|
30.6.2010
|
SL
|
Uradni list Evropske unije
|
L 164/231
|
Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:
http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html
Pravilnik št. 122 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotni tehnični predpisi za homologacijo vozil kategorij M, N in O glede na njihove ogrevalne sisteme
Vključuje vsa veljavna besedila do:
|
|
Popravka 2 izvirnika Pravilnika, ki je predmet sporočila depozitarju C.N.1156.2006.TREATIES-2 z dne 13. decembra 2006.
|
|
|
Dodatek 1 k izvirniku Pravilnika. Datum začetka veljavnosti: 22. julij 2009.
|
VSEBINA
PRAVILNIK
|
2.
|
Opredelitve pojmov: Splošno |
|
3.
|
Vloga za podelitev homologacije |
|
5.
|
Del I – Homologacija tipa vozila glede na njegov ogrevalni sistem |
|
6.
|
Del II – Homologacija ogrevalnega sistema glede na varnost njegovega delovanja |
|
7.
|
Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila ali sestavnega dela |
|
9.
|
Kazni za neskladnost proizvodnje |
|
10.
|
Dokončna prekinitev proizvodnje |
|
11.
|
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov |
PRILOGE
|
Priloga 1 –
|
Opisni listi in obrazci za sporočanje |
|
Priloga 2 –
|
Namestitev homologacijskih oznak |
|
Priloga 3 –
|
Zahteve za ogrevalne sisteme, ki delujejo na principu izrabljanja odpadne toplote in kot medij prenosa uporabljajo zrak |
|
Priloga 4 –
|
Preskusni postopek za kakovost zraka |
|
Priloga 5 –
|
Preskusni postopek za merjenje temperature |
|
Priloga 6 –
|
Preskusni postopek za emisije izpušnih plinov pri grelnikih, ki delujejo na principu zgorevanja |
|
Priloga 7 –
|
Dodatne zahteve za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja |
|
Priloga 8 –
|
Varnostne zahteve za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja in uporabljajo utekočinjeni naftni plin (LPG), in ogrevalne sisteme na LPG |
|
Priloga 9 –
|
Dodatne določbe, ki veljajo za nekatera vozila, kakor je opredeljeno v sporazumu ADR |
1. PODROČJE UPORABE
|
1.1
|
Ta pravilnik se uporablja za vsa vozila kategorij M, N in O (1), ki imajo vgrajen ogrevalni sistem.
Homologacija tipa se podeli glede na:
|
1.2
|
Del I – Homologacija tipa vozila glede na njegov ogrevalni sistem.
|
|
1.3
|
Del II – Homologacija ogrevalnega sistema glede na varnost njegovega delovanja.
|
|
2. OPREDELITVE POJMOV: SPLOŠNO
V tem pravilniku:
|
2.1
|
„vozilo“ pomeni vozilo kategorije M, N ali O (1), ki ima vgrajen ogrevalni sistem;
|
|
2.2
|
„proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki homologacijskemu organu odgovarja za vse vidike homologacijskega postopka in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ta oseba ali organ nista nujno neposredno vključena v vse faze izdelave vozila ali sestavnega dela, ki je predmet homologacijskega postopka;
|
|
2.3
|
„notranjost“ pomeni notranje dele vozila, ki se uporabljajo za namestitev oseb in/ali tovora v vozilu;
|
|
2.4
|
„ogrevalni sistem prostora za potnike“ pomeni vsako vrsto naprave, namenjeno za povečanje temperature prostora za potnike;
|
|
2.5
|
„ogrevalni sistem prostora za tovor“ pomeni vsako vrsto naprave, namenjeno za povečanje temperature prostora za tovor;
|
|
2.6
|
„prostor za tovor“ pomeni notranji del vozila, ki se uporablja za namestitev tovora, ne pa tudi potnikov;
|
|
2.7
|
„prostor za potnike“ pomeni notranji del vozila, ki se uporablja za namestitev voznika in potnikov;
|
|
2.8
|
„plinasto gorivo“ vključuje goriva, ki so plinasta pri običajni temperaturi in tlaku (288,2 K in 101,33 kPa), kot npr. utekočinjeni naftni plin (LPG) in stisnjeni zemeljski plin (CNG);
|
|
2.9
|
„pregrevanje“ pomeni stanje, ki nastane, ko je vstop zraka za ogrevanje v grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, popolnoma blokiran.
|
3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE
3.1 VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA GLEDE NA NJEGOV OGREVALNI SISTEM
|
3.1.1
|
Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na njegov ogrevalni sistem vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.
|
|
3.1.2
|
Vlogi morajo biti v treh izvodih priloženi spodaj navedeni dokumenti z naslednjimi podatki:
|
3.1.2.1
|
podroben opis tipa vozila, kar zadeva njegovo strukturo, mere, konfiguracijo in materiale sestavnih delov;
|
|
3.1.2.2
|
risbe ogrevalnega sistema in njegova splošna namestitev.
|
|
|
3.1.3
|
Vzorec opisnega lista je v Dodatku 1 k delu 1 Priloge 1.
|
|
3.1.4
|
Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba predložiti vzorčno vozilo tipa, ki je v postopku podelitve homologacije.
|
|
3.1.5
|
Če je vozilo, ki je v postopku podelitve homologacije, opremljeno z grelnikom, ki ima homologacijo tipa ECE, je treba številko homologacije in proizvajalčeve oznake tega tipa grelnika priložiti vlogi za homologacijo tipa vozila.
|
|
3.1.6
|
Če je vozilo, ki je v postopku podelitve homologacije, opremljeno z grelnikom, ki nima homologacije tipa ECE, je treba tehnični službi oddati vzorec tipa, ki je v postopku podelitve homologacije.
