Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

Pravilnik št. 61 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) — Enotni predpisi za homologacijo vozil glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine

1.1 Ta pravilnik velja za zunanje štrleče dele vozil kategorij N1, N2 in N3 (1), omejen pa je na „zunanjo površino“, kot je opredeljena spodaj.

Ne velja za zunanja vzvratna ogledala, vključno z njihovimi nosilci, niti za opremo, kot so antene in prtljažniki.

1.2 Namen tega pravilnika je zmanjšati nevarnost oziroma resnost poškodb, ki jih ob trčenju utrpijo osebe, ki pridejo v stik z zunanjo površino vozila.

3.1 Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na zunanje štrleče dele vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.3 Tehnični službi, ki je pristojna za opravljanje preskusov za podelitev homologacije, vlagatelj da v postopek:

4.1 Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz spodnjih odstavkov 5 in 6, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00 za Pravilnik v prvotni obliki) označujeta spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke istemu tipu vozila z drugačno zunanjo konstrukcijo ali drugemu tipu vozila.

4.3 Obvestilo o podelitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k tem pravilniku, skupaj z risbami in fotografijami iz odstavkov 3.2.1 in 3.2.2, ki jih predloži vlagatelj vloge za homologacijo v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zloženimi na ta format in v ustreznem merilu.

4.4 Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.5 Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti, V takem primeru se v stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnika, številka homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila odobrena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6 Homologacijska oznaka in dodatni simbol morata biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7 Proizvajalec homologacijsko oznako namesti v bližino deklaracijske tablice vozila ali nanjo.

4.8 Priloga 2 k temu pravilniku podaja primere namestitev homologacijskih oznak.

5.1 Določila tega pravilnika se ne uporabljajo za tiste dele „zunanje površine vozila“, ki so pri neobremenjenem vozilu z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd. bodisi:

5.2 Na „zunanji površini“ vozil ne sme biti navzven usmerjenih delov, ki bi lahko zadeli ob pešca, kolesarja ali motorista.

5.3 Nobeden od elementov iz odstavka 6 ne sme imeti navzven usmerjenih, koničastih ali ostrih delov ali navzven štrlečih delov, katerih oblika, mere, usmerjenost ali trdota bi lahko povečale tveganje ali resnost poškodb osebe, ki jo zunanja površina udari ali oplazi v primeru trčenja.

5.4 Štrleči deli zunanje površine s trdoto največ 60 Shore A imajo lahko manjši polmer zaobljenja, kot je predpisano v odstavku 6 spodaj.

6.6 Ročaji, tečaji in pritisni gumbi na vratih, pokrovih prtljažnikov in motornih prostorov, trikotnih oknih in pokrovih ter oprijemni ročaji

6.8 Bočni deflektorji za zrak in dež vključno z deflektorji, ki preprečujejo nabiranje umazanije na oknih

Polmer zaobljenja robov, ki so lahko usmerjeni navzven, ne sme biti manjši od 1 mm.

Robovi pločevine so dovoljeni, če je rob zavihan proti karoseriji tako, da se ga ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ali pa je opremljen z zaščitno prevleko s polmerom zaobljenja, ki ni manjši od 2,5 mm.

7.1 Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Ta lahko potem:

7.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbami sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.1 Vsako vozilo, ki ima nameščeno homologacijsko oznako v skladu s tem pravilnikom, mora biti glede na zunanje štrleče dele skladno s homologiranim tipom vozila.

8.2 Zaradi preverjanja skladnosti, kot je predpisana v odstavku 8.1, se na zadostnem številu serijsko proizvedenih vozil, opremljenih s homologacijsko oznako v skladu s tem pravilnikom, opravijo naključni pregledi.

9.1 Homologacija, odobrena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 6 zgoraj ali če vozilo ne prestane preskusa iz odstavka 3 zgoraj.

9.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s kopijo homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z veliki črkami dopisano opombo „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“ z datumom in podpisom.

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila ta organ o tem obvesti druge podpisnice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s kopijo homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z veliki črkami dopisano opombo „PRENEHANJE PROIZVODNJE“ z datumom in podpisom.

11. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, pristojnih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev ali zavrnitev ali preklic homologacije.

(1) Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kot je bil nazadnje spremenjen s Sprem.4).

(3) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno goro, 11 za Veliko Britanijo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih simbolov ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko. Nadaljnje številke se drugim državam dodelijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih pogojev za homologacijo in vzajemno priznavanje homologacij opreme in delov motornih vozil ali pristopijo k navedenemu sporazumu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA 3

Postopek za določanje točke h in dejanskega naklona naslona sedeža ter za preverjanje njunega razmerja do točke „r“ in projektiranega naklona naslona sedeža

1. OPREDELITVE

1.1	Točka „H“, ki ponazarja položaj sedečega potnika v prostoru za potnike, je točka v vzdolžni navpični ravnini, skozi katero poteka teoretična os vrtišča med nogami in trupom človeškega telesa, ki ga ponazarja preskusna lutka, kot je opisana v odstavku 3 spodaj.

1.2

Točka „R“ oziroma „referenčna točka določenega sedeža“ je referenčna točka, ki jo določi proizvajalec in:

1.2.1

ima koordinate določene glede na konstrukcijo vozila;

1.2.2

ustreza teoretični legi vrtišča med trupom telesa in nogami (točka „H“), ko je sedež v najnižjem in najbolj nazaj pomaknjenem običajnem položaju za vožnjo ali v položaju uporabe, kot ga je določil proizvajalec vozila za vsak sedež.

1.3	„Naklon naslona sedeža“ pomeni nagib naslona sedeža glede na navpičnico.

1.4	„Dejanski naklon naslona sedeža“ je kot, ki ga tvori navpičnica, ki poteka skozi točko „H“, z referenčno linijo trupa človeškega telesa, ki ga ponazarja preskusna lutka, kot je opisana v odstavku 3 spodaj.

1.5

„Projektirani naklon naslona sedeža“ pomeni kot, ki ga je določil proizvajalec in:

1.5.1

določa kot nagiba naslona sedeža pri najnižjem in najbolj nazaj pomaknjenem običajnem položaju za vožnjo ali položaju uporabe, kot ga je določil proizvajalec vozila za vsak sedež;

1.5.2

ga v točki „R“ tvori navpičnica z referenčno linijo trupa;

1.5.3

teoretično ustreza dejanskemu naklonu naslona sedeža.

2. DOLOČANJE TOČK „H“ IN DEJANSKIH NAKLONOV NASLONA SEDEŽA

2.1

Točka „H“ in „dejanski kot naklona naslona sedeža“ se določa za vsak sedežu, ki ga je predvidel proizvajalec vozila. Kadar lahko sedeže v isti vrsti obravnavamo kot podobne (sedeži v obliki klopi, enaki sedeži itn.), se določa samo ena točka „H“ in en „dejanski kot naklon naslona sedeža“ za vsako vrsto, v kateri so sedeži nameščeni, pri čemer lutko, opisano v odstavku 3 spodaj, namestimo na določen sedež, ki ga obravnavamo kot reprezentativnega za skupino sedežev v neki vrsti. Ta prostor je:

2.1.1

pri prednji vrsti vozniški sedež;

2.1.2

pri zadnji vrsti ali vrstah en zunanji sedež.

2.2

Pri določanju točke „H“ in „dejanskega naklona naslona sedeža“ je treba sedež premakniti v najnižji in najbolj nazaj pomaknjen običajni položaj za vožnjo ali položaj uporabe, kot ga je določil proizvajalec vozila. Naslon sedeža se, pri nastavljivem naklonu, blokira v skladu z navodili proizvajalca, ali v primeru, da ni na voljo nobenih takih navodil, v položaju, v katerem se dejanski kot naklona naslona sedeža čim bolj približa vrednosti 25° od navpičnega položaja.

