PRILOGA 1

BISTVENE LASTNOSTI VOZILA, MOTORJA IN OPREME, POVEZANE Z UTEKOČINJENIM NAFTNIM PLINOM

PRILOGA 2A

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE TIPA LPG OPREME

(glej odstavek 5.2 tega pravilnika)

a ≥ 5 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na LPG opremo, kaže, da je bila ta oprema homologirana na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 67 in pod homologacijsko številko 012439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 67, kot je bil spremenjen s spremembami 01 (1).

(1)  Razred 1, 2, 2A ali 3

PRILOGA 2B

SPOROČILO

PRILOGA 2C

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(glej odstavek 16.2 tega pravilnika)

a ≥ 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže, da je bilo vozilo glede na vgradnjo posebne opreme za uporabo LPG za pogon, homologirano na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 67 in pod homologacijsko številko 012439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 67, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

VZOREC B

(glej odstavek 16.2 tega pravilnika)

a ≥ 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže, da je bilo vozilo glede na vgradnjo posebne opreme za uporabo LPG za pogon, homologirano na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 67 in pod homologacijsko številko 012439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 67, kot je bil spremenjen s spremembami 01, in da je Pravilnik št. 83 vključeval spremembe 04.

PRILOGA 2D

SPOROČILO

PRILOGA 3

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI DODATNIH NAPRAV NA POSODI ZA LPG

80-odstotni zaporni ventil

1.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.1 tega pravilnika.

1.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2): razred 3.

1.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

1.4.   Predvidene temperature:

–20 °C do 65 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

1.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.1, Določbe o 80 odstotnem zapornem ventilu.

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, aktiviranih z električno energijo.

1.6.   Preskusni postopki:

Indikator ravni

2.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.2 tega pravilnika.

2.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 1.

2.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

2.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 65 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

2.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.11., Določbe o indikatorju ravni.

Odstavek 6.15.2., Določbe o električni izolaciji.

2.6.   Preskusni postopki:

Razbremenilni ventil (izpušni ventil)

3.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.3 tega pravilnika.

3.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 3.

3.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

3.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 65 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

3.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.8, Določbe o razbremenilnem ventilu (izpušni ventil)

3.6.   Preskusni postopki:

Daljinsko voden servisni ventil z regulacijskim ventilom

4.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.4 tega pravilnika.

4.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 3.

4.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

4.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 65 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

4.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1., Določbe o ventilih, aktiviranih z električno/zunanjo energijo.

Odstavke 6.15.13., Določbe o daljinsko vodenem servisnem ventilu z regulacijskim ventilom.

4.6.   Preskusni postopki:

Pretvornik energije

5.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.8 tega pravilnika.

5.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 1.

5.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

5.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 65 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

5.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2., Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.2.3., Določbe o pretvorniku energije.

5.6.   Preskusni postopki:

Ohišje, nepropustno za plin

6.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.7 tega pravilnika.

6.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.):

Se ne uporablja.

6.3.   Klasifikacijski tlak: Se ne uporablja.

6.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 65 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

6.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.12, Določbe o ohišju, nepropustnem za plin.

6.6.   Preskusni postopki:

Določbe o homologaciji naprave za razbremenitev tlaka (varovalke)

7.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.3.1 tega pravilnika.

7.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odstavkom 2.): razred 3.

7.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

7.4.   Načrtovana temperatura:

Varovalka mora biti zasnovana tako, da se odpre pri temperaturi 120 ± 10 °C

7.5.   Splošna pravila načrtovanja

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, ki se aktivirajo z električno energijo

Odstavek 6.15.7, Določbe o razbremenilnem ventilu plinskih cevi

7.6.   Preskusni postopki:

7.7.   Zahteve za napravo za razbremenitev tlaka (varovalko)

Naprava za razbremenitev tlaka (varovalka), ki jo določi proizvajalec, mora biti združljiva s pogoji uporabe z naslednjimi preskusi:

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

(*3)  Ta postopek ali drug enakovreden postopek je dovoljen, dokler bo na voljo mednarodni standard.

PRILOGA 4

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI ČRPALKE ZA GORIVO

1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.5 tega pravilnika.

2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 1.

3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

4.   Načrtovane temperature:

–20 °C to 65 °C, če je črpalka nameščena v posodo.

–20 °C to 120 °C, če je črpalka nameščena izven posode.

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2., Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.2.1, Določbe o izolacijskem razredu.

Odstavek 6.15.3.2, Določbe, kadar je električni tok izključen.

Odstavek 6.15.6.1, Določbe za preprečevanje prevelikega tlaka.

Preskusni postopki.

6.1.   Črpalka za gorivo je nameščena v posodo:

6.2.   Črpalka za gorivo je nameščena izven posode:

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 5

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI FILTRSKE ENOTE ZA LPG

1.   Opredelitev: glej odstavek 2.14 tega pravilnika.

2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.):

Filtrske enote so lahko razreda 1, 2 ali 2A.

3.   Klasifikacijski tlak:

4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

5.   Splošna pravila načrtovanja: (neuporabljeno)

Preskusni postopki:

6.1.   Za dele razreda 1:

6.2.   Za dele razreda 2 in/ali 2A:

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 6

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI REGULATORJA TLAKA IN UPARJALNIKA

1.   Opredelitev:

2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.):

3.   Klasifikacijski tlak:

4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, ki se aktivirajo z zunanjo energijo.

Odstavek 6.15.4, Medij za izmenjavo toplote (zahteve glede združljivosti in tlaka).

Odstavek 6.15.5, Varnostni obvod nadtlaka.

Odstavek 6.15.6.2, Preprečitev pretoka plina.

Preskusni postopki:

6.1.   Za dele razreda 1:

6.2.   Za dele razreda 2 in/ali 2A:

Opombe:

Zapiralni ventil se lahko vgradi v uparjalnik, regulator, v tem primeru se uporablja tudi Priloga 7.

Deli regulatorja tlaka/uparjalnika (razred 1, 2 ali 2A) so nepropustni, z zaprtim(-i) izhodom(-i) tega dela.

Za preskušanje nadtlaka so vsi izhodi, vključno s tistimi v hladilnem delu, zaprti.

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 7

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI ZAPIRALNEGA VENTILA, PROTIPOVRATNEGA VENTILA, RAZBREMENILNEGA VENTILA PLINSKIH CEVI IN DELOVNE PRIKLOPNE NAPRAVE

Določbe o homologaciji zapiralnega ventila

1.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.8 tega pravilnika.

1.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 3.

1.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

1.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

1.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, ki se aktivirajo z električno energijo.

1.6.   Preskusni postopki:

Določbe o homologaciji protipovratnega ventila

2.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.5.9 tega pravilnika.

2.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 1.

2.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

2.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

2.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, ki se aktivirajo z električno energijo.

2.6.   Preskusni postopki:

Določbe o homologaciji razbremenilnega ventila plinskih cevi

3.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.9 tega pravilnika.

3.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 3.

3.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

3.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

3.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, ki se aktivirajo z električno energijo.

Odstavek 6.15.7, Določbe o razbremenilnem ventilu plinskih cevi.

3.6.   Preskusni postopki:

Določbe o homologaciji delovne priklopne naprave

4.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.17 tega pravilnika.

4.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 1.

4.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

4.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

4.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, ki se aktivirajo z električno energijo.

4.6.   Preskusni postopki:

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 8

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI GIBLJIVIH CEVI Z NAPRAVAMI ZA SPENJANJE VOZIL

PODROČJE UPORABE

Namen te priloge je oblikovanje določb o homologaciji gibljivih cevi za uporabo LPG, ki imajo notranji premer do 20 mm.

Ta priloga zajema tri vrste gibljivih cevi:

1.   VISOKOTLAČNE GUMIJASTE CEVI, RAZVRSTITEV V RAZRED 1, POLNILNA CEV

1.1.   Splošne specifikacije

1.1.1.   Cev je zasnovana tako, da zdrži najvišji obratovalni tlak 3 000 kPa.

1.1.2.   Cev je zasnovana tako, da je odporna proti temperaturam med –25 °C in +80 °C. Za obratovalne temperature, ki presegajo zgoraj omenjene vrednosti, je treba preskusne temperature prilagoditi.

1.1.3.   Notranji premer je v skladu s tabelo 1 standarda ISO 1307.

1.2.   Zgradba cevi

1.2.1.   Cev mora biti sestavljena iz cevi z gladko notranjo steno in plašča iz primernega sintetičnega materiala, ojačanega z eno ali več vmesnimi plastmi.

1.2.2.   Ojačana(-e) vmesna(-e) plast(-i) je(so) zaščitena(-e) s plaščem za preprečevanje korozije.

Če je za ojačano(-e) vmesno(-e) plast(-i) uporabljen material, ki je odporen proti koroziji (tj. nerjavno jeklo), plašč ni potreben.

1.2.3.   Obloga in plašč morata biti gladka ter brez razpok, lukenj in tujkov.

Namerna preluknjanost plašča se ne šteje kot nepopolnost.

1.2.4.   Plašč je treba namerno predreti, da ne nastanejo mehurčki.

1.2.5.   Če je plašč preluknjan in je vmesni sloj izdelan iz materiala, ki ni odporen proti koroziji, je treba vmesni sloj zaščititi proti koroziji.

