30.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 164/69


Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 91 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotne določbe za homologacijo bočnih svetilk za motorna vozila in njihove priklopnike

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 11 k izvirniku Pravilnika – začetek veljavnosti: 15. oktober 2008

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Oznake

5.

Homologacija

6.

Splošne specifikacije

7.

Svetilnost

8.

Barva oddane svetlobe

9.

Preskusni postopek

10.

Sprememba tipa bočne svetilke in razširitev homologacije

11.

Skladnost proizvodnje

12.

Kazni za neskladnost proizvodnje

13.

Dokončna prekinitev proizvodnje

14.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

15.

Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Najmanjši zahtevani koti razporeditve svetlobe v prostoru

Priloga 2 –

Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa bočne svetilke z oznako SM1/SM2

Priloga 3 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 4 –

Fotometrične meritve

Priloga 5 –

Barva oddane svetlobe: svetloba za trikromatske koordinate

Priloga 6 –

Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje

Priloga 7 –

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za bočne svetilke za vozila kategorij M, N, O in T (1).

2.   OPREDELITEV POJMOV

2.1

Za ta pravilnik velja opredelitev pojmov iz Pravilnika št. 48 in njegovih sprememb, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa.

2.2

Izraz „bočna svetilka“ pomeni svetilko, ki označuje prisotnost vozila, gledano z bočne strani;

2.3

„bočne svetilke različnih tipov“ pomenijo svetilke, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot so:

(a)

tovarniška ali blagovna znamka;

(b)

značilnosti optičnega sistema (stopnja svetilnosti, koti razporeditve svetlobe, kategorija žarnice z žarilno nitko, modul svetlobnega vira itd.).

Sprememba barve žarnice z žarilno nitko ali barve katerega koli filtra ne pomeni spremembe tipa.

2.4

Sklicevanja v tem pravilniku na standardne (etalonske) žarnice z žarilno nitko in na Pravilnik št. 37 pomeni sklicevanje na Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo vloži lastnik tovarniške ali blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščen predstavnik.

Po želji vlagatelj v vlogi navede, ali je napravo mogoče vgraditi v vozilo pod različnimi nakloni referenčne osi glede na referenčne ravnine vozila in glede na tla ali jo zasukati okrog referenčne osi; ti različni pogoji vgradnje se navedejo v sporočilu. V vlogi se navede:

3.1.1

ali je bočna svetilka namenjena oddajanju oranžne ali rdeče svetlobe.

3.2

Za vsak tip bočne svetilke je vlogi treba priložiti:

3.2.1

Risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne, da je mogoče določiti tip svetilke, in ki geometrično prikazujejo lege vgradnje svetilke v vozilo, smer opazovanja, ki pri preskusih služi kot referenčna os (vodoravni kot H = 0°, navpični kot V = 0°), točko, ki pri preskusih služi kot referenčna točka, navpične in vodoravne tangente na svetlečo površino ter njihovo oddaljenost od referenčnega središča svetilke. Risbe prikazujejo predvideno mesto za številko homologacije in dodatne simbole glede na krog homologacijske oznake.

3.2.2

kratek tehnični opis, ki navaja, razen pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri, zlasti:

(a)

kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko; ta kategorija žarnic z žarilno nitko mora biti ena od kategorij iz Pravilnika št. 37 in sprememb tega pravilnika, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa, in/ali

(b)

posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira.

3.2.3

Dva vzorca; če vloga za homologacijo zadeva bočne svetilke, ki niso identične, temveč simetrične in primerne za vgradnjo le na levi ali le na desni strani vozila in/ali na sprednji ali na zadnji strani vozila, sta oba predložena vzorca lahko enaka in primerna za vgradnjo le na desni ali le na levi strani vozila in/ali le na sprednji ali le na zadnji strani.

4.   OZNAKE

4.1

Bočne svetilke, predložene v homologacijo:

4.2

Morajo imeti navedeno tovarniško ali blagovno znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna;

4.3

Z izjemo svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri morajo imeti jasno čitljivo in neizbrisno oznako, ki navaja:

(a)

kategorijo ali kategorije predpisanih žarnic z žarilno nitko in/ali

(b)

posebno identifikacijsko oznako modula svetlobnega vira.

