svetloba, oddana znotraj polja v mreži razporeditve svetlobe, določene v odstavku 2 Priloge 4, je oranžne barve. Za preskušanje glejte Prilogo 5 k temu pravilniku. Zunaj tega polja ne sme biti vidno izrazito barvno odstopanje. Te zahteve veljajo tudi znotraj območja spreminjanja svetilnosti, ki jo proizvedejo smerne svetilke kategorije 2b.
9. SPREMEMBE TIPA SMERNE SVETILKE ZA MOTORNA VOZILA IN NJIHOVE PRIKLOPNIKE TER RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE
Vsaka sprememba tipa smerne svetilke se sporoči upravnemu organu, ki je tip homologiral. Organ lahko potem:
9.1.1 bodisi meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da naprava v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve,
9.1.2 bodisi od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.
9.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.1.4 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
9.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.
10. SKLADNOST PROIZVODNJE
Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo ustrezati tistim iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer veljajo naslednje zahteve:
10.1 Smerne svetilke, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 8 zgoraj.
10.2 Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje iz Priloge 6 k temu pravilniku so izpolnjene.
10.3 Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 7 k temu pravilniku, so izpolnjene.
10.4 Organ, ki je podelil homologacijo tipa, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na dve leti.
11. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
11.1 Homologacija, podeljena za napravo v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene.
11.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.
12. DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.
13. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, Sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.
14. PREHODNE DOLOČBE
14.1 Od uradnega datuma začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01.
14.2 Po 24 mesecih od začetka veljavnosti smejo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podeliti homologacije ECE le, če tip smernih svetilk, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01.
14.3 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije glede na prejšnje spremembe tega pravilnika.
14.4 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v 12-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 še naprej podeljujejo homologacije za tipe smernih svetilk, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami.
14.5 Homologacije ECE, podeljene po tem pravilniku prej kot v 12 mesecih od začetka veljavnosti, in vse razširitve homologacij, vključno s tistimi po prejšnjih spremembah tega pravilnika, podeljene pozneje, veljajo za nedoločen čas. Če tip smerne svetilke, homologiran po prejšnjih spremembah, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01, pogodbenica, ki je podelila homologacijo, o tem obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik.
14.6 Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti tipa smerne svetilke, homologiranega v skladu z dodatkom 8 k spremembam 01 tega pravilnika.
14.7 Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, do 36 mesecev od datuma začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika ne sme zavrniti tipa smerne svetilke, homologiranega po prejšnjih spremembah tega pravilnika.
14.8 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko 36 mesecev po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika zavrnejo prodajo tipa smerne svetilke, ki ne izpolnjuje zahtev dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika, razen če je smerna svetilka namenjena za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.
14.9 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za smerne svetilke na podlagi prejšnjih sprememb, če so smerne svetilke namenjene za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.
14.10 Od uradnega datuma začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje smernih svetilk, homologiranih v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01.
14.11 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v 48-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 še naprej dovoljujejo vgradnjo smernih svetilk, homologiranih v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami, v vozilo.
14.12 Po preteku 48-mesečnega obdobja od začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 smejo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, prepovedati vgradnjo smernih svetilk, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01, v novo vozilo, za katero je bila nacionalna homologacija ali posamezna homologacija podeljena več kot 24 mesecev po začetku veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika.
14.13 Po preteku 60-mesečnega obdobja od začetka veljavnosti smejo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, prepovedati vgradnjo smernih svetilk, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z dodatkom 8 k spremembam 01, v novo vozilo, ki je bilo prvič registrirano več kot 60 mesecev od začetka veljavnosti dodatka 8 k spremembam 01 tega pravilnika.
14.14 Obstoječe homologacije smernih svetilk kategorij 3 in 4, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred uvedbo Dodatka 16 k Spremembam 01, veljajo za nedoločen čas.
(1) Kakor je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sprem.4).
(2) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južnoafriško republiko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.