1.3.   Specifikacije in preskusi za oblogo

Natezna trdnost in raztezek

1.3.1.1.    Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost ni manjša od 10 MPa in raztezek do pretrga ni manjši od 250 odstotkov.

1.3.1.2.    Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

1.3.1.3.    Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

1.4.   Specifikacije in preskusne metode za plašč

Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost ni manjša od 10 MPa in raztezek do pretrga ni manjši od 250 odstotkov.

1.4.1.1.    Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

1.4.1.2.    Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Odpornost proti ozonu

1.4.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu s standardom ISO 1431/1.

1.4.2.2.   Preskušanci, katerih raztezek mora znašati 20 odstotkov, so 120 ur izpostavljeni zraku s temperaturo 40 °C in koncentracijo ozona 50 delcev na 100 milijonov delcev ozona.

1.4.2.3.   Razpoke na preskušancih niso dovoljene.

1.5.   Specifikacije za nespojeno cev

Nepropustnost za plin (propustnost)

1.5.1.1.   Cev proste dolžino 1 m je treba povezati s posodo, napolnjeno s tekočim propanom s temperaturo 23 ± 2 °C.

1.5.1.2.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4080.

1.5.1.3.   Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 pare na meter cevi.

Odpornost pri nizki temperaturi

1.5.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4672:1978, metoda B.

1.5.2.2.   Preskusna temperatura: –25 ± 3 °C.

1.5.2.3.   Razpoke ali prelomi niso dovoljeni.

1.5.3.   (Neuporabljeno)

Preskus upogibanja

1.5.4.1.   Prazna cev, dolga približno 3,5 m, mora 3 000-krat prestati izmenični preskus upogibanja, določen v nadaljevanju, ne da bi se pri tem poškodovala. Po preskusu mora biti cev sposobna zdržati preskusni tlak iz odstavka 1.5.5.2.

Slika 1

(samo primer)

masa

pogonski mehanizem

1.5.4.3.   Preskusna naprava (glej sliko 1) je sestavljena iz jeklenega ogrodja z dvema lesenima kolesoma s širino platišča pribl. 130 mm.

Obod koles mora imeti utor, ki služi kot vodilo za cev. Polmer koles, izmerjen na dnu utora, mora znašati toliko, kot določa odstavek 1.5.4.2.

Vzdolžni srednji ravnini obeh koles morata biti v isti navpični ravnini, razdalja med središčema koles pa mora biti v skladu z odstavkom 1.5.4.2.

Vsako kolo se mora prosto vrteti okoli svoje osi.

Pogonski mehanizem potegne cev čez kolesa s hitrostjo štirih zaključenih gibov na minuto.

1.5.4.4.   Cev, nameščena na kolesi, ima obliko črke S (glej sliko 1).

Konec, ki teče nad zgornjim kolesom, ima zadostno maso, ki omogoča, da se cev in kolesi tesno prilegajo. Del, ki teče nad spodnjim kolesom, je nameščen na pogonski mehanizem.

Mehanizem mora biti nameščen tako, da je celotna razdalja, ki jo cev prepotuje v obeh smereh, 1,2 m.

Hidravlični preskusni tlak in določitev najnižjega tlaka porušitve

1.5.5.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 1402.

1.5.5.2.   Preskusni tlak 6 750 kPa se uporabi v obdobju 10 minut, ne da bi pri tem prišlo do kakršnega koli puščanja.

1.5.5.3.   Tlak porušitve ne sme biti manjši od 10 000 kPa.

1.6.   Spoji

1.6.1.   Spoji so iz jekla ali medenine, površina pa mora biti odporna proti koroziji.

Spoji morajo biti izvedeni z veznimi kosi.

1.6.2.1.   Priključna matica mora imeti UNF navoj.

1.6.2.2.   Tesnilni stožec priključne matice mora imeti kot 45°.

1.6.2.3.   Spoji so lahko izvedeni s priključno matico ali s hitrim priključkom.

1.6.2.4.   Spoja s hitrim priključkom ni mogoče prekiniti brez posebnih meritev ali uporabe ustreznega orodja.

1.7.   Sestav cevi in spojev

1.7.1.   Konstrukcija spojev mora biti taka, da ni treba odstraniti plašča, razen če je cev ojačana z materialom, odpornim proti koroziji.

Sestav cevi mora prestati preskus z impulzi v skladu s standardom ISO 1436.

1.7.2.1.   Preskus je treba zaključiti s krožečim oljem s temperaturo 93 °C in najnižjim tlakom 3 000 kPa.

1.7.2.2.   Cev mora biti izpostavljena 150 000 impulzom.

1.7.2.3.   Po preskusu z impulzi mora cev zdržati preskusni tlak iz odstavka 1.5.5.2.

Nepropustnost za plin

1.7.3.1.   Sestav cevi (cev s spoji) mora pet minut zdržati plinski tlak 3 000 kPa, pri čemer ne sme priti do puščanja.

1.8.   Oznake

Vsaka cev mora imeti v razmiku največ 0,5 m nameščene naslednje jasno čitljive in neizbrisne identifikacijske oznake, ki so sestavljene iz črk, številk ali simbolov.

1.8.1.1.   Tovarniška ali blagovna znamka proizvajalca.

1.8.1.2.   Leto in mesec proizvodnje.

1.8.1.3.   Oznaka velikosti in tipa.

1.8.1.4.   Identifikacijska oznaka „LPG razred 1“.

1.8.2.   Vsak spoj ima nameščeno tovarniško ali blagovno znamko proizvajalca sestava.

2.   NIZKOTLAČNE GUMIJASTE CEVI, RAZVRSTITEV V RAZRED 2

2.1.   Splošne specifikacije

2.1.1.   Cev je zasnovana tako, da je odporna proti najvišjemu obratovalnemu tlaku 450 kPa.

2.1.2.   Cev je zasnovana tako, da je odporna proti temperaturam med –25 °C in + 125 °C. Za obratovalne temperature, ki presegajo zgoraj omenjene vrednosti, je treba preskusne temperature prilagoditi.

2.2.   Zgradba cevi

2.2.1.   Cev mora biti sestavljena iz cevi z gladko notranjo steno in plašča iz primernega sintetičnega materiala, ojačanega z eno ali več vmesnimi plastmi.

2.2.2.   Ojačana(-e) vmesna(-e) plast(-i) je(so) zaščitena(-e) s plaščem za preprečevanje korozije.

Če je za ojačano(-e) vmesno(-e) plast(-i) uporabljen material, ki je odporen proti koroziji (tj. nerjavno jeklo), plašč ni potreben.

2.2.3.   Obloga in plašč morata biti gladka ter brez razpok, lukenj in tujkov.

Namerna preluknjanost plašča se ne šteje kot nepopolnost.

2.3.   Specifikacije in preskusi za oblogo

Natezna trdnost in raztezek

2.3.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost ni manjša od 10 MPa in raztezek do pretrga ni manjši od 250 odstotkov.

2.3.1.2.   Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

2.3.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

2.4.   Specifikacije in preskusne metode za plašč

2.4.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost ni manjša od 10 MPa in raztezek do pretrga ni manjši od 250 odstotkov.

2.4.1.2.   Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

2.4.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Odpornost proti ozonu

2.4.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu s standardom ISO 1431/1.

2.4.2.2.   Preskušanci, katerih raztezek mora znašati 20 odstotkov, so 120 ur izpostavljeni zraku s temperaturo 40 °C in koncentracijo ozona 50 delcev na 100 milijonov delcev ozona.

2.4.2.3.   Razpoke na preskušancih niso dovoljene.

2.5.   Specifikacije za nespojeno cev

Nepropustnost za plin (propustnost)

2.5.1.1.   Cev proste dolžine 1 m je treba povezati s posodo, napolnjeno s tekočim propanom s temperaturo 23 ± 2 °C.

2.5.1.2.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4080.

2.5.1.3.   Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 pare na meter cevi.

Odpornost pri nizki temperaturi

2.5.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4672–1978, metoda B.

2.5.2.2.   Preskusna temperatura: –25 ± 3 °C,

2.5.2.3.   Razpoke in prelomi niso dovoljeni.

Preskus upogibanja

2.5.3.1.   Prazna cev, dolga približno 3,5 m, mora 3 000-krat prestati izmenični preskus upogibanja, določen v nadaljevanju, ne da bi se pri tem poškodovala. Po preskusu mora cev zdržati preskusni tlak iz odstavka 2.5.4.2.

Slika 2

(samo primer)

masa

pogonski mehanizem

2.5.3.3.   Preskusna naprava (glej sliko 2) je sestavljena iz jeklenega ogrodja z dvema lesenima kolesoma s širino platišča pribl. 130 mm.

Obod vsakega kolesa mora imeti utor, ki služi kot vodilo za cev. Polmer kolesa, izmerjen na dnu utora, mora znašati toliko, kot določa odstavek 2.5.3.2.

Vzdolžni srednji ravnini obeh koles morata biti v isti navpični ravnini, razdalja med središčema koles pa mora biti v skladu z odstavkom 2.5.3.2.

Vsako kolo se mora prosto vrteti okoli svoje osi.