4.4

Morajo imeti dovolj prostora za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 5.4 spodaj; ta prostor se označi na risbah iz odstavka 3.2.1 zgoraj;

4.5

V primeru svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri ali modulom svetlobnega vira morajo imeti oznako z navedbo nazivne napetosti ali razpona napetosti in nazivne vatne moči.

4.6

Pri svetilkah z moduli svetlobnih virov morajo moduli svetlobnih virov imeti:

4.6.1

tovarniško ali blagovno znamko vlagatelja; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna;

4.6.2

posebno identifikacijsko oznako modula; ta oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna. To posebno identifikacijsko oznako sestavljata začetni črki „MD“ za „MODUL“, sledi jima homologacijska oznaka brez kroga, kakor je predpisano v odstavku 5.4.1.1 spodaj, v primeru več različnih modulov svetlobnih virov pa sledijo še dodatni simboli ali znaki; ta posebna identifikacijska oznaka se prikaže na risbah iz odstavka 3.2.1 zgoraj.

Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vlagatelju.

4.6.3

oznako nazivne napetosti (in nazivne vatne moči).

5.   HOMOLOGACIJA

5.1

Če bočni svetilki, predloženi v homologacijo v skladu z odstavkom 3.2.3 zgoraj, izpolnjujeta določbe tega pravilnika, se homologacija podeli.

5.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti te številke drugemu tipu bočne svetilke, ki jo zajema ta pravilnik, razen v primeru razširitve homologacije na bočno svetilko, ki se razlikuje le po barvi svetlobe, ki jo oddaja.

5.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa bočne svetilke se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

5.4

Na vsako bočno svetilko, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, se na mestu iz zgornjega odstavka 4.4 poleg oznak iz odstavkov 4.2, 4.3 ali 4.4 namesti:

5.4.1

mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.4.1.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2), in

5.4.1.2

številke homologacije iz odstavka 5.2 zgoraj.

5.4.2

dodatni simbol „SM1“ ali „SM2“.

5.4.3

Števki iz številke homologacije, ki označujeta spremembe, veljavne v času izdaje homologacije, se lahko navedeta v bližini zgornjega dodatnega simbola.

5.4.4

Na napravah z zmanjšano razporeditvijo svetlobe v skladu z odstavkom 2.5 iz Priloge 4 k temu pravilniku navpična puščica, ki se začne na vodoravnem segmentu in je usmerjena navzdol.

5.5

Oznake in simboli iz odstavkov 5.4.1 do 5.4.3 morajo biti neizbrisni in jasno čitljivi tudi, kadar je naprava vgrajena na vozilo.

5.6

Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, če takšne svetilke niso združene, kombinirane ali integrirane s svetilko ali svetilkami, ki ne izpolnjujejo zahtev katerega koli od teh pravilnikov.

5.6.1

Homologacijska oznaka je sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo; homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

5.6.1.1

je vidna po vgradnji svetilke;

5.6.1.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

5.7

Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, se označi:

5.7.1

bodisi na ustrezni svetleči površini

5.7.2

bodisi v skupini, tako da je vsaka svetilka jasno razpoznavna (glej tri mogoče vzorce v primeru 2 iz Priloge 3).

5.8

Velikost različnih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako določa pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

5.9

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Ista pogodbenica ne dodeli te številke drugemu tipu sklopa, ki je zajet v tem pravilniku.

5.10

Priloga 3 k temu pravilniku navaja primere namestitve homologacijskih oznak za samostojne svetilke (primer 1) in za sklop (primer 2).

5.11

Svetilke, združene s tipom žarometa, katerega leče se uporabljajo tudi za drug tip žarometa. Uporabljajo se določbe iz odstavkov 5.6 do 5.9 zgoraj.

5.11.1

Če pa imajo različni tipi žarometov ali sklopi svetilk, ki vključujejo žaromet, isto lečo, je ta lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na te tipe žarometov ali sklopov svetilk, pod pogojem, da ima ohišje žarometa, tudi če je neločljivo povezano z zunanjo lečo, homologacijske oznake za dejanske funkcije. Če imajo različni tipi žarometov isto ohišje, je to lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.

5.11.2

Priloga 3 k temu pravilniku navaja primere homologacijskih oznak, ki se nanašajo na svetilke, združene z žarometom (primer 3).