(3) Dobra vidljivost (meteorološka optična vidljivost MOR > 2 000 m, kakor jo je opredelila Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v priročniku Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation, šesta izdaja, ISBN: 92-63-16008-2, odst. 1.9.1/1.9.11, Ženeva 1996) in čista leča.
(4) V tem pravilniku besedna zveza „biti del svetilke“ pomeni, da je naprava fizično vključena v ohišje svetilke ali je zunaj nje, ločena ali ne, vendar jo proizvajalec svetilke dobavi kot del sistema svetilke.
PRILOGA 1
Kategorije smernih svetilk: Minimalni zahtevani koti razporeditve svetlobe v prostoru za te kategorije smernih svetilk (1)
V vseh primerih je pri smernih svetilkah najmanjši navpični kot razporeditve svetlobe v prostoru 15° nad in 15° pod vodoravno ravnino. Izjeme so:
|
(a) |
smerne svetilke z višino vgradnje 750 mm nad tlemi ali manj, za katere je kot 15° nad in 5° pod vodoravno ravnino; |
|
(b) |
smerne svetilke kategorije 6, za katere je kot 30° nad in 5° pod vodoravno ravnino. |
Najmanjši vodoravni koti vidnosti
Smerne svetilke za prednjo stran vozila
|
Kategorija 1 |
: |
za uporabo na razdalji najmanj 40 mm od žarometa; |
|
Kategorija 1a |
: |
za uporabo na razdalji več kot 20 mm in manj kot 40 mm od žarometa; |
|
Kategorija 1b |
: |
za uporabo na razdalji manj kot 20 mm od žarometa. |
Na ravnini H in nad njo za vse svetilke. Pod ravnino H za svetilke, namenjene za kategorije vozil M2, M3, N2 ali N3
Referenčna os
Smer
vožnje
Vozilo
Pod ravnino H za kategorije vozil M1 in N1
Referenčna os
Smer
vožnje
Vozilo
Ravnina H: „vodoravna ravnina, ki poteka skozi referenčno točko svetilke“
|
Kategoriji 2a in 2b |
: |
smerne svetilke za zadnjo stran vozila |
|
Kategorija 2a |
: |
zadnje smerne svetilke s stalno svetilnostjo |
|
Kategorija 2b |
: |
zadnje smerne svetilke s spremenljivo svetilnostjo |
Vozilo
Smer vožnje
Referenčna os
|
Kategoriji 5 in 6 |
: |
dodatne bočne smerne svetilke za uporabo v vozilih, ki so opremljena tudi s smernimi svetilkami kategorij 1, 1a ali 1b in 2a ali 2b |
Referenčna os
Smer vožnje
Vozilo
Smer A
(1) Prikazani koti veljajo za naprave, ki se vgradijo na desno stran vozila. Puščice na teh slikah so obrnjene proti prednjemu delu vozila.
