KONVENCIJA

o centraliziranem carinjenju v zvezi z razporeditvijo nacionalnih stroškov zbiranja, ki se zadržijo, kadar se tradicionalna lastna sredstva dajo na razpolago proračunu EU

2009/C 92/01

POGODBENICE, države članice Evropske unije, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Sklep“);

OB UPOŠTEVANJU Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju navedenega sklepa o lastnih sredstvih (v nadaljnjem besedilu „Uredba“);

KER lahko centralizirano carinjenje in druge poenostavitve carinskih formalnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Modernizirani carinski zakonik“) prispevajo k zagotovitvi ugodnih pogojev za trgovino;

KER enotno dovoljenje, opredeljeno v členu 1(13) Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93, zagotavlja enake ugodnosti za obdobje pred začetkom uporabe Moderniziranega carinskega zakonika;

OB UPOŠTEVANJU izjave Sveta z dne 25. junija 2007 o razdelitvi stroškov pobiranja dajatev, DDV in statistiki v okviru sistema centraliziranega carinjenja ter izjave Sveta in Komisije z dne 25. junija 2007 o oceni delovanja sistema centraliziranega carinjenja;

OB UPOŠTEVANJU členov 17 in 120 Moderniziranega carinskega zakonika, ki določata, da odločbe carinskih organov veljajo na celotnem območju Skupnosti, ter določata dokazno moč rezultatov preverjanj na celotnem ozemlju Skupnosti;

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

1.   Ta konvencija opredeljuje postopke za prerazporeditev stroškov zbiranja, kadar se lastna sredstva dajo na razpolago proračunu EU, ki jih pogodbenice uporabljajo pri centraliziranem carinjenju v smislu člena 106 Moderniziranega carinskega zakonika za blago, prijavljeno za sprostitev v prosti promet v eni državi članici in predloženo carinskemu organu v drugi državi članici.

2.   Postopek iz odstavka 1 se uporablja tudi, če je centralizirano carinjenje združeno s poenostavitvami, določenimi v Moderniziranem carinskem zakoniku.

3.   Postopki iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za enotno dovoljenje, opredeljeno v členu 1(13) Uredbe Komisije (ES) št. 2454/93, pri sprostitvi v prosti promet.

Člen 2

V tej konvenciji se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

POGLAVJE II

DOLOČITEV IN PRERAZPOREDITEV STROŠKOV ZBIRANJA

Člen 3

1.   Država članica carinskega organa, ki izda dovoljenje, pošlje državi članici carinskega organa, ki pomaga, po elektronski poti ali, če to ni mogoče, na drug ustrezen način vse ustrezne informacije o znesku stroškov zbiranja, ki jih je treba prerazporediti.

2.   Carinski organ, ki pomaga, sporoči carinskemu organu, ki izda dovoljenje:

3.   Ustrezne informacije iz odstavka 1 so:

Člen 4

Država članica carinskega organa, ki izda dovoljenje, mora državi članici carinskega organa, ki pomaga, prerazporediti petdeset odstotkov (50 %) zneska zadržanih stroškov zbiranja.

Člen 5

1.   Znesek iz člena 4 se izplača v mesecu, v katerem je bil znesek ugotovljenih lastnih sredstev knjižen v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe.

2.   Od dneva izteka predpisanega roka do dneva plačila se na znesek iz odstavka 1 zaračunavajo zamudne obresti.

Obrestna mera zamudnih obresti je obrestna mera, ki jo uporabi Evropska centralna banka za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, opravljene pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja (referenčna stopnja), plus dve odstotni točki.

Za države članice carinskega organa, ki izda dovoljenje, ki ne sodelujejo v tretji stopnji ekonomske in monetarne unije, je ta referenčna stopnja enakovredna stopnji, ki jo določi nacionalna centralna banka. V tem primeru se referenčna stopnja, ki velja na prvi koledarski dan zadevnega polletja, uporablja naslednjih šest mesecev.

POGLAVJE III

REŠEVANJE SPOROV

Člen 6

Vsi spori med pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije se, če je mogoče, rešujejo s pogajanji. Če rešitve ni mogoče najti v treh mesecih, lahko zadevne pogodbenice sporazumno določijo mediatorja za razrešitev spora.

POGLAVJE IV

IZVEDBENE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 7

1.   Depozitar te konvencije je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

2.   Države članice Evropske unije lahko postanejo pogodbenice te konvencije, ko pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije deponirajo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu po dokončanju notranjih postopkov za sprejetje te konvencije.

3.   Ta konvencija začne veljati devetdeset dni po dnevu, ko zadnja država članica podpisnica izjavi, da je dokončala vse notranje postopke za sprejetje te konvencije. Do začetka veljavnosti lahko vsaka država članica, ki je dokončala te postopke, izjavi, da bo v svojih odnosih z državami članicami, ki so dale enako izjavo, uporabljala Konvencijo za določbe, na katere se nanaša ta konvencija.

4.   Od dneva začetka uporabe te konvencije med zadevnimi državami članicami določbe te konvencije nadomestijo vse upravne dogovore med državami članicami o prerazporeditvi zneskov stroškov zbiranja v primerih, ki spadajo na področje uporabe te konvencije.

Člen 8

1.   Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembo te konvencije, zlasti če ima zaradi uporabe te konvencije velike proračunske izgube. Vsaka predlagana sprememba se pošlje depozitarju iz člena 7, ki jo sporoči drugim pogodbenicam.

2.   Pogodbenice sprejmejo spremembe s soglasjem.

3.   Spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 2, začnejo veljati v skladu s členom 7.

Člen 9

Pogodbenice konvencijo pregledajo najpozneje tri leta po začetku uporabe Moderniziranega carinskega zakonika; če je potrebno, se konvencija lahko na podlagi tega pregleda spremeni v skladu s členom 8.

Člen 10

1.   Vsaka pogodbenica lahko odpove to konvencijo tako, da o tem uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta Evropske unije.

2.   Odpoved začne učinkovati devetdeset dni po tem, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo o odpovedi.