Pogonski mehanizem potegne cev čez kolesa s hitrostjo štirih zaključenih gibov na minuto.

2.5.3.4.   Cev, nameščena na kolesi, ima obliko črke S (glej sliko 2).

Konec, ki teče nad zgornjim kolesom, ima zadostno maso, ki mogoča, da se cev in kolesi tesno prilegajo. Del, ki teče nad spodnjim kolesom, je nameščen na pogonski mehanizem.

Mehanizem mora biti nameščen tako, da je celotna razdalja, ki jo cev prepotuje v obeh smereh, 1,2 m.

Hidravlični preskusni tlak in določitev najnižjega tlaka porušitve

2.5.4.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 1402.

2.5.4.2.   Preskusni tlak 1 015 kPa se uporabi v obdobju 10 minut, ne da bi pri tem prišlo do kakršnega koli puščanja.

2.5.4.3.   Tlak porušitve ne sme biti manjši od 1 800 kPa.

2.6.   Spoji

2.6.1.   Spoji so izdelani iz materiala, odpornega na korozijo.

2.6.2.   Tlak porušitve na spojih v pritrjenem položaju nikoli ne sme biti manjši od tlaka porušitve v cevovodu ali cevi.

Tlak puščanja na spojih v pritrjenem položaju nikoli ne sme biti manjši od tlaka puščanja v cevovodu ali cevi.

2.6.3.   Spoji morajo biti izvedeni z veznimi kosi.

2.6.4.   Spoji so lahko izvedeni s priključno matico ali s hitrim priključkom.

2.6.5.   Spoja s hitrim priključkom ni mogoče prekiniti brez posebnih meritev ali uporabe ustreznega orodja.

2.7.   Sestav cevi in spojev

2.7.1.   Konstrukcija spojev mora biti taka, da ni treba odstraniti plašča, razen če je cev ojačana z materialom, odpornim proti koroziji.

Sestav cevi mora prestati preskus z impulzi v skladu s standardom ISO 1436.

2.7.2.1.   Preskus je treba zaključiti s krožečim oljem s temperaturo 93 °C in najnižjim tlakom 1 015 kPa.

2.7.2.2.   Cev je treba izpostaviti 150 000 impulzom.

2.7.2.3.   Po preskusu z impulzi mora cev zdržati preskusni tlak iz odstavka 2.5.4.2.

Nepropustnost za plin

2.7.3.1.   Sestav cevi (cev s spoji) mora pet minut zdržati plinski tlak 1 015 kPa, pri čemer ne sme priti do puščanja.

2.8.   Oznake

Vsaka cev mora imeti v razmiku največ 0,5 m nameščene naslednje jasno čitljive in neizbrisne identifikacijske oznake, ki so sestavljene iz črk, številk ali simbolov.

2.8.1.1.   Tovarniška ali blagovna znamka proizvajalca.

2.8.1.2.   Leto in mesec proizvodnje.

2.8.1.3.   Oznaka velikosti in tipa.

2.8.1.4.   Identifikacijska oznaka „LPG razred 2“.

2.8.2.   Vsak spoj ima nameščeno tovarniško ali blagovno znamko proizvajalca sestava.

3.   VISOKOTLAČNE SINTETIČNE CEVI, RAZVRSTITEV V RAZRED 1

3.1.   Splošne specifikacije

3.1.1.   Namen tega poglavja je oblikovanje določb o homologaciji sintetičnih gibljivih cevi za uporabo LPG, ki imajo notranji premer do 10 mm.

3.1.2.   To poglavje poleg splošnih zahtev in preskusov za sintetične cevi zajema tudi specifikacije in preskuse, ki se uporabljajo za posebne vrste materialov ali sintetično cev.

3.1.3.   Cev je zasnovana tako, da je odporna proti najvišjemu obratovalnemu tlaku 3 000 kPa.

3.1.4.   Cev je zasnovana tako, da je odporna proti temperaturam med –25 °C in + 125 °C. Za obratovalne temperature, ki presegajo zgoraj omenjene vrednosti, je treba preskusne temperature prilagoditi.

3.1.5.   Notranji premer je v skladu s tabelo 1 standarda ISO 1307.

3.2.   Zgradba cevi

3.2.1.   Sintetična cev mora biti sestavljena iz termoplastične cevi z gladko notranjo steno in plašča iz primernega termoplastična materiala, odpornega proti olju in vremenskim vplivom ter ojačanega z eno ali več vmesnimi plastmi. Če je za ojačano(-e) vmesno(-e) plast(-i) uporabljen material, ki je odporen proti koroziji (tj. nerjavno jeklo), plašč ni potreben.

3.2.2.   Obloga in plašč morata biti brez razpok, lukenj in tujkov.

Namerna preluknjanost plašča se ne šteje kot nepopolnost.

3.3.   Specifikacije in preskusi za oblogo

Natezna trdnost in raztezek

3.3.1.1.    Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost ni manjša od 20 MPa in raztezek do pretrga ni manjši od 200 odstotkov.

3.3.1.2.    Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

3.3.1.3.    Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Natezna trdnost in raztezek, značilna za poliamid 6.

3.3.2.1.    Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527–2 pri naslednjih pogojih:

Material je treba pred preskušanjem kondicionirati najmanj 21 dni pri 23 °C in 50-odstotni relativni vlažnosti.

Zahteve:

3.3.2.2.    Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

3.3.2.3.    Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri 23 °C in 50-odstotni relativni vlažnosti najmanj 21 dni pred izvajanjem nateznega preskusa v skladu z odstavkom 3.3.2.1.

Zahteve:

3.4.   Specifikacije in preskusne metode za plašč

3.4.1.1.    Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost ni manjša od 20 MPa in raztezek do pretrga ni manjši od 250 odstotkov.

3.4.1.2.    Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

3.4.1.3.    Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

Odpornost proti ozonu

3.4.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu s standardom ISO 1431/1.

3.4.2.2.   Preskušanci, katerih raztezek mora znašati 20 odstotkov, so 120 ur izpostavljeni zraku s temperaturo 40 °C in 50 ± 10-odstotno relativno vlažnostjo s koncentracijo ozona 50 delcev na 100 milijonov delcev ozona.

3.4.2.3.   Razpoke na preskušancih niso dovoljene.

Specifikacije in preskusna metoda za plašč, izdelan iz poliamida 6.

3.4.3.1.    Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527-2 pri naslednjih pogojih:

Material je treba pred preskušanjem kondicionirati najmanj 21 dni pri 23 °C in 50-odstotni relativni vlažnosti.

Zahteve:

3.4.3.2.    Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

Zahteve:

3.4.3.3.    Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

Po staranju je treba vzorce kondicionirati najmanj 21 dni pred izvajanjem nateznega preskusa v skladu z odstavkom 3.3.1.1.

Zahteve:

3.5.   Specifikacije nepriklopljene cevi

Nepropustnost za plin (propustnost)

3.5.1.1.   Cev proste dolžine 1 m je treba povezati s posodo, napolnjeno s tekočim propanom s temperaturo 23 ± 2 °C.

3.5.1.2.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4080.

3.5.1.3.   Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 pare na meter cevi.

Odpornost pri nizki temperaturi

3.5.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4672, metoda B.

3.5.2.2.   Preskusna temperatura: –25 ±3 °C.

3.5.2.3.   Razpoke ali prelomi niso dovoljeni.

Odpornost pri visoki temperaturi

3.5.3.1.   Vzorec cevi z najmanjšo dolžino 0,5 m, ki je pod tlakom 3 000 kPa, mora biti 24 ur v peči pri temperaturi 125 ±2 °C.

3.5.3.2.   Puščanje ni dovoljeno.

3.5.3.3.   Po preskusu je cev 10 minut izpostavljena preskusnemu tlaku 6 750 kPa. Puščanje ni dovoljeno.

Preskus upogibanja

Prazna cev, dolga približno 3,5 m, mora 3 000-krat prestati izmenični preskus upogibanja, določen v nadaljevanju, ne da bi se pri tem poškodovala. Po preskusu mora cev zdržati preskusni tlak iz odstavka 3.5.5.2.

Slika 3

(samo primer) (a = 102 mm; b = 241 mm)

masa

pogonski mehanizem

3.5.4.2.   Preskusna naprava (glej sliko 3) je sestavljena iz jeklenega ogrodja z dvema lesenima kolesoma s širino platišča približno 130 mm.

Obod vsakega kolesa mora imeti utor, ki služi kot vodilo za cev. Polmer kolesa, izmerjen na dnu utora, mora znašati 102 mm.

Vzdolžni srednji ravnini obeh koles morata biti v isti navpični ravnini. Razdalja med središčema koles mora biti navpično 241 mm in vodoravno 102 mm.

Vsako kolo se mora prosto vrteti okoli svoje osi.

Pogonski mehanizem potegne cev čez kolesa s hitrostjo štirih zaključenih gibov na minuto.

3.5.4.3.   Cev, nameščena na kolesi, ima obliko črke S (glej sliko 3).

Konec, ki teče nad zgornjim kolesom, ima zadostno maso, ki omogoča, da se cev in kolesi tesno prilegajo. Del, ki teče nad spodnjim kolesom, je nameščen na pogonski mehanizem.