|
3.2 VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE TIPA GRELNIKA
|
3.2.1
|
Vlogo za podelitev homologacije tipa grelnika kot sestavnega dela vloži proizvajalec ogrevalnega sistema.
|
|
3.2.2
|
Vlogi morajo biti v treh izvodih priloženi spodaj navedeni dokumenti z naslednjimi podatki:
|
3.2.2.1
|
podroben opis tipa ogrevalnega sistema, kar zadeva njegovo strukturo, mere, konfiguracijo in materiale sestavnih delov;
|
|
3.2.2.2
|
risbe ogrevalnega sistema in njegova splošna namestitev.
|
|
|
3.2.3
|
Vzorec opisnega lista je v Dodatku 2 k delu 1 Priloge 1.
|
|
3.2.4
|
Tehnični službi je treba predložiti vzorec grelnika tipa, ki je v postopku podelitve homologacije.
|
|
3.2.5
|
Vzorec se jasno in neizbrisno označi s trgovskim imenom ali blagovno znamko vlagatelja in oznako tipa.
|
4. HOMOLOGACIJA
|
4.1
|
Homologacija tipa se podeli, če tip, predložen v postopek homologacije po tem pravilniku, izpolnjuje zahteve ustreznega(-ih) dela(-ov) tega pravilnika.
|
|
4.2
|
Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00, kar ustreza izvirniku Pravilnika) označujeta spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila ali ogrevalnega sistema, kakor je opredeljen v tem pravilniku.
|
|
4.3
|
Obvestilo o podelitvi ali razširitvi homologacije tipa v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z ustreznim vzorcem iz dela 2 Priloge 1 k temu pravilniku.
|
|
4.4
|
Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, in na vsakem ločeno dobavljenem sestavnem delu, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, mora biti na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščen krog, ki obkroža črko „E“, sledi pa mu številčna oznaka države, ki je odobrila homologacijo (2).
|
|
4.5
|
V primeru homologacije tipa sestavnega dela številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije v skladu z odstavkom 4.2.
|
|
4.6
|
Če je tip v skladu s homologiranim tipom po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.2; v takem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.2 vstavijo pravilnik(-i), v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.
|
|
4.7
|
Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.
|
|
4.8
|
V primeru vozil se homologacijska oznaka namesti v bližino deklaracijske tablice vozila, ki jo namesti proizvajalec, ali nanjo.
|
|
4.9
|
Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere namestitev homologacijskih oznak.
|
5. DEL I – HOMOLOGACIJA TIPA VOZILA GLEDE NA NJEGOV OGREVALNI SISTEM
5.1 Opredelitev pojma
V delu I tega pravilnika:
|
5.1.1
|
„tip vozila glede na ogrevalni sistem“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot je (so) princip(-i) delovanja ogrevalnega sistema.
|
5.2 Specifikacije
|
5.2.1
|
Prostor za potnike vsakega vozila mora biti opremljen z ogrevalnim sistemom. Če je v vozilu na voljo ogrevalni sistem prostora za tovor, mora biti skladen s tem pravilnikom.
|
|
5.2.2
|
Ogrevalni sistem vozila, ki je v postopku podelitve homologacije, mora izpolnjevati tehnične zahteve iz dela II tega pravilnika.
|
5.3 Zahteve za vgraditev grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja, v vozilo
5.3.1 Področje uporabe
|
5.3.1.1
|
Ob upoštevanju odstavka 5.3.1.2 morajo biti grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, vgrajeni skladno z zahtevami odstavka 5.3.
|
|
5.3.1.2
|
Šteje se, da vozila kategorije O, ki imajo grelnike na tekoče gorivo, ustrezajo zahtevam odstavka 5.3.
|
5.3.2 Namestitev grelnika, ki deluje na principu zgorevanja
|
5.3.2.1
|
Dele karoserije in vse druge dele vozila v bližini grelnika je treba zaščititi pred čezmerno toploto in morebitnim onesnaženjem z gorivom ali oljem.
|
|
5.3.2.2
|
Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, tudi ob pregrevanju ne sme predstavljati nevarnosti požara. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če sta pri vgradnji grelnika zagotovljena ustrezna razdalja grelnika od vseh delov in ustrezno prezračevanje ob uporabi v ognju obstojnih materialov ali toplotnih ščitov.
|
|
5.3.2.3
|
Pri vozilih kategorij M2 in M3 grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, ne sme biti nameščen v prostoru za potnike. Vendar se lahko uporabi naprava v učinkovito zatesnjenem ohišju, ki ustreza tudi pogojem iz odstavka 5.3.2.2.
|
|
5.3.2.4
|
Tablico, navedeno v odstavku 4 Priloge 7, ali njen dvojnik je treba namestiti tako, da jo je mogoče brez težav prebrati, ko je grelnik vgrajen v vozilu.
|
|
5.3.2.5
|
Pri namestitvi grelnika je treba ukreniti vse potrebno, da se čimbolj zmanjša nevarnost poškodbe oseb in predmetov.
|
5.3.3 Napajanje z gorivom
|
5.3.3.1
|
Nastavek za polnjenje posode za gorivo ne sme biti nameščen v prostoru za potnike in mora imeti pokrov, ki se dobro zapira, da se prepreči razlitje goriva.
|
|
5.3.3.2
|
Grelniki na tekoče gorivo, katerih napajanje z gorivom je ločeno od napajanja vozila, morajo imeti jasno označeno vrsto goriva in nastavek za polnjenje.
|
|
5.3.3.3
|
Na nastavku za polnjenje mora biti nameščeno navodilo, da je treba grelnik pred ponovnim polnjenjem z gorivom izklopiti. Poleg tega morajo biti ustrezna navodila vključena v proizvajalčevo navodilo za uporabo grelnika.