PRILOGA 2
SPOROČILO
(Največji format: A4 (210 × 297 mm))
|
|
Izdal: |
Ime homologacijskega organa: … … … |
|
o (2): |
PODELJENI HOMOLOGACIJI
RAZŠIRJENI HOMOLOGACIJI ZAVRNJENI HOMOLOGACIJI PREKLICANI HOMOLOGACIJI DOKONČNI PREKINITVI PROIZVODNJE |
za tip smerne svetilke v skladu s Pravilnikom št. 6
Št. homologacije: … Št. razširitve: …
|
1. |
Blagovno ime ali znamka naprave: … |
|
2. |
Oznaka za tip naprave, kot jo je določil proizvajalec: … |
|
3. |
Ime in naslov proizvajalca: … |
|
4. |
Po potrebi ime in naslov zastopnika proizvajalca: … |
|
5. |
Predloženo v homologacijo dne: … |
|
6. |
Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse: … |
|
7. |
Datum poročila o preskusu, ki ga je izdala ta služba: … |
|
8. |
Številka poročila o preskusu, ki ga je izdala ta služba: … |
|
9. |
Kratek opis: Kategorija: 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5, 6 (2) (3) Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: … Napetost in moč: … Identifikacijska oznaka modula svetlobnega vira: … Samo za vgradnjo v vozila kategorij M1 in/ali N1: da/ne (2) Samo za omejeno višino vgradnje, ki je 750 mm nad tlemi ali manj: da/ne (2) Geometrične zahteve za vgradnjo in s tem povezane različice, če te obstajajo: … Elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira/naprava za nadzor spreminjanja svetilnosti:
Vhodna napetost, ki jo dovaja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira/naprava za nadzor spreminjanja svetilnosti: Proizvajalec elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira/naprave za nadzor spreminjanja svetilnosti in identifikacijska številka (kadar je krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira del svetilke, vendar ni vključena v njeno ohišje): … Spremenljiva svetilnost: da/ne (2) |
|
10. |
Mesto homologacijske oznake: … |
|
11. |
Razlogi za razširitev homologacije (če je potrebno): … |
|
12. |
Homologacija se podeli/razširi/zavrne/prekliče (2): |
|
13. |
Kraj: … |
|
14. |
Datum: … |
|
15. |
Podpis: … |
|
16. |
Temu sporočilu je priložen seznam dokumentov, shranjenih pri upravni službi, ki je podelila homologacijo, in se lahko pridobijo na zahtevo. |
(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).
(2) Neustrezno črtati.
(3) V primeru smernih svetilk kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b informacije o signalu v skladu z odstavkom 6.2.2.
PRILOGA 3
PRIMER HOMOLOGACIJSKE OZNAKE
Naprava z zgornjo homologacijsko oznako je naprava kategorije 4 (prednja smerna svetilka), homologirana v Italiji (E3) s številko 216 in se lahko uporablja tudi v sklopu dveh svetilk. Vodoravna puščica kaže lego, v katero naj se vgradi naprava, ki je ni mogoče vgraditi na katero koli stran vozila. Puščica je obrnjena proti prednjemu delu vozila. Navpična puščica, ki se začne z vodoravno daljico in kaže navzdol, kaže dovoljeno višino vgradnje, ki je za to napravo 750 mm nad tlemi ali manj.
Številka, navedena poleg simbola „4D“, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 6, kakor je spremenjen s spremembami 01.
Spodaj je prikazana smer puščic na homologacijski oznaki glede na kategorijo naprave:
kategoriji 5 in 6
kategorije
1, 1a
in 1b
kategoriji
2a in 2b
Opomba: Številka homologacije in dodatni simboli so v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali desno ali levo od nje. Števke v številki homologacije so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer. V številki homologacije se je treba izogniti uporabi rimskih številk, da se prepreči zamenjava z drugimi simboli.
Slika 2
Poenostavljeno označevanje združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, kadar sta dve ali več svetilk del istega sklopa
Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake.
VZOREC A
VZOREC B
VZOREC C
Opomba: Trije zgoraj prikazani primeri homologacijskih oznak (vzorci A, B in C), predstavljajo tri možne različice označevanja svetlobne naprave, kadar je več svetilk del istega sklopa združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.
Primeri kažejo, da je bila naprava homologirana na Nizozemskem (E4) pod številko 3333 in da vključuje:
zadnjo smerno svetilko s spremenljivo svetilnostjo (kategorija 2b), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6,
rdečo zadnjo (bočno) pozicijsko luč s spremenljivo svetilnostjo (R2), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7,
zadnjo svetilko za meglo s spremenljivo svetilnostjo (F2), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 38 v njegovi izvirni različici,
svetilko za vzvratno vožnjo (AR), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 23 v njegovi izvirni različici;
zavorno svetilko s spremenljivo svetilnostjo (S2), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7.
Opomba: Trije zgoraj prikazani primeri ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki se nanaša na:
prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7,
žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 20,
žaromet za meglo, homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 19,
prednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6.