Mehanizem mora biti nameščen tako, da je celotna razdalja, ki jo cev prepotuje v obeh smereh, 1,2 m.

Hidravlični preskusni tlak in določitev najnižjega tlaka porušitve

3.5.5.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 1402.

3.5.5.2.   Preskusni tlak 6 750 kPa se uporabi v obdobju 10 minut, ne da bi pri tem prišlo do kakršnega koli puščanja.

3.5.5.3.   Tlak porušitve ne sme biti manjši od 10 000 kPa.

3.6.   Spoji

3.6.1.   Spoji so iz jekla ali medenine, površina pa mora biti odporna proti koroziji.

3.6.2.   Spoji morajo biti izvedeni s konektorji in sestavljeni iz cevne spojke ali vijaka za odzračevanje zavor. Tesnilo je odporno proti LPG in v skladu z odstavkom 3.3.1.2.

3.6.3.   Vijak za odzračevanje zavor je v skladu z DIN 7643.

3.7.   Sestav cevi in spojev

Sestav cevi mora prestati preskus z impulzi v skladu s standardom ISO 1436.

3.7.1.1.   Preskus je treba zaključiti s krožečim oljem s temperaturo 93 °C in najnižjim tlakom 3 000 kPa.

3.7.1.2.   Cev je treba izpostaviti 150 000 impulzom.

3.7.1.3.   Po preskusu z impulzi mora cev zdržati preskusni tlak iz odstavka 3.5.5.2.

Nepropustnost za plin

3.7.2.1.   Sestav cevi (cev s spoji) mora pet minut zdržati plinski tlak 3 000 kPa, pri čemer ne sme priti do puščanja.

3.8.   Oznake

Vsaka cev mora imeti v razmiku največ 0,5 m nameščene naslednje jasno čitljive in neizbrisne identifikacijske oznake, ki so sestavljene iz črk, številk ali simbolov.

3.8.1.1.   Tovarniška ali blagovna znamka proizvajalca.

3.8.1.2.   Leto in mesec proizvodnje.

3.8.1.3.   Oznaka velikosti in tipa.

3.8.1.4.   Identifikacijska oznaka „LPG razred 1“.

3.8.2.   Vsak spoj ima nameščeno tovarniško ali blagovno znamko proizvajalca sestava.

PRILOGA 9

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI POLNILNE ENOTE

1.   Opredelitev: glej odstavek 2.16 tega pravilnika.

2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2):

Polnilna enota: Razred 3

Protipovratni ventil: Razred 3

3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 65 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.10, Določbe o polnilni enoti.

6.   Preskusni postopki:

Zahteve udarnega preskusa za polnilno enoto Euro

7.1.   Splošne zahteve

Polnilna enota mora prestati udarni preskus 10 J.

7.2.   Preskusni postopek

1 kg mase utrjenega jekla se spusti z višine 1 m, da se ustvari udarno hitrost 4,4 m/s. To se doseže s pritrditvijo mase na nihalo.

Ta polnilna enota se vgradi vodoravno v trden predmet. Masa udari v središče štrlečega dela polnilne enote.

7.3.   Interpretacija preskusa

Polnilna enota ustreza preskusu notranjega tesnjenja in preskusu tesnjenja sedeža pri temperaturi okolja.

7.4.   Ponovno preskušanje

Če polnilna enota ne opravi preskusa, se na 2 vzorcih enakega sestavnega dela izvede udarni preskus.

Če oba vzorca opravita preskus, se prvi preskus ne upošteva. V primeru, da eden ali oba vzorca ne opravita ponovnega preskusa, sestavni del ni homologiran.

Opombe:

Slika 1

Priključna površina bajonetne polnilne enote

Slika 2

Priključna površina polnilne enote posode

Slika 3

Priključna površina polnilne enote Euro za lažja vozila

Slika 4

Priključna površina polnilne enote ACME

Slika 5

Priključna površina polnilne enote Euro za težka vozila

Dimenzije v milimetrih

Ključni elementi:

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 10

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI POSOD ZA LPG

Pomen simbolov in izrazov, uporabljenih v tej prilogi

1.   TEHNIČNE ZAHTEVE

1.1.   Jeklenke, vključene v tej prilogi, so:

LPG-1 Kovinske posode

LPG-4 Posode, v celoti iz kompozitnih materialov

1.2.   Dimenzije

Za vse dimenzije brez navedbe dovoljenih odstopanj se uporabljajo splošno dovoljena odstopanja EN 22768–1.

1.3.   Materiali

1.3.1.   Za izdelavo proti tlaku odpornih lupin posod mora biti kot material uporabljeno jeklo, določeno v Euronorm EN 10120 (vendar se lahko uporabljajo drugi materiali, pod pogojem, da ima posoda enake lastnosti glede varnosti, ki jih morajo potrditi organi, ki so podelili homologacijo).

1.3.2.   Osnovni material se nanaša na material v stanju, preden je bila izvedena določena sprememba v zvezi s proizvodnim postopkom,

1.3.3.   Vsi sestavni deli telesa posode in vsi nanj privarjeni deli morajo biti izdelani iz kompatibilnega materiala.

1.3.4.   Dodajni material pri varjenju mora biti združljiv z osnovnim materialom, tako da so lastnosti gotovega zvara enakovredne tistim, ki so določene za osnovni material (EN 288–39).

1.3.5.   Proizvajalec posode mora pridobiti in predložiti:

1.3.6.   Organ, ki opravlja preglede, mora imeti možnost opravljanja neodvisnih analiz. Te analize morajo biti opravljene bodisi na vzorcih, vzetih iz materialov, kakršne proizvajalec dobavlja proizvajalcu posod, ali na končnih izdelkih posod.

1.3.7.   Proizvajalec mora organu, ki opravlja preglede, dati na voljo rezultate metalurških in mehanskih preskusov in analiz, opravljenih na zvarih, prav tako pa mu mora predložiti opis uporabljenih metod in postopkov varjenja, ki lahko veljajo za reprezentativne za varjenje pri proizvodnji jeklenk.

1.4.   Načrtovane temperature in tlaki

1.4.1.   Načrtovana temperatura

Načrtovana obratovalna temperatura posode je od –20 °C do 65 °C. Za ekstremne obratovalne temperature, višje od zgoraj omenjenih temperatur, veljajo posebni preskusni pogoji, dogovorjeni s pristojnim organom.

1.4.2.   Načrtovani tlak

Načrtovani obratovalni tlak posode je: 3 000 kPa.

1.5.   Postopki toplotne obdelave samo na kovinskih posodah so v skladu z naslednjimi zahtevami:

1.5.1.   Toplotna obdelava se izvede na delih ali celotni posodi.

1.5.2.   Tisti deli posode, ki so bili deformirani za več kot 5 odstotkov, morajo biti podvrženi naslednji toplotni obdelavi: normalizacija.

Posode z debelino stene ≥ 5 mm morajo biti podvržene naslednji toplotni obdelavi:

1.5.3.1.   toplo valjani in normalizirani material: razbremenitev napetosti ali normalizacija;

1.5.3.2.   drugačen material: normalizacija.

1.5.4.   Proizvajalec mora predložiti uporabljeni postopek za toplotno obdelavo.

1.5.5.   Lokalna toplotna obdelava gotove posode ni dopustna.

1.6.   Izračun delov pod tlakom

Izračun delov pod tlakom za kovinske posode.

Debelina stene valjaste lupine posod ne sme biti manjša od debeline, izračunane po enačbi:

1.6.1.1.1.   Posode brez vzdolžnih zvarov:

1.6.1.1.2.   Posode z vzdolžnimi zvari:

Velikost in izračun dnov (glej slike v Dodatku 4 k tej prilogi).

1.6.1.2.1.   Dna posod so izdelana iz enega kosa, so zavarovana pred tlakom in so bodisi torisferične ali ovalne oblike (primeri so navedeni v Dodatku 5).

1.6.1.2.2.   Dna posod morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

Torisferična dna

sočasno veljavne omejitve:

Eliptična dna

sočasno veljavne omejitve:

1.6.1.2.3.   Debelina teh zaobljenih dnov na nobenem mestu ne sme biti manjša od vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:

Koeficient oblike C za izračun polnih dnov je podan v tabeli in grafih iz Dodatka 4 k tej prilogi.

Debelina stene valjastega konca dnov ne sme biti manjša ali se za več kot 15 odstotkov razlikovati od najmanjše debeline stene lupine.

1.6.1.3.   Nominalna debelina stene valjastega dela in zaobljenega dna ne sme biti v nobenem primeru manjša od:

z najmanjšo vrednostjo 1,5 mm.

1.6.1.4.   Lupina posode je lahko izdelana iz enega, dveh ali treh delov. Kadar je lupina izdelana iz dveh ali treh delov, morajo biti vzdolžni zvari prestavljeni/obrnjeni za najmanj 10-kratno debelino stene posode (10 · a). Dna morajo biti konveksna in izdelana iz enega kosa.

1.6.2.   Izračun delov pod tlakom za posode, v celoti iz kompozitnih materialov

Izračunajo se napetosti v posodi za vsak tip posode. Tlaka, uporabljena za te izračune, sta načrtovani tlak in preskusni tlak porušitve. Za izračune se uporabljajo ustrezne analitične tehnike za določitev porazdelitve obremenitve po celotni posodi.