|
5.3.4 Izpušni sistem
|
5.3.4.1
|
Izpušna cev mora biti nameščena tako, da prepreči vstop izpušnih plinov v notranjost vozila skozi naprave za prezračevanje, vstope toplega zraka ali odprtine oken.
|
5.3.5 Vstop zgorevalnega zraka
|
5.3.5.1
|
Zrak za zgorevalno komoro grelnika se ne sme vsesavati iz prostora za potnike v vozilu.
|
|
5.3.5.2
|
Vstopna odprtina za zrak mora biti nameščena ali zavarovana tako, da ni verjetno, da bi jo bilo mogoče blokirati s smetmi ali s prtljago.
|
5.3.6 Vstop zraka za ogrevanje
|
5.3.6.1
|
Zrak za ogrevanje se lahko zajema iz svežega zunanjega zraka ali notranjega zraka iz vozila, treba pa ga je zajemati s čistega območja, za katerega ni verjetno, da bi bilo onesnaženo z izpušnimi plini, ki jih oddajajo pogonski motor, grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, ali kateri koli drugi vir v vozilu.
|
|
5.3.6.2
|
Vstopna odprtina mora biti zaščitena z mrežo ali na drug ustrezen način.
|
5.3.7 Izstop zraka za ogrevanje
|
5.3.7.1
|
Vodi za pretok vročega zraka v vozilu morajo biti nameščeni ali zaščiteni tako, da pri njihovem dotiku ne obstaja nevarnost poškodb ali škode
|
|
5.3.7.2
|
Izstopna odprtina za zrak mora biti nameščena ali zavarovana tako, da ni verjetno, da bi jo bilo mogoče blokirati s smetmi ali prtljago.
|
5.3.8 Avtomatsko upravljanje ogrevalnega sistema
|
5.3.8.1
|
Po prenehanju delovanja motorja vozila se mora ogrevalni sistem avtomatsko izklopiti, napajanje z gorivom pa se mora prekiniti v petih sekundah. Če je ročna naprava že aktivirana, lahko ogrevalni sistem ostane v pogonu.
|
6. DEL II – HOMOLOGACIJA OGREVALNEGA SISTEMA GLEDE NA VARNOST NJEGOVEGA DELOVANJA
6.1 Opredelitve pojmov
V delu II tega pravilnika:
|
6.1.1
|
„ogrevalni sistem“ pomeni vsako vrsto naprave, namenjeno za povišanje temperature v notranjosti vozila, vključno s prostorom za tovor;
|
|
6.1.2
|
„grelnik, ki deluje na principu zgorevanja“ pomeni napravo, ki neposredno uporablja tekoče ali plinasto gorivo, ne pa odpadno toploto pogonskega motorja vozila;
|
|
6.1.3
|
„tip grelnika, ki deluje na principu zgorevanja“ pomeni naprave, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:
|
—
|
vrsta goriva (npr. tekoče ali plinasto),
|
|
—
|
medij prenosa (npr. zrak ali voda),
|
|
—
|
namestitev v vozilu (npr. prostor za potnike ali prostor za tovor);
|
|
|
6.1.4
|
„ogrevalni sistem, ki deluje na principu izrabljanja odpadne toplote“ pomeni vsako vrsto naprave, ki uporablja odpadno toploto pogonskega motorja vozila za povečanje temperature notranjosti vozila; prenosni medij so lahko voda, olje ali zrak.
|
6.2 Specifikacije: Splošno
Za ogrevalne sisteme veljajo naslednje zahteve:
|
—
|
segreti zrak, ki prihaja v prostor za potnike, ne sme vsebovati več onesnaževal kot zrak pri vstopu v vozilo,
|
|
—
|
med vožnjo po cesti voznik in potniki ne smejo priti v stik z deli vozila ali s segretim zrakom, ki bi lahko povzročili opekline,
|
|
—
|
emisije izpušnih plinov iz grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja, morajo biti znotraj sprejemljivih mejnih vrednosti.
|
Preskusni postopki za preverjanje vsake od omenjenih zahtev so določeni v prilogah 4, 5 in 6.
|
6.2.1
|
Iz naslednje tabele je razvidno, katere priloge veljajo za posamezne vrste ogrevalnih sistemov v posamezni kategoriji vozil:
|
Ogrevalni sistem
|
Kategorija vozila
|
Priloga 4
Kakovost zraka
|
Priloga 5
Temperatura
|
Priloga 6
Izpušni plini
|
Priloga 8
Varnost utekočinjenega naftnega plina
|
|
Odpadna toplota motorja – voda
|
M
|
|
|
|
|
|
N
|
|
|
|
|
|
O
|
|
|
|
|
|
Odpadna toplota motorja – zrak
Glej opombo 1
|
M
|
Da
|
Da
|
|
|
|
N
|
Da
|
Da
|
|
|
|
O
|
|
|
|
|
|
Odpadna toplota motorja – olje
|
M
|
Da
|
Da
|
|
|
|
N
|
Da
|
Da
|
|
|
|
O
|
|
|
|
|
|
Grelnik na plinasto gorivo
Glej opombo 2
|
M
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
|
N
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
|
O
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
|
Grelnik na tekoče gorivo
Glej opombo 2
|
M
|
Da
|
Da
|
Da
|
|
|
N
|
Da
|
Da
|
Da
|
|
|
O
|
Da
|
Da
|
Da
|
|
|
Opomba 1:
|
Ogrevalni sistemi, ki ustrezajo zahtevam iz Priloge 3, so izvzeti iz teh zahtev za preskušanje.
|
|
Opomba 2:
|
Za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja, so nameščeni zunaj prostora za potnike in kot medij prenosa toplote uporabljajo vodo, se šteje, da ustrezajo zahtevam prilog 4 in 5.
|
|
|
6.3 Specifikacije: Grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja
Dodatne zahteve za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja, so določene v Prilogi 7.
7. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA ALI SESTAVNEGA DELA
|
7.1
|
Vsaka sprememba tipa se sporoči upravnemu organu, ki je tip homologiral. Ta organ nato lahko bodisi:
|
7.1.1
|
meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo ali sestavni del v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; bodisi
|
|
7.1.2
|
od tehnične službe, odgovorne za opravljanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusih.
|
|
|
7.2
|
O potrditvi ali zavrnitvi homologacije se skupaj z opredelitvijo sprememb po postopku iz odstavka 4.3 obvestijo pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
|
|
7.3
|
Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Dodatka 1 oziroma 2 k delu 2 Priloge 1 k temu pravilniku.
|
8. SKLADNOST PROIZVODNJE
Skladnost proizvodnih postopkov mora biti v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer veljajo naslednje zahteve:
|
8.1
|
Vozila in sestavni deli, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5 in 6 zgoraj.
|
|
8.2
|
Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost uporabljenih metod preverjanja skladnosti, ki veljajo v vsakem proizvodnem obratu. To preverjanje se običajno opravi enkrat na dve leti.
|
9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
|
9.1
|
Če zahteve iz odstavkov 5 in 6 zgoraj niso izpolnjene, se homologacija, podeljena za tip vozila skladno s tem pravilnikom, lahko prekliče.
|
|
9.2
|
Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Dodatka 1 ali 2 k delu 2 Priloge 1 k temu pravilniku.
|
10. DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila ali sestavni del, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Dodatka 1 ali 2 k delu 2 Priloge 1 k temu pravilniku.
11. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI OPRAVLJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije.
(1) Kakor je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2, kakor je bil nazadnje spremenjen z Amend.4).
(2) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo njene države članice z uporabo svojih simbolov ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto in 51 za Republiko Korejo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.
PRILOGA 1
DEL 1
Dodatek 1
VZOREC OPISNEGA LISTA
(za tip vozila, skladen z odstavkom 4.3 Pravilnika, ki se nanaša na homologacijo tipa ECE ogrevalnega sistema in vozila glede na njegov ogrevalni sistem)
Če imajo ogrevalni sistem ali njegovi sestavni deli elektronsko upravljanje, je treba predložiti podatke o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
|
0.1
|
Znamka (tovarniško ime proizvajalca): …
|
|
0.2
|
Tip in splošen opis: …
|
|
0.3
|
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu: …
|
|
0.5
|
Kategorija vozila (1): …
|
|
0.6
|
Ime in naslov proizvajalca: …
|
|
0.7
|
Naslov(-i) tovarn(-e), kjer poteka sestavljanje: …
|
1. SPLOŠNE KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI VOZILA
|
1.1
|
Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:
|
2. POGONSKI MOTOR
|
2.1
|
Proizvajalčeva oznaka motorja: … (kakor je označena na motorju ali drugi načini identifikacije)
|
|
2.2
|
Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig, štiritaktni/dvotaktni (2)
|
|
2.3
|
Število in namestitev valjev: …
|
|
2.4
|
Nazivna moč: …kW pri … min-1 (po navedbi proizvajalca)
|
|
2.5
|
Hladilni sistem (tekočina/zrak) (2)
|
|
2.6
|
Nazivna nastavitev naprave za kontrolo temperature motorja: …
|
|
2.7
|
Tlačni polnilnik: da/ne (2)
|
|
2.7.2
|
Opis sistema (npr. največji polnilni tlak: …kPa, omejilni ventil, če obstaja)
|
3. KAROSERIJA
|
3.1
|
Kratek opis vozila glede na ogrevalni sistem, če je uporabljena toplota hladilne tekočine pogonskega motorja: …
|
|
3.2
|
Kratek opis tipa vozila glede na ogrevalni sistem, če so za izvor toplote uporabljeni hladilni zrak ali izpušni plini pogonskega motorja, pri čemer mora opis vsebovati: …
|
|
3.2.1
|
Načrt ogrevalnega sistema, ki kaže njegov položaj v vozilu: …
|
|
3.2.2
|
Načrt izmenjevalnika toplote za ogrevalne sisteme, ki uporabljajo kot vir toplote izpušne pline, ali delov, kjer se toplota izmenjuje (za ogrevalne sisteme, ki kot vir toplote uporabljajo hladilni zrak iz pogonskega motorja):
|
|
3.2.3
|
Risba izmenjevalnika toplote ali delov, kjer se izmenjuje toplota, v prerezu, z navedbo debelin sten, uporabljenih materialov in značilnosti površine: …
|
|
3.2.4
|
Podatki o konstrukciji in tehnični podatki se zagotovijo tudi za druge pomembnejše sestavne dele ogrevalnega sistema, npr. za ventilator grelnika …
|
|
3.3
|
Kratek opis tipa vozila glede na ogrevalni sistem, ki deluje na principu zgorevanja, ter avtomatsko upravljanje: …
|
|
3.3.1
|
Načrt grelnika, ki deluje na principu zgorevanja, sistema dovoda zraka, izpušnega sistema, posode za gorivo, sistema za dobavo goriva (vključno z ventili) in električnih povezav, ki kaže, kje na vozilu se nahajajo
|
|
3.4
|
Največja poraba elektrike: …kW
|
Dodatek 2
VZOREC OPISNEGA LISTA
(za ogrevalni sistem, skladen z odstavkom 4.3 Pravilnika, ki se nanaša na homologacijo tipa ECE ogrevalnega sistema glede na varnost njegovega delovanja)
Če imajo ogrevalni sistem ali njegovi sestavni deli elektronsko upravljanje, je treba predložiti podatke o njihovem delovanju.