Slika 3
Svetilka, integrirana z žarometom
Zgornji primer ustreza oznaki zunanje leče, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:
|
bodisi |
: |
v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 101 250 kandelami, ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 8, kakor je bil spremenjen s spremembami 04, ki je integriran s prednjo smerno svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6; |
|
bodisi |
: |
v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desnem in levem delu cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 1, kakor je bil spremenjen s spremembami 01, ki je integriran z enako smerno svetilko kot zgoraj; |
|
ali celo |
: |
v katerem koli izmed zgoraj navedenih žarometov, ki je bil homologiran kot ena svetilka. |
Ohišje žarometa je označeno z edino veljavno številko homologacije, npr.:
Slika 4
Označevanje samostojnih svetilk
Zgornji primer ustreza oznaki leče, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih svetilk. Homologacijske oznake kažejo, da je bila naprava homologirana v Španiji (E9) pod številko homologacije 1432 in da vključuje:
zadnjo svetilko za meglo (F), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 38 v njegovi izvirni različici,
zadnjo smerno svetilko kategorije 2a, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6,
svetilko za vzvratno vožnjo (AR), homologirano v skladu s Pravilnikom št. 23 v njegovi izvirni različici,
rdečo zadnjo (bočno) pozicijsko luč (R), homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7;
zavorno svetilko z eno ravnjo osvetljave (S1), homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 7.
Moduli svetlobnih virov
Modul svetlobnega vira z identifikacijsko oznako, prikazano zgoraj, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod številko homologacije 17325.
PRILOGA 4
FOTOMETRIČNE MERITVE
1. Merilne metode
1.1 Pri izvajanju fotometričnih meritev se je treba z ustreznim prekrivanjem izogniti motečemu razsipanju svetlobe.
Če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:
1.2.1 merilna razdalja je taka, da velja pravilo kvadrata oddaljenosti;
1.2.2 merilna oprema je taka, da je kotna odprtina sprejemnika, gledano iz referenčnega središča svetlobe, med 10' in 1 stopinjo;
1.2.3 svetilnost za določeno smer opazovanja se šteje za zadovoljivo, če se zahtevana svetilnost doseže v smeri, ki od smeri opazovanja ne odstopa za več kot četrtino stopinje.
1.3 Kadar je mogoče napravo v vozilo vgraditi v več kot eno lego ali v polje različnih leg, se fotometrične meritve ponovijo za vsako lego ali za skrajne lege v polju referenčne osi, ki jo določi proizvajalec.
2. Tabela standardne razporeditve svetlobe v prostoru za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b
Za smerne svetilke kategorije 6
(zunanja stran vozila)
Smer H = 0° in V = 0° ustreza referenčni osi. (Na vozilu je vodoravna, vzporedna z srednjo vzdolžno ravnino vozila in usmerjena v zahtevano smer vidnosti.) Poteka skozi referenčno točko. V tabeli navedene vrednosti za različne smeri meritev označujejo minimalne vrednosti svetilnosti kot odstotek najmanjše svetilnosti, zahtevane v tabeli iz odstavka 6.1:
2.1.1 v smeri H = 0° in V = 0° za kategorije 1, 1a, 1b, 2a in 2b, ter za kategorijo 5 v kotnem območju v smeri A, kot je predpisano v Prilogi 1;
2.1.2 v smeri H = 5° in V = 0° za kategorijo 6.
2.1.3 Vendar se v primeru, ko je naprava namenjena za vgradnjo na višini, ki je 750 mm nad tlemi ali manj, fotometrična vrednost preveri samo do kota 5° navzdol.
2.2 Znotraj polja razporeditve svetlobe iz odstavka 2, shematično prikazanega kot mreža, mora biti svetlobni vzorec v znatni meri enoten, tj. če svetilnost v vsaki smeri dela polja, ki ga določajo mrežne črte, dosega vsaj najnižjo minimalno vrednost, prikazano na mrežnih črtah, ki obdajajo zadevno smer, v odstotkih.