1.7.   Konstrukcija in izdelava

Splošne zahteve

1.7.1.1.   Proizvajalec z ustreznim sistemom obvladovanja kakovosti dokaže, da razpolaga s proizvodnimi zmogljivostmi in tehnologijo, ki zagotavljajo, da izdelane posode izpolnjujejo zahteve iz te priloge.

1.7.1.2.   Proizvajalec mora z ustreznim nadzorom zagotoviti, da osnovni materiali in odkovki, uporabljeni za izdelavo posod, nimajo napak, ki bi lahko ogrozile varno rabo posod.

Na tlak obremenjeni deli

1.7.2.1.   Proizvajalec mora opisati uporabljene varilne metode in postopke ter navesti preglede, opravljene med proizvodnjo.

1.7.2.2.   Tehnične varilske zahteve

Soležni zvari morajo biti opravljeni z avtomatiziranim postopkom.

Soležni zvari na proti tlaku odporni lupini ne smejo biti na nobenem mestu, na katerem se spreminja profil.

Kotni zvari ne smejo prekrivati vzdolžnih zvarov, ampak morajo biti vsaj 10 mm oddaljeni od le-teh.

Zvari, ki spajajo dele, sestavljajoče lupino, morajo izpolnjevati naslednje zahteve (glej slike, dane kot primeri v Dodatku 1 k tej prilogi):

vzdolžni zvar: ta zvar je izveden kot soležni zvar po celotnem preseku kovine stene;

obodni zvar:

ta zvar je izveden kot soležni zvar po celotnem delu materiala stene. Zvar z notranjo privaljeno podložko velja za poseben tip soležnega zvara;

zvari pritrjene plošče z ventili ali obroč se izdelajo v skladu s sliko 3 v Dodatku 1.

Zvar, ki pritrjuje prirobnico ali podstavke na posodo, je vzdolžni ali kotni zvar.

Varjeni podstavki za pritrditev so varjeni na obodni način. Zvari so dovolj trdni, da so odporni proti tresljajem, zaviranju in zunanjim silam najmanj 30 g v vseh smereh.

Pri soležnih zvarih neporavnanost spojnih prerezov ne sme presegati petine debeline sten (1/5 a).

1.7.2.3.   Pregledovanje zvarov

Proizvajalec mora zagotoviti, da so zvari nepretrgano prevarjeni, brez vsakega opletanja zvara, in da nimajo napak, ki bi lahko ogrozile varno rabo posode.

Za posode, sestavljene iz dveh delov, morajo razen zvarov, skladnih z zvarom z notranjo privaljeno podložko na strani 1 Dodatka 1 k tej prilogi, biti obodni soležni zvari radiografsko pregledani do oddaljenosti 100 mm na posodi. Na posodi, izbrani na začetku, in posodi, izbrani na koncu vsake delovne izmene pri kontinuirani proizvodnji, ob prekinitvi proizvodnje za več kakor 12 ur, pa mora biti radiografsko pregledana tudi prva privarjena posoda.

1.7.2.4.   Ovalnost

Ovalnost valjaste lupine posode mora biti omejena na tako vrednost, da razlika med največjim in najmanjšim zunanjim premerom na istem preseku ni večja od 1 odstotka povprečne vrednosti teh dveh premerov.

Vezni kosi

1.7.3.1.   Ročaji morajo biti izdelani in privarjeni na telo posode tako, da ne povzročajo nevarnih koncentracij napetosti in zbiranja vode.

1.7.3.2.   Podstavek posode mora biti dovolj močan in izdelan iz materiala, združljivega z jeklom, ki je uporabljeno za posodo. Oblika podstavka mora posodi zagotavljati zadostno stabilnost.

Zgornji rob podstavka mora biti privarjen na posodo tako, da niti ne povzroča zbiranja vode niti ne dovoljuje vodi prodreti med podstavek in posodo.

1.7.3.3.   Na posode se pritrdi referenčna oznaka, da se zagotovi njihova pravilna vgradnja.

1.7.3.4.   Kadar so napisne tablice pritrjene na jeklenko, morajo biti pritrjene na lupini, odporni proti tlaku, in ne smejo biti odstranljive. Izvedeni morajo biti vsi potrebni ukrepi za preprečevanje korozije.

1.7.3.5.   Za posodo veljajo določbe za namestitev ohišja, nepropustnega za plin, ali določene vrste zaščitne naprave na dodatno opremo posode.

1.7.3.6.   Za izdelavo podstavkov pa sme biti uporabljen poljuben drug material, če je zagotovljena njegova ustrezna trdnost in če ni povzročena korozija na stiku s posodo.

Protipožarno varstvo

1.7.4.1.   Posoda, ki je vzorčni tip posode, vsa oprema na njej in kakršna koli dodatna izolacija ali zaščitni material so vključeni v protipožarni preskus, kot je določeno v odstavku 2.6 te priloge.

2.   PRESKUSI

Tabeli 1 in 2 prikazujeta pregled preskusov, ki jih je treba izvesti na posodah za LPG na prototipih in med proizvodnim procesom v skladu z njihovo naravo. Vsi preskusi se izvedejo pri temperaturi okolja 20 ± 5 °C, razen če ni drugače navedeno.

Tabela 1

Pregled preskusov, ki jih je treba izvesti na kovinskih posodah

Opomba 1: 6 posod se predloži v homologacijo.

Opomba 2: Na enem od teh prototipov se določi prostornina posode in debelina stene vsakega dela posode.

Tabela 2

Pregled preskusov, ki jih je treba izvesti na posodah, v celoti iz kompozitnih materialov

2.1.   Mehanski preskusi

Splošne zahteve

Pogostost mehanskih preskusov

2.1.1.1.1.   Pogostost preskusov za kovinske posode je: 1 posoda iz vsake serije med proizvodnjo in za preskušanje tipa, glej tabelo 1.

Preskušanci, ki niso dovolj ploščati, se sploščijo s hladnim stiskanjem.

Na preskušancih, ki vsebujejo zvar, je treba tega strojno obdelati, tako da odvzamemo temensko izboklino.

Na kovinskih posodah se izvedejo preskusi, kot je opisano v tabeli 1.

Preskušance iz posode s samo enim obodnim zvarom (posode iz dveh delov) se vzame na mestih, prikazanih na sliki 1 v Dodatku 2.

Preskušance iz posode z vzdolžnim in obodnim zvarom (posode iz dveh delov) se vzame na mestih, prikazanih na sliki 2 v Dodatku 2.

2.1.1.1.2.   Pogostost preskusov za posode, v celoti iz kompozitnih materialov, je:

2.1.1.2.   Vsi mehanski preskusi za preverjanje lastnosti osnovnega materiala in zvarov proti tlaku odpornih lupin posod se izvedejo na preskušancih, vzetih iz gotovih posod.

Vrste preskusov in vrednotenje rezultatov preskusov

Na vsaki vzorčni posodi se izvedejo naslednji preskusi:

2.1.2.1.1.   Posode z vzdolžnimi in obodnimi zvari (posode iz treh delov) na preskušancih, vzetih na mestih, prikazanih na sliki 1 v Dodatku 2 k tej prilogi:

(ml, m2) Najmanj dva makroskopska preskusa vzorcev plošče z vijaki z obročem v primeru stranskih vgrajenih vijakov iz spodnjega odstavka 2.4.2.

2.1.2.1.2.   Posode samo z obodnimi zvari (posode iz dveh delov) na preskušancih, vzetih na mestih, prikazanih na slikah 2a in 2b v Dodatku 2 k tej prilogi:

Preskusi, kot je navedeno v odstavku 2.1.2.1.1 zgoraj, razen (c), (e) in (f), ki se ne uporabljajo. Preskušanec za natezni preskus na osnovnem materialu se vzame iz (a) ali (b), kot je navedeno v zgornjem odstavku 2.1.2.1.1.

2.1.2.1.3.   Preskušance, ki niso dovolj ploščati, je treba sploščiti s hladnim stiskanjem.

2.1.2.1.4.   Na vseh preskušancih, ki vsebujejo zvar, se tega strojno obdela, tako da odvzamemo temensko izboklino.

Natezni preskus

Natezni preskus osnovne kovine

2.1.2.2.1.1.   Natezni preskus se izvede v skladu z Euronorm EN 876, EN 895 in EN 10002–1.

2.1.2.2.1.2.   Vrednosti, ugotovljene za napetost tečenja, natezno trdnost in raztezek po pretrgu, morajo ustrezati lastnostim kovine, kot je zahtevano v odstavku 1.3 te priloge.

Natezni preskus zvarov

2.1.2.2.2.1.   Natezni preskus pravokotno na zvar mora biti izveden na preskušancu, ki ima zožen prečni presek širine 25 mm na dolžini do 15 mm prek robov zvara, kakor prikazuje slika 2 v Dodatku 3 k tej prilogi.

Od srednjega dela se mora širina preskušanca povečevati postopoma.