1. SPLOŠNO
|
1.1
|
Znamka (tovarniško ime proizvajalca): …
|
|
1.2
|
Tip in splošen opis: …
|
|
1.3
|
Ime in naslov proizvajalca: …
|
|
1.4
|
V primeru sestavnih delov mesto in način pritrditve oznake homologacije ECE: …
|
|
1.5
|
Naslov(-i) tovarn(-e), kjer poteka sestavljanje: …
|
2. GRELNIK, KI DELUJE NA PRINCIPU ZGOREVANJA (ČE JE VGRAJEN)
|
2.1
|
Znamka (tovarniško ime proizvajalca): …
|
|
2.2
|
Tip in splošen opis: …
|
|
2.3
|
Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na ogrevalnem sistemu: …
|
|
2.5
|
Ime in naslov proizvajalca: …
|
|
2.6
|
Naslov(-i) tovarn(-e), kjer poteka sestavljanje: …
|
|
2.7
|
Preskusni tlak (pri grelnikih, ki delujejo na principu zgorevanja in za gorivo uporabljajo utekočinjeni naftni plin ali podobno gorivo, tlak na grelnikovem priključku za dovod goriva): …
|
|
2.8
|
Podroben opis, načrti in opis namestitve grelnika, ki deluje na principu zgorevanja, in vseh njegovih sestavnih delov: …
|
DEL 2
Dodatek 1
(Največji format: A4 (210 mm × 297 mm))
SPOROČILO
Dodatek 2
(Največji format: A4 (210 mm × 297 mm))
SPOROČILO
(1) Kakor je opredeljeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2, kakor je bil nazadnje spremenjen z Amend.4).
(2) Neustrezno prečrtati.
PRILOGA 2
NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK
VZOREC A
(Glej odstavek 4.5 tega pravilnika)
VZOREC B
(Glej odstavek 4.4 tega pravilnika)
VZOREC C
(Glej odstavek 4.6 tega pravilnika)
(1) Ta številka je navedena le kot primer.
PRILOGA 3
ZAHTEVE ZA OGREVALNE SISTEME, KI DELUJEJO NA PRINCIPU IZRABLJANJA ODPADNE TOPLOTE IN KOT MEDIJ PRENOSA UPORABLJAJO ZRAK
|
1.
|
Zahteve iz odstavka 6.2 tega pravilnika, ki se nanašajo na ogrevalne sisteme z izmenjevalnikom toplote, v katerem so v primarnem krogotoku izpušni plini ali onesnažen zrak, se štejejo za izpolnjene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
|
2.
|
stene primarnega krogotoka izmenjevalnika toplote morajo biti neprepustne pri tlaku, ki je manjši ali enak 2 baroma;
|
|
3.
|
stene primarnega krogotoka izmenjevalnika toplote ne smejo imeti snemljivih delov;
|
|
4.
|
debelina stene izmenjevalnika toplote na mestu izmenjave toplote mora biti najmanj 2 mm, če je izdelana iz nelegiranega jekla;
|
4.1
|
pri uporabi drugih materialov (vključno s sestavljenimi materiali ali materiali s prevleko) mora biti stena toliko debela, da je zagotovljena enaka trajnost izmenjevalnika toplote kot v primeru iz odstavka 4;
|
|
4.2
|
če je stena izmenjevalnika toplote na mestu izmenjave toplote emajlirana, mora biti stena na emajliranem delu debela najmanj 1 mm, emajl pa mora biti trajen, neprepusten in brez por;
|
|
|
5.
|
cev, ki prevaja izpušne pline, mora imeti najmanj 30 mm dolgo območje za preskus odpornosti proti koroziji; to območje mora biti neposredno za izmenjevalnikom toplote v smeri toka plinov, nepokrito in lahko dostopno;
|
5.1
|
debelina stene tega območja za preskus odpornosti proti koroziji ne sme biti večja od debeline cevi za izpušne pline, nameščenih znotraj izmenjevalnika toplote; materiali in površina tega območja morajo biti primerljivi z materiali in površino navedenih cevi;
|
|
5.2
|
če je izmenjevalnik toplote sestavni del izpušnega glušnika vozila, je treba šteti zunanjo steno slednjega za območje, ki je glede na točko 5.1 izpostavljeno koroziji.
|
|
|
6.
|
Pri ogrevalnih sistemih, ki delujejo na principu izrabljanja odpadne toplote in za ogrevanje uporabljajo hladilni zrak pogonskega motorja, se šteje, da so pogoji iz odstavka 6.2 tega pravilnika izpolnjeni brez uporabe izmenjevalnika toplote, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
|
6.1
|
hladilni zrak, uporabljen za ogrevanje, prihaja v stik samo s tistimi površinami pogonskega motorja, ki ne vključujejo snemljivih delov, in
|
|
6.2
|
povezave med stenami tega krogotoka hladilnega zraka in površinami, uporabljenimi za prenos toplote, so neprepustne za plin in odporne proti olju.
Ta pogoja veljata za izpolnjena, če je na primer:
|
—
|
okoli vsake vžigalne svečke obloga, ki morebitno izhajajoči plin odvaja iz krogotoka ogrevalnega zraka,
|
|
—
|
spoj med glavo valja in izpušnim kolektorjem nameščen zunaj krogotoka ogrevalnega zraka,
|
|
—
|
med glavo valja in valjem dvojna zaščita pred puščanjem in se morebitno puščanje iz prvega spoja odvaja izven krogotoka ogrevalnega zraka ali zaščita pred puščanjem med glavo valja in valjem varna tudi, če so matice glave valja v hladnem stanju zategnjene na eno tretjino nazivnega navora, ki ga je predpisal proizvajalec, ali
|
|
—
|
območje, kjer se glava valja spaja z valjem, nameščeno zunaj krogotoka ogrevalnega zraka.
|
|
|
PRILOGA 4
PRESKUSNI POSTOPEK ZA KAKOVOST ZRAKA
|
1.
|
Pri homologaciji tipa vozila je treba opraviti naslednji preskus:
|
1.1
|
Grelnik mora delovati eno uro z največjo močjo v pogojih brezvetrja (hitrost vetra ≤ 2 m/s), pri čemer so vsa okna zaprta, pri grelniku, ki deluje na principu zgorevanja, pa je izklopljen pogonski motor. Vendar se meritve lahko opravijo pred izklopom, če se grelnik ob uporabi največje moči avtomatsko izklopi v času, krajšem od ene ure.
|
|
1.2
|
Delež CO v zraku okolja se izmeri z vzorčenjem v naslednjih točkah:
|
1.2.1
|
v točki izven vozila čim bližje vstopni odprtini zraka za ogrevanje; in
|
|
1.2.2
|
v točki v vozilu, katere oddaljenost od izhodne odprtine toplega zraka je manjša od 1 m.
|
|
|
1.3
|
Vrednosti je treba odčitavati v reprezentančnem času 10 minut.
|
|
1.4
|
Vrednosti v točki, opisani v odstavku 1.2.2, morajo biti manj kot 20 ppm CO večje od vrednosti v točki, opisani v odstavku 1.2.1.
|
|
|
2.
|
Pri homologaciji tipa grelnikov kot sestavnih delov je treba poleg preskusov iz prilog 5, 6 in odstavka 1.3 Priloge 7 opraviti še spodnji preskus.
|
2.1
|
Na primarnem krogotoku izmenjevalnika toplote je treba opraviti preskus puščanja, da bi se zagotovilo, da onesnaženi zrak ne pride v segreti zrak, namenjen za prostor za potnike.
|
|
2.2
|
Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če je pri tlaku na manometru 0,5 hPa hitrost puščanja iz izmenjevalnika toplote manj ali enaka 30 dm3/h.
|
|
PRILOGA 5
PRESKUSNI POSTOPEK ZA MERJENJE TEMPERATURE
|
1.
|
Grelnik mora delovati eno uro z največjo močjo v pogojih brezvetrja (hitrost vetra ≤ 2 m/s), pri čemer so vsa okna zaprta. Vendar se meritve lahko opravijo pred izklopom, če se ob uporabi največje moči grelnik avtomatsko izklopi v času, krajšem od ene ure. Pri vsesavanju zraka za ogrevanje iz okolja vozila je treba opraviti preskus pri temperaturi okolja najmanj 15 °C.
|
|
2.
|
Temperaturo površine delov ogrevalnega sistema, ki bi med običajno vožnjo na cesti lahko prišli v stik z voznikom, je treba meriti s kontaktnim termometrom. Pri nobenem izmed delov temperatura ne sme presegati naslednjih vrednosti: 70 °C pri kovini brez prevleke oziroma 80 °C pri drugih materialih.
|
|
2.1
|
Pri delu ali delih ogrevalnega sistema, nameščenih za voznikovim sedežem, kot tudi pri pregrevanju ta temperatura ne sme preseči 110 °C.
|
|
2.2
|
Pri vozilih kategorij M1 in N ne sme noben del sistema, ki bi med običajno vožnjo na cesti lahko prišel v stik s sedečimi potniki, z izjemo rešetke izhodne odprtine, preseči temperature 110 °C.
|
|
2.3
|
Pri vozilih kategorij M2 in M3 ne sme temperatura nobenega dela sistema, ki bi med običajno vožnjo na cesti lahko prišel v stik s potniki, presegati naslednjih vrednosti: 70 °C pri kovinah brez prevleke oziroma 80 °C pri drugih materialih.
|
|
3.
|
Pri izpostavljenih delih ogrevalnega sistema zunaj prostora za potnike in tudi pri pregrevanju ta temperatura ne sme preseči 110 °C.
Temperatura toplega zraka, ki se dovaja v prostor za potnike, ne sme preseči 150 °C; meritev je treba opraviti v središču izhodne odprtine.
|
PRILOGA 6
PRESKUSNI POSTOPEK ZA EMISIJE IZPUŠNIH PLINOV PRI GRELNIKIH, KI DELUJEJO NA PRINCIPU ZGOREVANJA
|
1.
|
Grelnik mora delovati eno uro z največjo močjo v pogojih brezvetrja (hitrost vetra ≤ 2 m/s) in pri temperaturi okolja 20 ± 10 °C. Vendar se meritve lahko opravijo pred izklopom, če se ob uporabi največje moči grelnik avtomatsko izklopi v času, krajšem od ene ure.
|
|
2.
|
Vrednosti emisije suhih in nerazredčenih izpušnih plinov, izmerjene z ustreznim merilnim instrumentom, ne smejo presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
|
Parameter
|
Grelniki na plinasto gorivo
|
Grelniki na tekoče gorivo
|
|
CO
|
0,1 vol. %
|
0,1 vol. %
|
|
NOx
|
200 ppm
|
200 ppm
|
|
HC
|
100 ppm
|
100 ppm
|
|
Referenčna enota Bacharach (1)
|
1
|
4
|
|
|
3.
|
Preskus je treba ponoviti pri pogojih, ki ustrezajo hitrosti vozila 100 km/h (ali največji konstruktorsko določeni hitrosti vozila, če je ta nižja od 100 km/h). Pri teh pogojih vrednost CO ne sme presegati 0,2 vol. %. Če je bil preskus že opravljen na grelniku kot sestavnem delu, ga ni treba ponoviti na tipu vozila, v katerega je vgrajen.
|
(1) Uporablja se referenčna enota „Bacharach“ ASTM D 2156.
PRILOGA 7
DODATNE ZAHTEVE ZA GRELNIKE, KI DELUJEJO NA PRINCIPU ZGOREVANJA
|
1.
|
Vsakemu grelniku je treba priložiti navodila za uporabo in vzdrževanje, grelnikom za naknadno vgradnjo pa tudi navodila za vgradnjo.
|
|
2.
|
Za krmiljenje delovanja grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja, v sili je treba vgraditi varnostno napravo (bodisi kot del grelnika, ki deluje na principu zgorevanja, bodisi kot del vozila). Ta mora biti zasnovana, kakor sledi: če pri zagonu ni plamena ali če med delovanjem plamen ugasne, čas vžiga in odklopa dovoda goriva ne sme biti daljši od štirih minut pri grelnikih na tekoče gorivo in ne daljši od ene minute pri grelnikih na plinasto gorivo, če je naprava za kontrolo plamena termoelektrična, oziroma ne daljši od 10 sekund, če je ta naprava samodejna.
|
|
3.
|
Pri grelnikih, ki kot medij prenosa uporabljajo vodo, morata biti zgorevalna komora in izmenjevalnik toplote zmožna zdržati tlak, ki je dvakrat večji od običajnega tlaka pri delovanju ali 2 bara (na manometru), odvisno od tega, katera od teh dveh vrednosti je večja. Preskusni tlak je treba navesti v opisnem listu.
|
|
4.
|
Na grelniku mora biti tablica proizvajalca, na kateri so navedeni ime proizvajalca, številka modela in tip ter nazivna moč v kW. Nadalje je treba navesti vrsto goriva ter delovno napetost in tlak plina, če prideta v poštev.
|
|
5.
|
Odklop puhal zraka za zgorevanje z zakasnitvijo
|
5.1
|
Če je vgrajeno puhalo zgorevalnega zraka, mora biti odklop z zakasnitvijo na voljo tudi v primeru pregrevanja in v primeru prekinitve napajanja z gorivom.
|
|
5.2
|
Lahko se uporabijo drugi ukrepi za preprečitev poškodb zaradi izgorevanja in korozije izpuha, če proizvajalec predloži dokazila o njihovem enakovrednem učinku, sprejemljiva za homologacijski organ.
|
|
|
6.
|
Zahteve za električno opremo
|
6.1
|
Vse tehnične zahteve, na katere vpliva električna napetost, morajo biti izpolnjene v območju napetosti, ki odstopa za ± 16 % od delovne napetosti. Če obstaja podnapetostna in/ali prenapetostna zaščita, morajo biti vse zahteve izpolnjene pri nazivni napetosti in v neposredni bližini točk izklopa.
|
|
|
7.
|
Opozorilna lučka
|
7.1
|
Jasno vidna kontrolna lučka v vidnem polju upravljavca mora kazati, kdaj je grelnik vklopljen oziroma izklopljen.
|
|
PRILOGA 8
Varnostne zahteve za grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja in uporabljajo utekočinjeni naftni plin (LPG), in ogrevalne sisteme na LPG
1. OGREVALNI SISTEMI NA LPG V MOTORNIH VOZILIH ZA CESTNO UPORABO
|
1.1
|
Če je ogrevalni sistem na LPG v motornem vozilu mogoče uporabiti tudi, ko se vozilo premika, morata grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja LPG, in njegov sistem za dovod goriva izpolnjevati naslednje zahteve:
|
1.1.1
|
Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja LPG, mora izpolnjevati zahteve harmoniziranega standarda EN 624:2000 (Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin. Ogrevalne naprave za zaprte prostore za vgradnjo v vozila in čolne).
|
|
1.1.2
|
Če je posoda za LPG trajno vgrajena, morajo vsi sestavni deli sistema, ki so v stiku z LPG, ko je ta v tekoči fazi (vsi sestavni deli od polnilne enote do uparjalnika/regulatorja tlaka), in s tem povezana napeljava za tekočo fazo izpolnjevati tehnične zahteve iz delov I in II ter prilog 3 do 10, 13 in 15 do 17 k Pravilniku št. 67.
|
|
1.1.3
|
Napeljava za plinasto fazo ogrevalnega sistema na LPG v vozilu mora biti skladna z zahtevami harmoniziranega standarda EN 1949:2002 (1) (Specifikacije za vgradnjo sistemov na LPG v bivalna vozila in druga cestna vozila za namene bivanja).
|
|
1.1.4
|
Sistem za dovod LPG mora biti zasnovan tako, da se LPG dovaja pod zahtevanim tlakom in v fazi, ki ustreza vgrajenemu grelniku, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja LPG. Iz trajno vgrajene posode za LPG je LPG dovoljeno odvesti bodisi v plinasti bodisi tekoči fazi.
|
|
1.1.5
|
Izhodna odprtina za tekočino na trajno vgrajeni posodi za LPG, namenjena dovajanju LPG v grelnik, mora biti opremljena z daljinsko vodenim servisnim ventilom, ki vsebuje tudi regulacijski ventil, kakor je zahtevano v odstavku 17.6.1.1 Pravilnika št. 67. Daljinsko vodeni servisni ventil z regulacijskim ventilom mora biti krmiljen tako, da se samodejno zapre v petih sekundah po zaustavitvi pogonskega motorja ne glede na položaj stikala za vžig. Če se v teh petih sekundah aktivira stikalo za vklop grelnika ali sistema za dovod LPG, lahko ogrevalni sistem ostane v pogonu. Ogrevanje je vedno možno znova zagnati.
|
|
1.1.6
|
Če se LPG dovaja v plinasti fazi iz trajno vgrajene posode za LPG ali ločene(-ih) prenosne(-ih) jeklenk(-e) za LPG, je treba ustrezno poskrbeti, da:
|
1.1.6.1
|
tekoči LPG ne more priti v stik z regulatorjem tlaka ali grelnikom, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja LPG. Separator se lahko uporabi; in
|
|
1.1.6.2
|
zaradi nenamerne prekinitve ne more priti do nekontroliranega izlitja. Zagotovi se način za ustavitev odtekanja LPG, tako da se vgradi naprava neposredno v regulatorju tlaka ali za regulatorjem, vgrajenim na jeklenki ali posodi; če je regulator vgrajen ločeno od posode ali jeklenke, pa se naprava vgradi neposredno pred cevjo, ki izhaja iz posode ali jeklenke, druga naprava pa v regulatorju ali za njim.
|
|
|
1.1.7
|
Če se LPG dovaja v tekoči fazi, se uparjalnik in regulator tlaka ustrezno ogrevata s primernih virom toplote.
|
|
1.1.8
|
V motornih vozilih, katerih pogonski sistemi uporabljajo LPG, se lahko grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja LPG, priklopi na isto trajno vgrajeno posodo za LPG, iz katere se LPG dovaja v pogonski motor, če so izpolnjene varnostne zahteve pogonskega sistema. Če se za ogrevanje uporablja ločena posoda za LPG, mora biti ta posoda opremljena s svojo polnilno enoto.
|
|
2. OGREVALNI SISTEMI NA LPG, KI DELUJEJO SAMO PRI MIRUJOČIH MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZILIH
|
2.1
|
Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja LPG, in njegov ogrevalni sistem na LPG, ki je predviden za uporabo samo takrat, ko se vozilo ne premika, morata izpolnjevati naslednje zahteve:
|
2.1.1
|
v prostoru, kjer so shranjene prenosne jeklenke za LPG, in blizu krmilne naprave ogrevalnega sistema morajo biti nameščene trajne oznake z navodili, da grelnik na LPG ne sme delovati in da mora biti ventil prenosne jeklenke za LPG zaprt, kadar se vozilo premika.
|
|
2.1.2
|
Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja in uporablja LPG, mora izpolnjevati zahteve iz odstavka 1.1.1 zgoraj.
|
|
2.1.3
|
Napeljava za plinasto fazo ogrevalnega sistema na LPG mora biti skladna z zahtevami iz odstavka 1.1.3 zgoraj.
|
|
(1) Standard je pripravil Evropski odbor za standardizacijo (CEN) (http://www.cenorm.be/CENORM/index.htm).
PRILOGA 9
Dodatne določbe, ki veljajo za nekatera vozila, kakor je navedeno v sporazumu ADR
1. Področje uporabe
Ta priloga velja za nekatera vozila, za katera Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti (sporazum ADR) določa posebne zahteve v zvezi z grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, in njihovo vgradnjo.
2. Opredelitve pojmov
Za namene te priloge so oznake vozil EX/II, EX/III, AT, FL, OX in MEMU opredeljene v poglavju 9.1 sporazuma ADR.
Vozila, homologizirana v skladu z zahtevami, ki veljajo za vozila EX/III, po tej prilogi veljajo za skladna z zahtevami, ki veljajo za vozila MEMU.
3. Tehnične določbe
3.1 Splošno (vozila EX/II, EX/III, AT, FL, OX in MEMU)
|
3.1.1 (1)
|
Grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja, in njihove izpušne cevi morajo biti zasnovani, nameščeni in zaščiteni ali prekriti tako, da se prepreči kakršno koli nesprejemljivo tveganje segrevanja ali vžiga tovora. Ta zahteva je izpolnjena, če sta posoda za gorivo in izpušni sistem naprave v skladu z naslednjimi določbami:
|
—
|
Vsaka posoda za gorivo, ki napravi dovaja gorivo, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
|
(a)
|
v primeru iztekanja iz posode gorivo izteka na tla, ne da bi prišlo v stik z razgretimi deli vozila ali tovorom;
|
|
(b)
|
posode za gorivo, ki so napolnjene z bencinom, morajo biti opremljene z učinkovito ognjevarno zaščito nalivnega grla ali s pokrovom, ki omogoča, da nalivno grlo posode za gorivo ostane hermetično zaprto.
|
|
|
—
|
Izpušni sistem in izpušne cevi morajo biti zaščiteni ali prekriti tako, da se prepreči kakršno koli tveganje segrevanja ali vžiga tovora. Deli izpušnega sistema, ki so nameščeni neposredno pod posodo za gorivo (dizelsko), morajo biti odmaknjeni najmanj 100 mm ali zaščiteni s toplotno izolacijo.
|
|
|
3.1.2
|
Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, je treba vklopiti ročno. Naprave za programiranje vklopa so prepovedane.
|
3.2 Vozila EX/II, EX/III in MEMU
Grelniki, ki delujejo na principu zgorevanja in uporabljajo plinasto gorivo, niso dovoljeni.
3.3 Vozila FL
|
3.3.1
|
Grelnike, ki delujejo na principu zgorevanja, je mogoče izklopiti vsaj na enega od naslednjih načinov:
|
(a)
|
ročni izklop iz voznikove kabine;
|
|
(b)
|
zaustavitev pogonskega motorja vozila; v tem primeru lahko voznik ponovno ročno vklopi ogrevalno napravo;
|
|
(c)
|
zagon črpalke za napajanje pogonskega motorja vozila za prevoz nevarnih snovi.
|
|
|
3.3.2
|
Grelnik, ki deluje na principu zgorevanja, lahko po izklopu deluje še nekaj časa. Pri načinih iz odstavka 3.3.1(b) in (c) se dovajanje zgorevalnega zraka prekine z ustreznimi ukrepi, ko poteče cikel delovanja po izklopu, ki ne sme trajati več kot 40 sekund. Uporabijo se lahko samo grelniki, za katere je dokazano, da lahko izmenjevalnik toplote deluje med normalno uporabo še 40 sekund po izklopu.
|
(1) Skladnost s tem odstavkom se preveri na dodelanem vozilu.