3. Fotometrične meritve svetilk
Fotometrično delovanje se preveri:
3.1 za nezamenljive svetlobne vire (žarnice z žarilno nitko in druge):
s svetlobnimi viri v svetilki v skladu z ustreznim pododstavkom odstavka 7.1 tega pravilnika;
3.2 za zamenljive žarnice z žarilnimi nitkami:
pri svetilkah z žarnicami z žarilno nitko z napetostjo 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V, se vrednosti proizvedene svetilnosti popravijo. Korekcijski koeficient je razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V). Dejanski svetlobni tokovi vsake uporabljene žarnice z žarilno nitko od srednje vrednosti ne smejo odstopati za več kot ±5 odstotkov. Namesto tega se lahko v vsaki posamezni legi uporabi ena sama standardna žarnica z žarilno nitko, ki proizvaja ustrezni referenčni tok, pri čemer se vrednosti posameznih meritev v različnih legah seštejejo;
3.3 Pri smernih svetilkah, razen pri tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, mora svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja v utripajočem načinu (f = 1,5 Hz, obratovalni faktor 50 odstotkov), izpolnjevati zahteve glede minimalnih in maksimalnih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja se lahko izračuna tako, da se pri vsaki preskusni točki uporabi koeficient svetilnosti, izmerjeni pri HV po eni minuti in po 30 minutah delovanja, kot je opisano zgoraj.
PRILOGA 5
BARVA ORANŽNIH SVETILK: KROMATSKE KOORDINATE
Za preverjanje kolorimetričnih značilnosti se uporablja preskusni postopek, opisan v odstavku 7 tega pravilnika.
Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in druge), pa je treba kolorimetrične značilnosti preveriti s svetlobnimi viri v svetilki v skladu z ustreznim pododstavkom odstavka 7.1 tega pravilnika.
PRILOGA 6
Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje
1. SPLOŠNO
1.1 Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika.
V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, kadar pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane svetilke v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika:
1.2.1 nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.
1.2.2 Če pri smerni svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskus ponovi z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.
1.3 Kromatske koordinate se morajo upoštevati, kadar preskusi potekajo pod pogoji iz odstavka 7 tega pravilnika.
2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC
Imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih za vsak tip smerne svetilke opravi vsaj v nadaljevanju navedene preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.
Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip zadevnega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.
2.1 Vrsta preskusov
Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti.
2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih
2.2.1 Preskusi se v splošnem izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.
2.2.2 Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.
2.2.3 Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.
2.2.4 V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.
2.3 Vrsta vzorčenja
Vzorci smernih svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto smernih svetilk istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.
Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.
2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti
Na naključno izbrani svetilki se izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti na točkah, naštetih v Prilogi 4, in na zahtevanih kromatskih koordinatah.
2.5 Merila sprejemljivosti
Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 10.1 tega pravilnika.
Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da je v skladu s Prilogo 7 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.
PRILOGA 7
MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR
1. SPLOŠNO
1.1 Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča (v skladu z zahtevami, če so te določene, iz tega pravilnika), če razlike ne presegajo neizogibnih proizvodnih odstopanj.
V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane svetilke v skladu z odstavkom 7 tega pravilnika:
1.2.1 nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.
1.2.2 Če pri smerni svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskus smerne svetilke ponovi z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.
1.2.3 Pri tem se ne upoštevajo smerne svetilke z očitnimi okvarami.
1.3 Kromatske koordinate je treba uporabiti, kadar preskusi potekajo v pogojih iz odstavka 7 tega pravilnika.
2. PRVO VZORČENJE
Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri smerne svetilke. Prvi vzorec dveh smernih svetilk je označen kot A, drugi vzorec dveh smernih svetilk je označen kot B.