2.1.2.2.2.2.   Ugotovljena vrednost natezne trdnosti mora dosegati najmanjše ravni, ki jih zahteva EN 10120.

Upogibni preskus

2.1.2.3.1.   Upogibni preskus se izvede v skladu s standardom ISO 7438:2000 in ISO 7799:2000 ter Euronorm EN 910 za varjene dele. Upogibni preskusi se izvedejo na notranji površini pod napetostjo in zunanji površini pod napetostjo.

2.1.2.3.2.   Preskušanec med upogibanjem navznoter okoli trna ne sme razpokati, preden se razdalja med njegovima notranjima površinama zmanjša na vrednost, enako premeru trna + 3a (glej sliko 1 v Dodatku 3 k tej prilogi).

2.1.2.3.3.   Razmerje (n) med premerom trna in debelino preskušanca ne sme presegati vrednosti iz naslednje tabele:

Ponovno preskušanje za natezni in upogibni preskus

2.1.2.4.1.   Za natezni in upogibni preskus je dovoljeno ponovno preskušanje. Drugi preskus se izvede na dveh preskušancih, vzetih iz iste posode.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

2.2.   Preskus porušitve pod hidravličnim tlakom

Preskusne zahteve

Posode, na katerih izvajamo ta preskus, morajo imeti oznake, ki so predložene za presek posode, obremenjene na tlak.

2.2.1.1.   Hidravlični preskus porušitve pod vodnim tlakom mora biti izveden na preskusni progi, ki omogoča povečevanje tlaka v posodi z enakomerno hitrostjo, dokler se posoda ne poruši, in zapisovanje krivulje spreminjanja tlaka s časom. Največja hitrost pretoka med preskusom ne sme presegati 3 odstotke prostornine posode na minuto.

Interpretacija preskusa

Merila, uporabljena pri interpretaciji preskusa porušitve, so naslednja:

2.2.2.1.1.   Prostorninski raztezek jeklenke, ki je enak: prostornini vode, porabljeni od trenutka začetka dviganja tlaka do trenutka, ko se posoda poruši;

2.2.2.1.2.   Pregled zloma in oblike njegovih robov;

2.2.2.1.3.   Tlak porušitve.

Pogoji sprejemljivosti preskusa

2.2.3.1.   Izmerjeni tlak porušitve (Pr) pod nobenim pogojem ne sme biti manjši od 2,25 × 3 000 = 6 750 kPa.

2.2.3.2.   Določena sprememba prostornine kovinske posode v trenutku, ko se posoda poruši, ne sme biti manjša od:

20 odstotkov, če je dolžina kovinske posode večja od njenega premera;

17 odstotkov, če je dolžina kovinske posode enaka ali manjša od njenega premera.

8 odstotkov v primeru posebne kovinske posode, kot je prikazano na slikah A, B in C v Dodatku 5 na strani 1.

Preskus porušitve ne sme povzročiti razpada posode na kose.

2.2.3.3.1.   Glavni lom ne sme biti krhkega tipa, tj. robovi loma ne smejo biti radialni, ampak nagnjeni glede na ravnino premera in morajo izkazovati krčenje površine po vsej debelini.

2.2.3.3.2.   Pri kovinskih posodah lom ne sme pokazati nobene očitne napake v kovini. Zvar mora biti vsaj tako trden kot izvorna kovina, po možnosti pa trši.

Pri posodah, v celoti iz kompozitnih materialov, lom ne sme pokazati konstrukcijskih napak.

2.2.3.4.   Ponovno preskušanje za preskus porušitve

Za preskus porušitve je dovoljeno ponovno preskušanje. Drugi preskus porušitve se izvede na dveh posodah, ki sta bili proizvedeni zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

2.3.   Hidravlični preskus

2.3.1.   Posode, ki so vzorčni tipi posode, predložene v homologacijo (brez dodatne opreme, vendar z zaprtimi izhodi) so odporne proti notranjemu hidravličnemu tlaku 3 000 kPa brez puščanja ali trajno deformirane v skladu z naslednjimi zahtevami:

2.3.2.   Tlak vode v posodi mora enakomerno naraščati, dokler ne doseže preskusne vrednosti 3 000 kPa.

2.3.3.   Posoda mora ostati pod preskusnim tlakom dovolj dolgo, da je mogoče ugotoviti, da tlak ne kaže znamenj padanja, in lahko zagotovimo, da posoda ne pušča.

2.3.4.   Po preskusu posoda ne sme kazati nobenih trajnih deformacij.

2.3.5.   Vsaka taka preskušena posoda, ki ne izpolnjuje zahtev preskusa, mora biti zavrnjena.

Dodatni hidravlični preskusi, ki jih je treba izvesti na posodah, v celoti iz kompozitnih materialov

Ciklični tlačni preskus pri temperaturi okolice

2.3.6.1.1.   Preskusni postopek

Na gotovi posodi se izvede do največ 20 000 tlačnih ciklov v skladu z naslednjim postopkom:

2.3.6.1.2.   Interpretacija preskusa

Posoda pred doseženim 10 000 ciklom ne sme odpovedati ali puščati.

Po končanih 10 000 ciklih posoda lahko pušča preden se razpoči.

2.3.6.1.3.   Ponovno preskušanje

Za ciklični tlačni preskus pri temperaturi okolice je dovoljeno ponovno preskušanje

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

Ciklični tlačni preskus pri visoki temperaturi

2.3.6.2.1.   Preskusni postopek

Na gotovi posodi se izvaja tlačne cikle, pri čemer ne sme priti do razpočenja, puščanja ali razcefranosti vlaken:

Po cikličnem tlačnem preskusu pri visoki temperaturi se na posodah izvede preskus zunanjega tesnjenja, nato pa se v posodah vzdržuje hidrostatični tlak do pojava napake v skladu s postopkom preskusa porušitve.

2.3.6.2.2.   Interpretacija preskusa

Posoda je v skladu z zahtevami preskusa zunanjega tesnjenja, kot je določeno v odstavku 2.3.6.3.

Posoda doseže najnižji tlak porušitve, ki znaša 85-odstotkov tlaka porušitve.

2.3.6.2.3.   Ponovno preskušanje

Za ciklični tlačni preskus pri visoki temperaturi. je dovoljeno ponovno preskušanje

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovnega preskusa ne opravita, se serija zavrne.

Preskus zunanjega tesnjenja

2.3.6.3.1.   Preskusni postopek

Ko je posoda pod tlakom 3 000 kPa, se potopi v milnico, da se odkrije puščanje (preskus z mehurčki).

2.3.6.3.2.   Interpretacija preskusa

Na posodi ne prihaja do puščanja.

2.3.6.3.3.   Ponovno preskušanje

Za preskus zunanjega tesnjenja je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva. V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

Preskus prepustnosti

2.3.6.4.1.   Preskusni postopek

Vsi preskusi se izvedejo pri 40 °C na posodi, ki za gorivo uporablja komercialni propan pri 80-odstotkih svoje prostornine.

Preskus se izvaja najmanj 8 tednov dokler se prepustnost strukture v najmanj 500 urah ne ustali.

Nato se izmeri stopnja zmanjšanja teže posode.

Zabeleži se grafikon spremembe mase na število dni.

2.3.6.4.2.   Interpretacija preskusa

Stopnja zmanjšanja teže je manjša od 0,15 g/uro.

2.3.6.4.3.   Ponovno preskušanje

Za preskus prepustnosti je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, izdelanih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva. V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

Ciklični preskus z LPG

2.3.6.5.1.   Preskusni postopek

Na posodi, ki je uspešno prestala preskus prepustnosti, se izvede hidrostatični preskus porušitve pod tlakom v skladu z zahtevami iz odstavka 2.3.6.1 te priloge.

Posoda se prereže, nato pa se preveri prehod med oblogo in priključnim nastavkom.

2.3.6.5.2.   Interpretacija preskusa

Posoda izpolnjuje zahteve hidrostatičnega preskusa porušitve pod tlakom.

Pregled prehoda med oblogo in priključnim nastavkom posode ne sme razkriti poškodbe, kot je razpoka zaradi obremenitve ali elektrostatična razelektritev.

2.3.6.5.3.   Ponovno preskušanje

Za ciklični preskus z LPG je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovnega preskusa ne opravita, se serija zavrne.

Preskus drsenja pri visoki temperaturi

2.3.6.6.1.   Splošno

Ta preskus se izvaja samo na posodah, v celoti iz kompozitnih materialov, pri katerih je temperaturna točka posteklenitve (TG) smolne matrice pod načrtovano temperaturo +50 °C.

2.3.6.6.2.   Preskusni postopek

Ena gotova posoda se preskusi na naslednji način:

2.3.6.6.3.   Interpretacija preskusa

Največje dovoljeno povečanje prostornine je 5-odstotno. Posoda izpolnjuje zahteve preskusa zunanjega tesnjenja, kot je določeno v odstavku 2.4.3 te priloge, in preskusa porušitve, kot je določeno v odstavku 2.2 te priloge.

2.3.6.6.4.   Ponovno preskušanje

Za preskus drsenja pri visoki temperaturi. je dovoljeno ponovno preskušanje

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovnega preskusa ne opravita, se serija zavrne.