5.12

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna. Namesti se lahko na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del naprave, ki je neločljiv od prozornega dela naprave, ki oddaja svetlobo. V vsakem primeru mora biti oznaka vidna, ko se naprava vgradi v vozilo ali ko se odpre premičen del, kot je pokrov motorja ali prtljažnika, ali ko se odprejo vrata.

6.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

6.1

Vsaka bočna svetilka, predložena v homologacijo, je skladna s specifikacijami iz odstavkov 7 in 8 tega pravilnika.

6.2

Bočne svetilke so zasnovane in izdelane tako, da ob običajni uporabi kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljene, zadovoljivo delujejo in ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku.

6.3

Pri modulih svetlobnega vira se preveri, da:

6.3.1

je zasnova modula za svetlobni vir takšna, da:

(a)

da je mogoče vsak modul svetlobnega vira vgraditi samo v predvideno in pravilno lego ter ga je mogoče odstraniti samo z orodjem;

(b)

da v primeru, če je v ohišju naprave uporabljenih več modulov svetlobnih virov, modulov svetlobnih virov z različnimi značilnostmi ni mogoče zamenjati znotraj istega ohišja svetilke.

6.3.2

Moduli svetlobnih virov ne smejo dopuščati sprememb.

6.4

Pri zamenljivih žarnicah z žarilno nitko:

6.4.1

uporabijo se lahko katere koli kategorije žarnic z žarilno nitko, homologirane v skladu s Pravilnikom št. 37, če njihove uporabe ne omejuje Pravilnik št. 37 in spremembe Pravilnika, ki veljajo v času vloge za homologacijo tipa.

6.4.2

Zasnova naprave mora biti takšna, da je mogoče žarnico z žarilno nitko namestiti samo v pravilno lego.

6.4.3

Nosilec žarnice z žarilno nitko je skladen z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Velja list s podatki o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji žarnice z žarilno nitko.

7.   SVETILNOST

7.1

Svetilnost posameznega vzorca je:

Kategorija bočne svetilke

SM1

SM2

7.1.1

Najmanjša svetilnost

Na referenčni osi

4,0 cd

0,6 cd

Znotraj določenih kotov, razen zgornjih

0,6 cd

0,6 cd

7.1.2

Največja svetilnost

Znotraj določenih kotov (3)

25,0 cd

25,0 cd

7.1.3

Kot

Vodoravno

± 45 stopinj

± 30 stopinj

Navpično

± 10 stopinj

± 10 stopinj

7.1.4

Če ima svetilka več svetlobnih virov:

 

mora izpolnjevati zahteve glede najmanjše svetilnosti tudi, ko kateri koli posamezni svetlobni vir preneha delovati;

 

kadar so vklopljeni vsi svetlobni viri, pa se ne sme preseči največja dovoljena svetilnost.

Vsi svetlobni viri, ki so povezani v skupino, se štejejo kot en svetlobni vir.

7.2

Svetilnost vsake od obeh predloženih bočnih svetilk zunaj referenčne osi in znotraj kotov, kot so shematično opredeljeni v Prilogi 1 k temu pravilniku, mora biti:

7.2.1

v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli razporeditve svetlobe iz Priloge 4 k temu pravilniku, najmanj enaka najmanjši vrednosti iz odstavka 7.1 zgoraj, pomnoženi z odstotkom, določenim v omenjeni tabeli za ustrezno smer;

7.2.2

ne sme presegati največje moči iz točke 7.1 v nobeni smeri znotraj prostora, v katerem je bočna svetilka vidna.

7.2.3

Treba je upoštevati določbe odstavka 2.2 Priloge 4 k temu pravilniku o lokalnih odstopanjih v svetilnosti.

7.3

V Prilogi 4, ki je omenjena v odstavku 7.2.1 zgoraj, so navedene podrobnosti merilnih metod, ki jih je treba uporabljati.

8.   BARVA ODDANE SVETLOBE

8.1

Bočna svetilka mora oddajati oranžno svetlobo, lahko pa oddaja tudi rdečo, če je skrajna zadnja bočna svetilka združena, kombinirana ali integrirana v zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo svetilko za meglo, zavorno svetilko ali pa je združena z zadnjim odsevnikom ali si z njim deli del površine sevanja.