2.1 Skladnost se ne izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk v neugodno smer naslednje:
2.1.1.1 vzorec A
|
A1: |
ena smerna svetilka |
0 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka ne več kot |
20 odstotkov |
|
A2: |
obe smerni svetilki več kot |
0 odstotkov |
|
|
vendar ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
nadaljuj z vzorcem B |
|
2.1.1.2 vzorec B
|
B1: |
obe smerni svetilki |
0 odstotkov |
2.1.2 ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
2.2 Skladnost se izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk naslednje:
2.2.1.1 vzorec A
|
A3: |
ena smerna svetilka ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka več kot |
20 odstotkov |
|
|
vendar ne več kot |
30 odstotkov |
2.2.1.2 vzorec B
|
B2: |
v primeru A2 |
|
|
|
ena smerna svetilka več kot |
0 odstotkov |
|
|
vendar ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka ne več kot |
20 odstotkov |
|
B3: |
v primeru A2 |
|
|
|
ena smerna svetilka |
0 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka več kot |
20 odstotkov |
|
|
vendar ne več kot |
30 odstotkov |
2.2.2 ali če za vzorec A niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
2.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti smerne svetilke naslednje:
2.3.1 vzorec A
|
A4: |
ena smerna svetilka ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka več kot |
30 odstotkov |
|
A5: |
obe smerni svetilki več kot |
20 odstotkov |
2.3.2 vzorec B
|
B4: |
v primeru A2 |
|
|
|
ena smerna svetilka več kot |
0 odstotkov |
|
|
vendar ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka več kot |
20 odstotkov |
|
B5: |
v primeru A2 |
|
|
|
obe smerni svetilki več kot |
20 odstotkov |
|
B6: |
v primeru A2 |
|
|
|
ena smerna svetilka |
0 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka več kot |
30 odstotkov |
2.3.3 ali če za vzorca A in B niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
3. PONOVLJENO VZORČENJE
V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh smernih svetilk, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh smernih svetilk.
3.1 Skladnost se ne izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk naslednje:
3.1.1.1 vzorec C
|
C1: |
ena smerna svetilka |
0 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka ne več kot |
20 odstotkov |
|
C2: |
obe smerni svetilki več kot |
0 odstotkov |
|
|
vendar ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
nadaljuj z vzorcem D |
|
3.1.1.2 vzorec D
|
D1: |
v primeru C2 |
|
|
|
obe smerni svetilki |
0 odstotkov |
3.1.2 ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
3.2 Skladnost se izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost smernih svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti smernih svetilk naslednje:
3.2.1.1 vzorec D
|
D2: |
v primeru C2 |
|
|
|
ena smerna svetilka več kot |
0 odstotkov |
|
|
vendar ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka ne več kot |
20 odstotkov |
3.2.1.2 ali če za vzorec C niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
3.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 11, če je po postopku vzorčenja, prikazanega na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti smerne svetilke naslednje:
3.3.1 vzorec C
|
C3: |
ena smerna svetilka ne več kot |
20 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka več kot |
20 odstotkov |
|
C4: |
obe smerni svetilki več kot |
20 odstotkov |
3.3.2 vzorec D
|
D3: |
v primeru C2 |
|
|
|
ena smerna svetilka 0 ali več kot |
0 odstotkov |
|
|
ena smerna svetilka več kot |
20 odstotkov |
3.3.3 ali če za vzorca C in D niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
Slika 1
2 napravi
Prvo vzorčenje
4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca A in B
2 napravi
KONEC
Pojdi na vzorec B
KONEC
Usladitev
Proizvajalec mora uskladiti izdelke z zahtevami
2 napravi
Ponovljeno vzorčenje
4 naključno izbrane naprave, razdeljene na vzorca C in D
2 napravi
Mogoči rezultati za vzorec A
Mogoči rezultati za vzorec C
KONEC
Pojdi na vzorec D
KONEC
Pojdi na uskladitev
Mogoči rezultati za vzorec D
Mogoči rezultati za vzorec B
Preklic homologacije
Največje odstopanje [v odstotkih] v neugodno smer glede na mejne vrednosti