2.4.   Pregled brez porušitve

Radiografski pregled

2.4.1.1.   Zvari morajo biti radiografsko pregledani v skladu s specifikacijo ISO R 1106 za razred B.

2.4.1.2.   Kadar je uporabljen žični indikator, najmanjši premer vidne žičke ne sme presegati 0,10 mm.

Kadar je uporabljen indikator stopničastega ali luknjičastega tipa, premer najmanjše vidne luknjice ne sme presegati 0,25 mm.

2.4.1.3.   Ocenjevanje radiografskih posnetkov mora temeljiti na originalnih filmih in biti opravljeno v skladu s postopkom, priporočenim v odstavku 6 standarda ISO 2504.

Naslednje napake niso dopustne:

Razpoke, neustrezni zvari ali nepopolna privarjenost zvara.

2.4.1.4.1.   Za debelino stene ≥ 4 mm veljajo spodaj našteti vključki za nedopustne:

kakršen koli plinski vključek, večji od a/4 mm;

kakršen koli plinski vključek, manjši od a/4 mm, vendar večji od a/3 mm, če je oddaljen več kakor 25 mm od drugega plinskega vključka, manjšega od a/4 in večjega od a/3 mm;

kakršen koli podolgovat vključek ali kakršna koli v vrsti razporejena skupina okroglih vključkov, katere predstavljena dolžina (na dolžini zvara 12a) ne presega 6 mm;

plinski vključki na katerem koli 100 mm dolgem odseku zvara, kadar skupna površina vseh njihovih slik ni večja od 2a mm2.

2.4.1.4.2.   Za debelino stene < 4 mm veljajo spodaj našteti vključki za nedopustne:

Kakršen koli plinski vključek, manjši od a/2 mm;

Kakršen koli plinski vključek, manjši od a/2 mm, vendar večji od a/1,5 mm, če je oddaljen več kakor 25 mm od drugega plinskega vključka, manjšega od a/2, in večjega od a/1,5 mm;

Kakršen koli podolgovat vključek ali kakršna koli v vrsti razporejena skupina okroglih vključkov, katere predstavljena dolžina (na dolžini zvara 12 a) ne presega 6 mm;

plinski vključki na katerem koli 100 mm dolgem odseku zvara, kadar skupna površina vseh njihovih slik ni večja od 2 a mm2.

2.4.2.   Makroskopski pregled

Makroskopski pregled celotnega prečnega prereza zvara mora pokazati popolno zlitje na površini, obdelani s katero koli kislino za pripravo za makroskopijo, in ne sme pokazati kakršne koli napake v obliki kopičenja materiala ali pomembnejših vključkov ali drugih napak.

Če se pojavi dvom, je treba mikroskopsko preiskati negotovo območje.

2.5.   Pregled zunanjosti zvara za kovinske posode

2.5.1.   Ta pregled je izveden po varjenju.

Pregledovana površina mora biti dobro osvetljena in brez maščob, prahu, žlindre ali kakršnih koli zaščitnih oblog.

2.5.2.   Zlitje varilne kovine z osnovno kovino mora biti gladko in ne sme kazati znakov zajed. Na površini zvara in na okoliški površini njegove stene ne sme biti nobenih razpok, zarez ali poroznih mest. Površina zvara mora biti popolna in gladka. Pri soležnih zvarih višina izbokline ne sme presegati 1/4 širine temena zvara.

2.6.   Protipožarni preskus

2.6.1.   Splošno

Namen protipožarnega preskusa je dokazati, da se gotova posoda s svojim protipožarnim sistemom, določenim pri načrtovanju, kadar je med preskušanjem pod določenimi pogoji izpostavljena ognju, ne razpoči. Proizvajalec opiše obnašanje celotnega protipožarnega sistema, vključno z načrtovanim padcem do atmosferskega tlaka. Šteje se, da so zahteve tega preskusa izpolnjene za katero koli posodo, ki ima s prvotno posodo skupne naslednje lastnosti:

2.6.2.   Namestitev posode

Posode z dolžino enako ali večjo od 1,65 m: Če je posoda na eni strani opremljena z napravo za razbremenitev tlaka, se vir ognja začne na nasprotni strani posode. Če je posoda opremljena z napravo za razbremenitev tlaka na obeh koncih ali na več kot enem mestu po dolžini posode, se središče vira ognja postavi na sredino med napravi za razbremenitev tlaka, ki sta ločeni z največjo vodoravno razdaljo.

2.6.3.   Vir ognja

Enotni vir ognja z dolžino 1,65 m izvaja neposredni vpliv plamena na površino posode po njenem celotnem premeru.

Za vir ognja se lahko uporabi katero koli gorivo, če oskrbuje enakomerno toploto, ki omogoča vzdrževanje določenih preskusnih temperatur, dokler se posoda prezračuje. Zabeležijo se podrobnosti o razporeditvi ognja, da se zagotovi ponovljivost stopnje dovoda toplote v posodo. Kakršna koli napaka ali nestalnost vira ognja med preskusom razveljavi rezultat.

2.6.4.   Meritve temperature in tlaka

Med protipožarnim preskusom se izmerijo naslednji elementi:

Kovinska zaščita se uporabi za preprečevanje neposrednih vplivov plamena na termočlene. Termoelementi so lahko vstavljeni tudi v kovinske bloke, manjše od 25 mm2. Temperature termoelementov in tlak v posodi se med preskusom zabeležijo v presledkih 2 sekund ali manj.

2.6.5.   Splošne zahteve glede preskusa

2.6.6.   Rezultati preskusa:

2.7.   Udarni preskus

2.7.1.   Splošno

Na željo proizvajalca se vsi udarni preskusi lahko izvedejo na eni posodi ali pa na različnih posodah.

Preskusni postopek

Za ta preskus je tekoči medij mešanica vode in glikola ali druga tekočina, ki ima nizko ledišče in ne spreminja lastnosti materiala posode.

Posodo, napolnjeno s tekočim medijem do teže, ki je enaka polnjenju z 80-odstotki LPG z referenčno maso 0,568 kg/l, se vzporedno z dolžino osi (x-os na sliki 1) vozila, v katerem bo nameščena pri hitrosti (V) 50 km/h, potisne k vodoravno pritrjeni trdni zagozdi, pravokotno na premik posode.

Zagozda se namesti tako, da težišče (T) posode pade na sredino zagozde.

Zagozda ima kot α 90 stopinj in točka udara se zaokroži z največjim polmerom 2,5 mm. Dolžina zagozde L je najmanj enaka širini posode glede na njen premik med preskusom. Višina H zagozde je najmanj 600 milimetrov.

Slika 1

opis postopka udarnega preskusa:

Opomba: T = težišče

c.g.

c.g.

Če se lahko posoda namesti v več kot en položaj v vozilu, se preskusi vsak položaj.

Po tem preskusu se na posodi izvede preskus zunanjega tesnjenja, kot je določeno v odstavku 2.3.6.3. te priloge.

2.7.3.   Interpretacija preskusa

Posoda je v skladu z zahtevami preskusa zunanjega tesnjenja, kot je določeno v odstavku 2.3.6.3. te priloge.

2.7.4.   Ponovno preskušanje

Za udarni preskus je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

2.8.   Preskus s padcem

2.8.1.   Preskusni postopek

Preskus s padcem se izvede na eni gotovi posodi pri temperaturi okolja brez notranjega vzdrževanja zračnega tlaka ali pritrjenih ventilov. Posode se spusti na gladko vodoravno betonsko ploščo ali tla.

Višina padca (Hd) je 2 m (izmerjena na najnižji točki posode).

Isto prazno posodo se spusti:

Po preskusu s padcem se na posodah izvede hidrostatični preskus porušitve pod tlakom v skladu z zahtevami iz odstavka 2.3.6.1 te priloge.

2.8.2.   Interpretacija preskusa

Posode izpolnjujejo zahteve cikličnega tlačnega preskusa pri temperaturi okolice v skladu z zahtevami iz odstavka 2.3.6.1. te priloge.

2.8.3.   Ponovno preskušanje

Za preskus s padcem je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovnega preskusa ne opravita, se serija zavrne.

2.9.   Torzijski preskus priključnih nastavkov

2.9.1.   Preskusni postopek

Trup posode se zadrži, da se ne vrti, in torzijsko obremeni z dvakratno obremenitvijo ventila ali PRD, ki jo določi proizvajalec, najprej v smeri privijanja priključka z navojem, nato pa v smeri odvijanja ter na koncu ponovno v smeri privijanja.

Na posodi se nato izvede preskus zunanjega tesnjenja v skladu z zahtevami, prikazanimi v odstavku 2.3.6.3 te priloge.

2.9.2.   Interpretacija preskusa

Posoda je v skladu z zahtevami preskusa zunanjega tesnjenja, kot je prikazano v odstavku 2.3.6.3 te priloge.

2.9.3.   Ponovno preskušanje

Za torzijski preskus priključnih nastavkov je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, zaporedoma za prvo posodo iz enake serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

2.10.   Preskus v kislem okolju

2.10.1.   Preskusni postopek

Gotovo posodo se 100 ur izpostavi 30-odstotni raztopini žveplove kisline (kislina akumulatorja s specifično maso 1,219), medtem ko je pod tlakom 3 000 kPa. Med preskusom mora biti najmanj 20 odstotkov celotne površine posode zajete v raztopini žveplove kisline.