3. OPIS PRESKUSNE LUTKE

3.1	Uporabiti je treba tridimenzionalen model človeškega telesa (preskusna lutka), katere masa in oblika ustrezata masi in obliki odraslega povprečno visokega moškega. Taka preskusna lutka je prikazana na slikah 1 in 2 spodaj.

3.2

Preskusna lutka vsebuje:

3.2.1

dva elementa, od katerih eden predstavlja hrbtni del telesa, drugi pa sedalo telesa, ki sta z zgibom povezana na osi, ki predstavlja os vrtenja, okoli katere se sučejo trup in stegna; sled te osi ob strani lutke predstavlja točko „H“ preskusne lutke;

3.2.2

dva elementa, ki predstavljata nogi in sta s zgibom povezana z elementom, ki predstavlja sedalo lutke; ter

3.2.3

dva elementa, ki predstavljata stopali in sta povezana z nogama preko vrtljivih zgibov, ki predstavljata gležnja.

3.2.4

Del, ki ponazarja sedalo, je poleg tega opremljen z libelo za nastavitev prečnega naklona.

3.3

Uteži, ki predstavljajo težo vsakega posameznega dela telesa, so nameščene na ustreznih mestih, ki predstavljajo ustrezna težišča, in sicer na tak način, da skupna masa preskusne lutke znaša približno 75,6 kg. Podrobnejši podatki o različnih utežeh so navedeni v tabeli na sliki 2 v Dodatku k tej prilogi.

3.4	Referenčno linijo trupa lutke predstavlja premica, ki poteka skozi zgib med nogo in medenico ter teoretičen zgib med vratom in prsnim košem (glej sliko 1 v Dodatku k tej prilogi).

4. NAMESTITEV PRESKUSNE LUTKE

Tridimenzionalna preskusna lutka se namesti po naslednjem postopku:

4.1	pri vozilu, stoječem na vodoravni podlagi, se sedeži nastavijo tako, kot je to določeno v odstavku 2.2 zgoraj;

4.2	sedež, ki se preskuša, se prekrije s kosom blaga, da se omogoči pravilna namestitev tridimenzionalne preskusne lutke;

4.3	preskusna lutka se v sedečem položaju namesti na preskušani sedež, pri čemer je os njenega kolčnega sklepa pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

4.4

Stopala preskusne lutke se namestijo na naslednji način:

4.4.1

pri prednjih sedežih se stopala namestijo tako, da je libela za nastavitev prečnega naklona sedala zopet v vodoravnem položaju,

4.4.2

pri zadnjih sedežih je treba stopala v kar največji možni meri namestiti tako, da so v stiku s sprednjimi sedeži. Če stopala potem počivajo na delih talne površine z različnimi višinami, stopalo, ki prvo pride v stik s sprednjim sedežem, služi kot referenčna točka, drugo stopalo pa je treba nato namestiti tako, da je libela, ki omogoča preverjanje vodoravnosti prečnega položaja sedala, v vodoravnem položaju;

4.4.3

če se točka „H“ določa pri sedežu, ki se nahaja na sredini, je treba stopala namestiti tako, da se eno nahaja na eni, drugo pa na drugi strani sredinskega tunela;

4.5	uteži je treba namestiti na stegna, libela, ki omogoča preverjanje vodoravnosti prečnega položaja sedala lutke, se spravi v vodoraven položaj in na element, ki predstavlja sedalo lutke, se namestijo uteži;

4.6

z uporabo palice pri kolenskem zgibu se lutko odmakne od naslona sedeža in hrbet lutke nagne v smeri naprej. Nato se lutko ponovno namesti na sedež vozila tako, da se njeno sedalo potisne nazaj na sedežu, vse dokler se ne naleti na odpor, zatem pa se hrbtni del lutke ponovno namesti tako, da se opira na naslon sedeža;

4.7	na lutko se dvakrat deluje s silo 10 ± 1 daN v vodoravni smeri. Smer in točka uporabe sile sta prikazani s črno puščico na sliki 2;

4.8	uteži za sedalo lutke se namestijo na desno in na levo stran, zatem pa se na ustrezen položaj namestijo še uteži trupa. Položaj lutke v prečni smeri ostane vodoraven;

4.9	medtem ko prečna libela preskusne lutke ostaja vodoravna, se njen hrbtni del nagne v smeri naprej, vse dokler se uteži trupa ne nahajajo nad točko „H“, tako da se odpravi vsakršno trenje z naslonom sedeža;

4.10	hrbtni del preskusne lutke se nato nežno pomakne nazaj in s tem je postopek nameščanja lutke končan. Položaj lutke v prečni smeri mora biti vodoraven. Če ni vodoraven, je treba zgoraj opisani postopek ponoviti.

5. REZULTATI

5.1	Ko je preskusna lutka nameščena, tako kot je opisano v odstavku 4 zgoraj, točko „H“ in dejanski kot naklona naslona sedeža pri obravnavanem sedežu vozila predstavljata točka „H“ in kot naklona referenčne linije trupa lutke.

5.2	Koordinate točke „H“ glede na tri med seboj pravokotne ravnine in dejanski kot naklona naslona sedeža je treba izmeriti zato, da se jih lahko primerja s podatki, ki jih je navedel proizvajalec vozila.

6. PREVERJANJE RELATIVNEGA POLOŽAJA TOČK „R“ IN „H“ TER RAZMERJA MED PROJEKTIRANIM IN DEJANSKIM KOTOM NAKLONA NASLONA SEDEŽA

6.1	Rezultati meritev, opravljenih skladno z odstavkom 5.2 in ki se nanašajo na točko „H“ ter dejanski kot naklona naslona sedeža, je treba primerjati s koordinatami točke „R“ in projektiranim kotom naklona naslona sedeža po podatkih proizvajalca vozila.

6.2

Relativni položaj točke „R“ glede na točko „H“ in razmerje med projektiranim in dejanskim kotom naklona naslona sedeža se lahko pri obravnavanem sedežu štejeta kot zadovoljiva, če točka „H“, kot jo določajo njene koordinate, leži v kvadratu s stranico 50 mm, pri katerem se diagonali sekata v točki „R“, in če je dejanski kot naklona naslona sedeža v območju 5° glede na projektirani kot naklona.

6.2.1

Če so ti pogoji izpolnjeni, je treba točko „R“ in teoretični kot naklona naslona sedeža uporabljati pri preskusu in, če je to potrebno, se položaj lutke prilagodi tako, da točka „H“ sovpada s točko „R“, dejanski kot naklona naslona sedeža pa je enak teoretičnemu kotu naklona.

6.3

Če točka „H“ ali dejanski kot naklona naslona sedeža nista v skladu z zahtevami iz odstavka 6.2 zgoraj, je treba točko „H“ ali dejanski kot naklona naslona sedeža določiti še dvakrat (skupno trikrat). Če rezultati dveh od skupaj treh meritev izpolnjujejo zahteve, se šteje, da je rezultat preskusa zadovoljiv.

6.4	Če vsaj dva izmed treh rezultatov preskusa ne izpolnjujeta zahtev iz odstavka 6.2, se šteje, da rezultat preskusa ni zadovoljiv.

6.5

V primeru iz točke 6.4 zgoraj ali če preverjanja ni mogoče opraviti, ker proizvajalec ni navedel podatkov glede položaja točke „R“ ali glede projektiranega kota naklona naslona sedeža, se lahko uporablja povprečna vrednost rezultatov treh preskusov, to povprečno vrednost pa lahko obravnavamo kot ustrezno v vseh tistih primerih, pri katerih sta v tem pravilniku navedeni točka „R“ ali projektirani kot naklona naslona sedeža.

Dodatek

SESTAVNI DELI TRIDIMENZIONALNE PRESKUSNE LUTKE

DIMENZIJE IN MASA PRESKUSNE LUTKE

Masa preskusne lutke

kg
Deli, ki predstavljajo hrbet in sedalo telesa	16,6
Masa trupa	31,2
Masa sedala	7,8
Masa stegna	6,8
Masa noge	13,2
Skupaj	75,6

Slika 1