8.2

Pri merjenju v skladu s Prilogo 5 k temu pravilniku mora biti barva oddane svetlobe znotraj polja razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 4 v okviru trikromatskih koordinat, predpisanih za zadevno barvo. Zunaj tega polja ne smejo biti vidna večja barvna odstopanja.

9.   PRESKUSNI POSTOPEK

9.1

Meritve se izvedejo z brezbarvno standardno žarnico z žarilno nitko tipa, ki je priporočen za bočno svetilko in naravnan tako, da se proizvaja referenčni svetlobni tok, predpisan za ta tip svetilke, ob upoštevanju določb odstavka 9.2 spodaj.

9.2

Vse meritve na svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in drugo), se opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V.

Pri svetlobnih virih s posebnim električnim napajalnikom se zgoraj omenjena preskusna napetost uporabi pri vhodnih terminalih tega napajalnika. Preskusni laboratorij lahko od proizvajalca zahteva poseben električni napajalnik, ki je potreben za napajanje svetlobnih virov.

9.3

Določijo se meje vidne svetleče površine v smeri referenčne osi svetlobno-signalne naprave.

10.   SPREMEMBA TIPA BOČNE SVETILKE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

10.1

Vsaka sprememba tipa bočne svetilke se sporoči upravnemu organu, ki je svetilko homologiral. Ta organ lahko potem:

10.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile nobenih znatnih škodljivih učinkov in da bočna svetilka v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

10.1.2

od tehnične službe, odgovorne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

10.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 5.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, vsakemu sporočilu, ki je sestavljeno za takšno razširitev, dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

11.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo ustrezati tistim iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer veljajo naslednje zahteve:

11.1

Bočne svetilke, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 7 in 8 zgoraj.

11.2

Minimalne zahteve za postopke za nadzor skladnosti proizvodnje iz Priloge 6 k temu pravilniku so izpolnjene.

11.3

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 7 k temu pravilniku so izpolnjene.

11.4

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi enkrat na dve leti.

12.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

12.1

Homologacija, ki se podeli za bočno svetilko, se lahko prekliče, če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni.

12.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

13.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati bočno svetilko, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, skladnim z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

14.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

15.   PREHODNE DOLOČBE

15.1

Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 3 k Pravilniku nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3.

15.2

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 3 k Pravilniku pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE le, če tip bočne svetilke, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3.

15.3

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije v skladu s tem pravilnikom v izvorni obliki in poznejšimi dodatki.

15.4

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še 12 mesecev od začetka veljavnosti Dodatka 3 k temu pravilniku podeljujejo homologacije tistim tipom bočnih svetilk, ki izpolnjujejo zahteve pravilnika v izvorni obliki in njegovih poznejših dodatkov.

15.5

Homologacije ECE, podeljene po tem pravilniku manj kot 12 mesecev od začetka veljavnosti, in vse razširitve homologacij, vključno s tistimi v skladu s tem pravilnikom v izvorni obliki in poznejšimi dodatki, podeljene pozneje, veljajo za nedoločen čas. Če tip bočne svetilke, homologiran v skladu s tem pravilnikom v izvorni obliki in poznejšimi dodatki, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3, pogodbenica, ki je podelila homologacijo, o tem obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik.

15.6

Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti tipa bočne svetilke, homologiranega v skladu z Dodatkom 3 k temu pravilniku.

15.7

V 36 mesecih po začetku veljavnosti Dodatka 3 k temu pravilniku nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti tipa bočne svetilke, homologiranega v skladu s tem pravilnikom v izvorni obliki in poznejšimi dodatki.

15.8

Po 36 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 3 k temu pravilniku pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko zavrnejo prodajo tipa bočne svetilke, ki ne izpolnjuje zahtev iz Dodatka 3 k temu pravilniku, razen če je bočna svetilka namenjena za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.

15.9

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za bočne svetilke na podlagi prejšnjih dodatkov k Pravilniku, če so te bočne svetilke namenjene za uporabo kot nadomestni del za vgradnjo v vozila v uporabi.

15.10

Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 3 k Pravilniku nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje bočne svetilke, homologirane v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3, na vozilo.

15.11

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, v obdobju 48 mesecev od začetka veljavnosti Dodatka 3 k spremembam 00 še naprej dovoljujejo vgradnjo bočnih svetilk, homologiranih v skladu s tem pravilnikom v izvorni obliki in poznejšimi dodatki.

15.12

Po preteku obdobja 48 mesecev od začetka veljavnosti Dodatka 3 k temu pravilniku lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, prepovejo vgradnjo bočne svetilke, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3, v novo vozilo, za katero je bila podeljena nacionalna homologacija ali posamezna odobritev več kot 24 mesecev po začetku veljavnosti Dodatka 3.

15.13

Po preteku obdobja 60 mesecev od začetka veljavnosti lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, prepovejo vgradnjo bočne svetilke, ki ne izpolnjuje zahtev iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3, v novo vozilo, ki je bilo prvič registrirano več kot 60 mesecev po začetku veljavnosti Dodatka 3 k temu pravilniku.


(1)  Kakor je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev. 1/Sprem. 2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sprem. 4).

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južnoafriško republiko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(3)  Poleg tega je za rdečo bočno svetilko v kotu od 60° do 90° v vodoravni smeri in ± 20° v navpični smeri proti sprednji strani vozila, največja svetilnost omejena na 0,25 cd.


PRILOGA 1

NAJMANJŠI ZAHTEVANI KOTI RAZPOREDITVE SVETLOBE V PROSTORU

Najmanjša navpična kota, SM1 in SM2:

Image

Pri svetilkah, ki se vgradijo največ 750 mm nad tlemi, se kot 10 ° pod vodoravno ravnino lahko zmanjša na 5 °.

Najmanjša vodoravna kota, SM1:

Image

Najmanjša vodoravna kota, SM2:

Image


PRILOGA 2

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image


PRILOGA 3

PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Primer 1(a)

Image

Primer 1(b)

Image

Primer 2

Poenostavljeno označevanje za sklop več svetilk, ki so del iste enote

VZOREC A

Image

VZOREC B

Image

VZOREC C

Image

Opomba: Trije primeri homologacijskih oznak, vzorci A, B in C, predstavljajo tri možnosti označevanja svetlobno-signalne naprave, če sta dve svetilki ali več del iste enote združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

Homologacijska oznaka pomeni, da je bila naprava homologirana na Nizozemskem (E4) pod številko homologacije 3333 in vključuje:

 

zadnji in bočni odsevnik razreda IA, homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 3;

 

zadnjo smerno svetilko kategorije 2a, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 6;

 

zadnjo pozicijsko svetilko (R), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;

 

zadnji žaromet za meglo (F), homologiran v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 38;

 

žaromet za vzvratno vožnjo (AR), homologiran v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 23;

 

zavorno svetilko (S1), homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;

 

bočno svetilko (SM1), homologirano v skladu s tem Pravilnikom v njegovi izvorni obliki.

Svetilka, integrirana kot združena z žarometom

Primer 3

Image

Ohišje žarometa se označi z edino veljavno homologacijsko številko, npr.:

Image

Primer 4

Moduli svetlobnega vira

MD E3 17325

Modul svetlobnega vira z identifikacijsko oznako, prikazano zgoraj, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod številko homologacije 17325.


PRILOGA 4

FOTOMETRIČNE MERITVE

1.   Merilne metode

1.1   Pri fotometričnih meritvah se z ustreznim prekrivanjem prepreči moteče razsipanje svetlobe.

1.2   Če rezultati fotometričnih meritev vzbujajo dvom, je treba upoštevati naslednje zahteve:

1.2.1

razdalja, na kateri se izvaja meritev, mora biti taka, da velja pravilo kvadrata oddaljenosti;

1.2.2

merilna oprema mora biti takšna, da je kotna odprtina sprejemnika, gledano iz referenčne točke svetilke, med 10 minutami in 1 stopinjo;

1.2.3

šteje se, da je predpisana svetilnost za določeno smer opazovanja zadovoljiva, če je navedena zahteva izpolnjena v smeri, ki odstopa za največ eno četrtino stopinje od smeri opazovanja.

1.3   Kadar je mogoče napravo na vozilu namestiti v več kot eno lego ali v polje različnih leg, se fotometrične meritve ponovijo za vsako lego ali za skrajne lege v polju referenčne osi, ki jo določi proizvajalec.

1.4   Smer H = 0° in V = 0° ustreza referenčni osi. (Na vozilu je vodoravna, pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjena v zahtevano smer vidnosti). Poteka skozi referenčno točko.

2.   Tabela razporeditve svetlobe

2.1   Kategorija bočne svetilke SM1

Image

2.1.1

Najmanjše vrednosti:

0,6 cd na vseh točkah, razen referenčne osi, kjer je 4,0 cd.

2.1.2

Največje vrednosti:

25,0 cd na vseh točkah

2.2   Kategorija bočnih svetilk SM2

Image

2.2.1

Najmanjše vrednosti:

0,6 cd na vseh točkah

2.2.2

Največje vrednosti:

25,0 cd na vseh točkah

2.3   Za bočne svetilke kategorije SM1 in SM2 zadostuje, da se pregleda samo pet točk, ki jih izbere preskuševalni organ.

2.4   Znotraj polja razporeditve svetlobe, ki je zgoraj prikazano kot mreža, mora biti svetlobni vzorec v znatni meri enoten, tj. svetilnost mora v vsaki smeri dela polja, ki ga določajo mrežne črte, dosegati vsaj najnižjo minimalno vrednost, ki se uporablja za zadevne mrežne črte.

2.5   Pri napravi, ki se vgradi največ 750 mm nad tlemi, pa se fotometrična intenzivnost preveri samo do kota 5° navzdol.

3.   Fotometrične meritve svetilk

Preveri se fotometrično delovanje:

3.1   Za nezamenljive svetlobne vire (žarnice z žarilno nitko in drugo):

s svetlobnimi viri v svetilki v skladu z odstavkom 9.2 tega pravilnika;

3.2   Za zamenljive žarnice z žarilnimi nitkami:

pri svetilkah z žarnicami z žarilno nitko z napetostjo 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V, se vrednosti proizvedene svetilnosti popravijo. Korekcijski koeficient je razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V). Dejanski svetlobni tokovi vsake uporabljene žarnice z žarilno nitko ne smejo odstopati za več kot ± 5 odstotkov od srednje vrednosti. Namesto tega se lahko za meritve v vsaki posamezni legi uporabi ena sama standardna žarnica z žarilno nitko, ki proizvaja ustrezni referenčni tok, pri čemer se vrednosti posameznih meritev v različnih legah seštejejo.

3.3   Pri signalnih svetilkah, razen pri tistih, ki imajo žarnice z žarilno nitko, mora svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, izpolnjevati zahteve glede najmanjših in največjih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja se lahko izračuna na podlagi razporeditve svetilnosti po 30 minutah delovanja, tako da se pri vsaki preskusni točki uporabi koeficient svetilnosti, izmerjenih pri HV po eni minuti in po 30 minutah delovanja.


PRILOGA 5

Barva oddane svetlobe: svetloba za trikromatske koordinate

Za preverjanje kolorimetričnih značilnosti se uporablja svetlobni vir s temperaturo barve 2 854 K, ki ustreza svetlobnemu telesu A Mednarodne komisije za osvetlitev (CIE). Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko in drugo), pa je koloritmetrične značilnosti treba preveriti s svetlobnimi viri, ki so v svetilki, v skladu z odstavkom 9.2 tega pravilnika.


PRILOGA 6

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE ZA NADZOR SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.   SPLOŠNO

1.1   Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika.

1.2   V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost bočnih svetilk iz serijske proizvodnje pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane bočne svetilke, ki je opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko, ali bočne svetilke, opremljene z nezamenljivim svetlobnim virom (žarnice z žarilno nitko ali drugo), in meritvah, opravljenih pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V, ne izpodbija, če:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.2

Če pri bočni svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi bočnih svetilk ponovijo z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.

1.3   Kromatske koordinate je treba uporabiti, če je bočna svetilka opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko, ali pri bočnih svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali drugo), če se kolorimetrične značilnosti preverjajo s svetlobnim virom, ki je v bočni svetilki.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip bočne svetilke imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže na neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti zadevne proizvodnje.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se v splošnem izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih so referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci bočnih svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto bočnih svetilk istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4   Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Na naključno izbrani svetilki se izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti na točkah, naštetih v Prilogi 4, in na zahtevanih kromatskih koordinatah.

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in, v soglasju s pristojnim organom, za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 11.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 7 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.


PRILOGA 7

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR

1.   SPLOŠNO

1.1   Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z zahtevami, če so te določene, iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

1.2   V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost bočnih svetilk iz serijske proizvodnje pri preskušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane bočne svetilke, ki je opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko, ali bočne svetilke, opremljene z nezamenljivim svetlobnim virom (žarnice z žarilno nitko ali drugo), in meritvah, opravljenih pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V, ne izpodbija, če:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.2

Če pri bočni svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preskusa ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi bočnih svetilk ponovijo z drugo standardno žarnico z žarilno nitko.

1.2.3

Bočne svetilke z očitnimi okvarami se pri tem ne upoštevajo.

1.3   Kromatske koordinate je treba uporabiti, če je bočna svetilka opremljena s standardno žarnico z žarilno nitko ali če se pri bočnih svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri (žarnice z žarilno nitko ali drugo) kolorimetrične značilnosti preverjajo s svetlobnim virom, ki je v bočni svetilki.

2.   PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri bočne svetilke. Prvi vzorec dveh bočnih svetilk se označi kot A, drugi vzorec dveh bočnih svetilk se označi kot B.

2.1   Skladnost se ne izpodbija

2.1.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost bočnih svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti bočnih svetilk v neugodno smer:

2.1.1.1

vzorec A

A1:

ena bočna svetilka

0 odstotkov

ena bočna svetilka ne več kot

20 odstotkov

A2:

obe bočni svetilki več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

nadaljuj z vzorcem B

 

2.1.1.2

vzorec B

B1:

obe bočni svetilki

0 odstotkov

2.1.2

ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.2   Skladnost se izpodbija

2.2.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost bočnih svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti bočnih svetilk:

2.2.1.1

vzorec A

A3:

ena bočna svetilka ne več kot

20 odstotkov

ena bočna svetilka več kot

20 odstotkov

vendar ne več kot

30 odstotkov

2.2.1.2

vzorec B

B2:

v primeru A2

 

ena bočna svetilka več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

ena bočna svetilka ne več kot

20 odstotkov

B3:

v primeru A2

 

ena bočna svetilka

0 odstotkov

ena bočna svetilka več kot

20 odstotkov

vendar ne več kot

30 odstotkov

2.2.2

ali če za vzorec A niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

2.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 12, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke:

2.3.1

vzorec A

A4:

ena bočna svetilka ne več kot

20 odstotkov

ena bočna svetilka več kot

30 odstotkov

A5:

obe bočni svetilki več kot

20 odstotkov

2.3.2

vzorec B

B4:

v primeru A2

 

ena bočna svetilka več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

ena bočna svetilka več kot

20 odstotkov

B5:

v primeru A2

 

obe bočni svetilki več kot

20 odstotkov

B6:

v primeru A2

 

ena bočna svetilka

0 odstotkov

ena bočna svetilka več kot

30 odstotkov

2.3.3

ali če za vzorca A in B niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.   PONOVLJENO VZORČENJE

V primerih A3, B2 in B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh bočnih svetilk, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh bočnih svetilk.

3.1   Skladnost se ne izpodbija

3.1.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost bočnih svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti bočnih svetilk:

3.1.1.1

vzorec C

C1:

ena bočna svetilka

0 odstotkov

ena bočna svetilka ne več kot

20 odstotkov

C2:

obe bočni svetilki več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

nadaljuj z vzorcem D

 

3.1.1.2

vzorec D

D1:

v primeru C2

 

obe bočni svetilki

0 odstotkov

3.1.2

ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.2.   Skladnost se izpodbija

3.2.1

Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost bočnih svetilk iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti bočnih svetilk:

3.2.1.1

vzorec D

D2:

v primeru C2

 

ena bočna svetilka več kot

0 odstotkov

vendar ne več kot

20 odstotkov

ena bočna svetilka ne več kot

20 odstotkov

3.2.1.2

ali če za vzorec C niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

3.3   Preklic homologacije

Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 12, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti svetilke:

3.3.1

vzorec C

C3:

ena bočna svetilka ne več kot

20 odstotkov

ena bočna svetilka več kot

20 odstotkov

C4:

obe bočni svetilki več kot

20 odstotkov

3.3.2

vzorec D

D3:

v primeru C2

 

ena bočna svetilka 0 ali več kot

0 odstotkov

ena bočna svetilka več kot

20 odstotkov

3.3.3

ali če za vzorca C in D niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.

Slika 1

Image