Nato se na posodi izvede preskus porušitve, kot je določeno v odstavku 2.2 te priloge.

2.10.2.   Interpretacija preskusa

Izmerjeni tlak porušitve je najmanj 85 odstotkov tlaka porušitve posode.

2.10.3.   Ponovno preskušanje

Za preskus v kislem okolju je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovnega preskusa ne opravita, se serija zavrne.

2.11.   Preskus z ultravijoličnim sevanjem (UV)

2.11.1.   Preskusni postopek

Kadar je posoda neposredno izpostavljena sončni svetlobi (tudi za steklom), lahko UV sevanje razgradi polimerne materiale. Zato mora proizvajalec dokazati, da je material zunanjega sloja odporen proti UV sevanju med njegovo 20-letno življenjsko dobo.

2.11.2.   Interpretacija preskusa

Če ima zunanji premaz mehansko funkcijo, posoda izpolnjuje zahteve preskusa porušitve, kot je določeno v odstavku 2.2 te priloge.

2.11.3.   Ponovno preskušanje

Za preskus z ultravijoličnim sevanjem je dovoljeno ponovno preskušanje.

Drugi preskus se izvede na dveh posodah, proizvedenih zaporedoma za prvo posodo iz iste serije.

Če so rezultati teh preskusov zadovoljivi, se prvi preskus ne upošteva.

V primeru, da eden ali oba ponovna preskusa ne izpolnjujeta zahtev, se serija zavrne.

(1)  Ti preskušanci se lahko vzamejo iz ene posode

(2)  Dodatna oprema, spremembe in razširitve opreme na posodi so možne brez ponovnega preskušanja, če se sporočijo upravnemu organu, ki je posodo homologiral, in če verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov. Upravne službe lahko od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahtevajo nadaljnje poročilo o preskusu. Posoda in konfiguracije dodatnih naprav bodo navedene v Dodatku 1 k Prilogi 2B.

PRILOGA 11

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI NAPRAV ZA VBRIZGAVANJE PLINA ALI DELOV ZA MEŠANJE PLINA ALI VBRIZGALNIH ŠOB IN VODA ZA GORIVO

Naprava za vbrizgavanje plina ali brizgalna šoba

1.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.10 tega pravilnika.

1.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.): razred 1.

1.3.   Klasifikacijski tlak: 3 000 kPa.

1.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

1.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2., Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.2.1., Določbe o izolacijskem razredu.

Odstavek 6.15.3.1., Določbe, kadar je električni tok izključen.

Odstavek 6.15.4.1., Medij za izmenjavo toplote (zahteve po združljivosti in zahteve glede tlaka).

1.6.   Preskusni postopki:

Naprava za vbrizgavanje plina ali del za mešanje plinov

2.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.10 tega pravilnika.

2.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.):

2.3.   Klasifikacijski tlak:

2.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C, če je črpalka nameščena izven posode.

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

2.5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.2.1, Določbe o izolacijskem razredu.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe, kadar je električni tok izključen.

Odstavek 6.15.4.1, Medij za izmenjavo toplote (zahteve po združljivosti in zahteve glede tlaka).

2.6.   Preskusni postopki:

Vod za gorivo

3.1.   Opredelitev: glej odstavek 2.18 tega pravilnika.

3.2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.):

Vodi za gorivo so lahko razreda 1, 2 ali 2A.

3.3.   Klasifikacijski tlak:

3.4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

3.5.   Splošna pravila načrtovanja: (neuporabljeno)

Preskusni postopki:

3.6.1.   Za vode za gorivo razreda 1:

3.6.2.   Za vode za gorivo razreda 2 in/ali 2A:

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 12

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI ENOTE ZA DOZIRANJE PLINA, KADAR NI KOMBINIRANA Z NAPRAVO(-AMI) ZA VBRIZGAVANJE PLINA

1.   Opredelitev: glej odstavek 2.11. tega pravilnika.

2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.):

3.   Klasifikacijski tlak:

4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.3.1, Določbe o ventilih, aktiviranih z električno energijo.

Odstavek 6.15.4, Medij za izmenjavo toplote (zahteve po združljivosti in zahteve glede tlaka).

Odstavek 6.15.5, Varnostni obvod nadtlaka.

6.   Preskusni postopki:

Opombe:

Deli enote za doziranje plina (razred 2 ali 2A) so nepropustni, z zaprtim(-i) izhodom(-i) tega dela.

Za preskušanje nadtlaka so vsi izhodi, vključno s tistimi v hladilnem delu, zaprti.

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 13

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI TLAČNEGA IN/ALI TEMPERATURNEGA SENZORJA

1.   Opredelitev:

Tlačni senzor: glej odstavek 2.13. tega pravilnika.

Temperaturni senzor: glej odstavek 2.13. tega pravilnika.

2.   Razvrstitev sestavnih delov (v skladu s sliko 1, odst. 2.):

Tlačni in temperaturni senzorji so lahko razreda 1, 2 ali 2A.

3.   Klasifikacijski tlak:

4.   Načrtovane temperature:

–20 °C do 120 °C

Za temperature nad zgoraj omenjenimi vrednostmi veljajo posebni preskusni pogoji.

5.   Splošna pravila načrtovanja:

Odstavek 6.15.2, Določbe o električni izolaciji.

Odstavek 6.15.4.1, Medij za izmenjavo toplote (zahteve po združljivosti in zahteve glede tlaka).

Odstavek 6.15.6.2, Preprečitev pretoka plina.

Preskusni postopki:

6.1.   Za dele razreda 1:

6.2.   Za dele razreda 2 ali 2A:

(*1)  Samo za nekovinske dele.

(*2)  Samo za kovinske dele.

PRILOGA 14

DOLOČBE O HOMOLOGACIJI ELEKTRONSKE KRMILNE ENOTE

1.   Elektronska krmilna enota je lahko katera koli naprava, ki nadzira potrebo motorja po LPG in samodejno zapre daljinsko vodeni servisni(-e) ventil(-e), zapiralne ventile in črpalko za gorivo LPG sistema v primeru počene cevi za dovod goriva in/ali v primeru nenadne zaustavitve motorja.

2.   Zakasnitev zaprtja servisnih zapiralnih ventilov po nenadni zaustavitvi motorja ne sme biti daljša od 5 sekund.

3.   Elektronska krmilna enota izpolnjuje ustrezne zahteve po elektromagnetni združljivosti v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 10 ali temu enakovredne zahteve.

4.   Električni izpad sistema vozila ne sme povzročiti nenadzorovanega odpiranja katerega koli ventila.

5.   Če je električni tok izključen ali odstranjen, je izhod elektronske krmilne enote neaktiven.

PRILOGA 15

PRESKUSNI POSTOPKI

1.   Razvrstitev

1.1.   Sestavni deli za uporabo LPG v vozilih so razvrščeni glede na najvišji obratovalni tlak in funkcije v skladu s poglavjem 2 tega pravilnika.

1.2.   Razvrstitev sestavnih delov določa preskuse, ki jih je treba izvesti za homologacijo sestavnih delov ali delov sestavnih delov.

2.   Preskusni postopki

V tabeli 1 so navedeni potrebni preskusni postopki glede na razvrstitev.

Tabela 1

3.   Splošne zahteve

3.1.   Preskusi tesnjenja se izvedejo s plinom pod tlakom, kot sta zrak ali dušik.

3.2.   Za dosego zahtevanega tlaka za hidrostatični preskus moči se lahko uporabi voda ali druga tekočina.

3.3.   Vse vrednosti preskusa navajajo vrsto uporabljenega preskusnega medija, če je primerno.

3.4.   Preskusi tesnjenja in hidrostatični preskusi moči trajajo najmanj 1 minuto.

3.5.   Vsi preskusi se izvedejo pri sobni temperaturi 20 ± 5 °C, razen če ni drugače navedeno.

4.   Preskušanje nadtlaka pod hidravličnimi pogoji

Sestavni del z LPG je z vključenim izhodom visokotlačnega dela najmanj 1 minuto izpostavljen hidravličnemu preskusnemu tlaku, ki je določen v tabeli 1 (enakemu 2,25-kratnemu največjemu klasifikacijskemu tlaku), pri čemer ne pride do vidnih razpok ali trajne deformacije.

Vzorci, ki so že opravili preskus vzdržljivosti iz odstavka 9, se povežejo z virom hidrostatičnega tlaka. Pozitivni zaporni ventil in merilnik tlaka, ki imata razpon tlaka najmanj 1,5-krat in največ 2-krat večji od preskusnega tlaka, se namestita v cevovod za dovod hidrostatičnega tlaka.

Tabela 2 prikazuje klasifikacijski tlak in tlake, ki jih je treba uporabiti pri preskušanju nadtlaka v skladu s klasifikacijo:

Tabela 2

5.   Preskus zunanjega tesnjenja

5.1.   Sestavni del med preskušanjem iz odstavka 5.3 te priloge pri nobenem aerostatičnem tlaku med 0 in tlakom iz tabele 3 ne sme puščati skozi cev ali zaščito telesa ali druge spoje ter kazati poroznosti ohišja. Zgornje določbe so izpolnjene, če so uresničene določbe iz odstavka 5.4.

5.2.   Preskus se izvede pri: