PRILOGA 1

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

SPOROČILO

Besedilo slike

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

Vzorec A

(glej odstavek 4.5 tega pravilnika)

a = 8 mm min

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilu, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede zaščite oseb v vozilu pri bočnem trku homologiran na Nizozemskem (E4), v skladu s Pravilnikom št. 95. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 95, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

Vzorec B

(glej odstavek 4.6 tega pravilnika)

a = 8 mm min

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilu, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede zaščite oseb v vozilu pri bočnem trku homologiran na Nizozemskem (E4), v skladu s Pravilnikoma št. 95 in 24 (*1). (Dodatni simbol, naveden za številko drugega od obeh pravilnikov, pomeni, da znaša popravljeni koeficient absorpcije 1,30 m-1). Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je v času podelitve Pravilnik št. 95 vključeval spremembe 01 in da je Pravilnik št. 24 vključeval spremembe 03.

---

(*1)  Zadnja številka je dana samo kot primer.

PRILOGA 3

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA ZA SEDEŽE V MOTORNIH VOZILIH

1.   NAMEN

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežnih mest v motornem vozilu ter preverjanje razmerja med izmerjenimi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi po navedbi proizvajalca vozila (1).

2.   POMEN IZRAZOV

V tej prilogi:

2.1

„Referenčni podatki“ pomenijo eno ali več od naslednjih lastnosti sedežnih mest:

2.1.1

točko „H“, točko „R“ in njuno medsebojno razmerje,

2.1.2

dejanski naklon trupa, konstrukcijsko določeni naklon trupa in njuno medsebojno razmerje.

2.2

„Tridimenzionalna naprava za določanje točke ‚H‘“ (3-D H naprava) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk „H“ in dejanskih naklonov trupa. Naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi;

2.3

„Točka ‚H‘“ pomeni vrtišče med trupom in stegni 3-D H naprave, postavljene na sedež v vozilu skladno z odstavkom 4 te priloge. Točka „H“ se nahaja v središču središčne osi naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke „H“ na obeh straneh 3-D H naprave. Točka „H“ teoretično ustreza točki „R“ (za odstopanja glej odstavek 3.2.2 te priloge). Ko je točka „H“ po postopku iz odstavka 4 določena, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenja sedeža in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja;

2.4

„Točka ‚H‘“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

2.5

„Linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa 3-D H naprave v skrajnem zadnjem položaju;

2.6

„Dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico, ki poteka skozi točko „H“ in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za merjenje kota naklona hrbta na 3-D H napravi. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za odstopanja glej odstavek 3.3.2 spodaj);

2.7

„Konstrukcijsko določeni naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „R“ in linijo trupa v položaju, ki ustreza konstrukcijsko določenemu položaju naslona sedeža, kot jo je določil proizvajalec vozila;

2.8

„Srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino 3-D H naprave, postavljene na vsako konstrukcijsko določeno sedežno mesto; prikazana je s koordinato točke „H“ na osi y. Pri posamičnih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9

„Tridimenzionalni koordinatni sistem“ pomeni sistem, ki je opisan v Dodatku 2 k tej prilogi;

2.10

„Referenčne oznake“ pomeni fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kot jih je določil proizvajalec;

2.11

„Postavitev vozila za meritve“ pomeni lego vozila, določeno s koordinatami referenčnih oznak v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu.

3.   ZAHTEVE

3.1   Navajanje podatkov

Za vsako sedežno mesto, za katero so potrebni referenčni podatki zaradi dokazovanja skladnosti z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 te priloge navedejo vsi ali tisti izmed naslednjih podatkov, ki so primerni:

3.1.1

koordinate točke „R“ glede na tridimenzionalni referenčni sistem;

3.1.2

konstrukcijsko določeni naklon trupa;

3.1.3

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v merilni položaj, kot je določeno v odstavku 4.3 spodaj.

3.2   Razmerje med izmerjenimi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi

3.2.1

Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz odstavka 4 spodaj, se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jih je določil proizvajalec.

3.2.2

Položaja točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za zadevno sedežno mesto, če točka „H“, kot je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonale se sekajo v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa ne odstopa za več kot 5o od konstrukcijsko določenega naklona trupa.

3.2.3

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določeni naklon trupa.

3.2.4

Če točka „H“ in dejanski naklon trupa ne ustrezata zahtevam iz odstavka 3.2.2 zgoraj, se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz odstavka 3.2.3 zgoraj.

3.2.5

Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 3.2.2 zgoraj oziroma če ni mogoče opraviti preverjanja zato, ker proizvajalec vozila ni predložil podatkov o položaju točke „R“ ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, kjer se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ oziroma na konstrukcijsko določeni naklon trupa.

4.   POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA

4.1

Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 oC, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se sedež dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso 70 kg do 80 kg, da bi oblazinjenje sedeža postalo prožno. Na zahtevo proizvajalca morajo vsaj 30 minut pred postavljanjem 3-D H naprave vsi sklopi sedeža ostati neobremenjeni.

4.2

Vozilo mora biti v merilnem položaju, kot je določeno v odstavku 2.11 zgoraj.

4.3

Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo lego, ki se sicer uporablja med vožnjo, kot je to določil proizvajalec, pri tem pa se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če so možne tudi druge nastavitve sedeža (po višini, kotu, naslonu ipd.), je treba uporabiti nastavitev, kot jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetnih sedežih se navpični naklon togo fiksira v položaju, ki ga je določil proizvajalec za običajno uporabo pri vožnji.

4.4

Površina sedežnega mesta, na katerem je postavljena 3-D H naprava, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in s primerno strukturo, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakni na cm2 in maso 0,228 kg/m2 oz. pletena ali netkana tkanina z enakovrednimi lastnostmi. Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, morajo imeti tla, na katerih je sedež, enake lastnosti (2) kot tla v vozilu, za katero je sedež namenjen.

4.5

Sedalo in hrbtišče 3-D H naprave se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpade s srednjo ravnino 3-D H naprave. Na zahtevo proizvajalca se lahko 3-D H naprava premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je 3-D H naprava postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža preprečuje vodoravno nastavitev 3-D H naprave.

4.6

Sklopa stopala in spodnjega dela noge se pritrdita na sklop sedala bodisi posamično ali s pomočjo T-droga in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, mora biti vzporedna s tlemi in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7

Položaja stopala in noge 3-D H naprave se nastavita na naslednji način:

4.7.1   Predvideno sedežno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem prednjem sedežu

4.7.1.1

Sklopi stopal in nog se premaknejo naprej tako, da so stopala v naravnem položaju na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, je levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine 3-D H naprave kot desno stopalo glede na desni rob. Libela za namestitev prečnega položaja 3-D H naprave se namesti v vodoravni položaj tako, da se po potrebi sedala ali pa sklopa noge in stopala premaknejo nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, ostane pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino sedeža.

4.7.1.2

Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo obrača toliko časa, dokler ne pride v takšen položaj. Položaj vizirnih gumbov ostane nespremenjen.

4.7.2   Predvideno sedežno mesto: zadnje zunanje

Za zadnje sedeže oziroma pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbi proizvajalca. Če se stopala nahajajo na delih tal z različnimi nivoji, je stopalo, ki pride prvo v stik s prednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa mora biti nameščeno tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravno.

4.7.3

Druga predvidena sedežna mesta: Uporabi se splošni postopek iz odstavka 4.7.1 zgoraj, razen da se stopala postavijo, kot je določil proizvajalec vozila.

4.8

Namesti se uteži spodnjega dela noge in stegna, 3-D H naprava pa se ponovno nivelira.

4.9

Hrbtna plošča se nagne naprej do prednjega omejevalnika in s T-drogom se 3-D H naprava odmakne od naslona sedeža. Nato se 3-D H naprava postavi nazaj na sedež po enem izmed naslednjih postopkov:

4.9.1

Če bi 3-D H naprava hotela zdrsniti nazaj, se uporabi naslednji postopek. Dopusti se, da 3-D H naprava zdrsne nazaj, dokler vodoravna, naprej usmerjena zadrževalna sila na T-drogu ni več potrebna, tj. dokler sedalo ne pride v stik z naslonom sedeža. Če je treba, se ponovno namesti spodnji del noge.

4.9.2

Če bi 3-D H naprava ne zdrsnila nazaj, se uporabi naslednji postopek. 3-D H naprava se z uporabo z vodoravno nazaj usmerjene sile na T-drog premakne nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža (glej sliko 2 Dodatka 1 k tej prilogi).

4.10

Silo 100 ± 10 N se usmeri na hrbet in sedalo 3-D H naprave v presečišču kotomera za kot merjenja kota kolka in ohišja T-droga. Sila ves čas deluje v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 v Dodatku 1 k tej prilogi). Nato se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti na to, da 3-D H naprava ne zdrsne naprej.

4.11

Namestita se desna in leva utež sedala, nato pa izmenično osem uteži trupa. 3-D H naprava mora ostati nivelirana.

4.12

Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša obremenitev naslona sedeža. 3-D H naprava se trikrat zaniha z ene strani na drugo v loku 10o (5o na vsako stran od navpične srednje ravnine) zaradi odprave morebitnega trenja, akumuliranega med 3-D H napravo in sedežem; Med nihanjem se lahko zgodi, da se T-drog premakne iz predpisanega vodoravnega in navpičnega položaja. Zato je treba T-drog med nihanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju T-droga in nihanju 3-D H naprave je treba paziti, da ne pride do naključnih zunanjih obremenitev v navpični smeri oziroma v smeri naprej ali nazaj. Med tem postopkom se stopala 3-D H naprave ne smejo zadrževati. Če stopala spremenijo položaj, jih je treba pustiti v tem položaju. Hrbtna plošča se previdno premakne nazaj na naslon sedeža in preveri, da sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med nihanjem 3-D H naprave premaknila, jih je treba vrniti v prvotno lego po naslednjem postopku:   vsako stopalo se dvigne od poda kolikor je najmanj potrebno, da se preneha premikati. Med tem dviganjem se morajo stopala prosto premikati; ne sme se uporabiti sile v smeri naprej ali v prečni smeri. Ko se vsako stopalo postavi nazaj v prvotni položaj, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije.   Prečna libela mora kazati ničlo; po potrebi se uporabi bočna sila na zgornji del hrbtne plošče, ki zadošča za izravnavo sedala 3-D H naprave na sedežu.

4.13

Da se prepreči drsenje 3-D H naprave na sedežu naprej, je treba pri zadrževanju T-droga postopati na naslednji način: (a) hrbtna plošča se potisne na naslon sedeža; (b) izmenično se uporabi vodoravno nazaj usmerjeno silo, ki ne presega 25 N, tako da deluje na drog naklona hrbta približno na sredini uteži trupa, dokler kotomer za merjenje kota kolka ne pokaže, da je stabilni položaj dosežen tudi po prenehanju delovanja sile. Zagotoviti je treba, da na 3-D H napravo ne deluje nobena navpična ali prečna zunanja sila. Če je potrebna dodatna vodoravna izravnava 3-D H naprave, se hrbtna plošča nagne naprej, ponovno izravna ter ponovi postopek iz odstavka 4.12.

4.14

Meritve se opravijo na naslednji način:

4.14.1

izmerijo se koordinate točke „H“ glede na tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem;

4.14.2

na kotomeru za merjenje kota naklona hrbta na 3-D H napravi se odčita dejanski kot trupa, pri čemer je drog trupa v skrajnem zadnjem položaju.

4.15

Če se želi ponovno postaviti 3-D H napravo, mora sklop sedeža ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno nastavitvijo. 3-D H naprava ne sme ostati na sedežu dlje časa, kot je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16

Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži ipd.), se za vsako vrsto sedežev določi samo ena točka „H“ in en dejanski naklon trupa tako, da se 3-D H naprava, opisana v Dodatku 1 k tej prilogi, postavi na sedežni prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1

pri prednji vrsti: vozniški sedež;

4.16.2

pri zadnji vrsti ali vrstah en zunanji sedež.

---

(1)  Za vse druge sedeže, razen prednjih sedežev, pri katerih točke „H“ ni mogoče določiti z uporabo tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ ali drugih postopkov, se lahko po lastni presoji pristojnega organa uporabi kot referenca točka „R“ po navedbi proizvajalca.

(2)  Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

PRILOGA 4

POSTOPEK PRESKUSA TRČENJA

1.   NAMESTITEV

1.1   Preskusni poligon

Preskusna površina mora biti dovolj velika, da omogoča namestitev pogonskega sistema premične deformabilne pregrade in da omogoči bočni odboj (odmik) preskušanega vozila po trku ter namestitev preskusne opreme. Površina, na kateri se opravi trk, mora biti vodoravna, gladka in čista ter mora ustrezati normalni, suhi, čisti cestni površini.

2.   POGOJI PRESKUŠANJA

2.1

Preskušano vozilo mora mirovati.

2.2

Premična deformabilna pregrada mora imeti lastnosti, kot so določene v Dodatku k Prilogi 5. Zahteve za pregled so navedene v Dodatku k Prilogi 2. Premična deformabilna pregrada mora biti opremljena z ustrezno napravo, ki prepreči drugo (naslednje) trčenje ob zadeto vozilo.

2.3

Pot srednje vzdolžne navpične ravnine premične deformabilne pregrade mora biti pravokotna na srednjo vzdolžno navpično ravnino preskušanega vozila.

2.4

Srednja vzdolžna navpična ravnina premične deformabilne pregrade mora sovpadati z odstopanjem ±25 mm od prečne navpične ravnine, ki poteka skozi točko „R“ prednjega sedeža, ki je najbližje strani udarca na preskušano vozilo. Vodoravna srednja ravnina, ki jo omejujeta obe stranski navpični ravnini udarne glave, se mora v trenutku udarca nahajati med dvema ravninama, določenima že pred preskusom, ki se nahajata 25 mm nad in pod prej določeno ravnino.

2.5

Instrumenti morajo ustrezati standardu ISO 6487:1987, če v tem pravilniku ni določeno drugače.

2.6

V trenutku bočnega trka mora biti ustaljena temperatura preskusne lutke 22 ± 4 oC.

3.   PRESKUSNA HITROST

V trenutku trčenja mora biti hitrost premične deformabilne pregrade 50 ± 1 km/h. Ta hitrost mora biti enakomerna vsaj 0,5 m pred trčenjem. Natančnost merjenja: 1 %. Če pa je bil preskus opravljen pri večji hitrosti trčenja in če je vozilo izpolnilo zahteve, se šteje, da je preskus uspel.

4.   STANJE VOZILA

4.1   Splošna zahteva

Preskusno vozilo je vzorec iz serije, vključevati mora vso opremo, ki je ponavadi vgrajena, in mora biti v normalnem voznem stanju. Nekateri sestavni deli lahko manjkajo ali so zamenjani z ustreznimi masami, če to ne vpliva na rezultate preskusa.

4.2   Specifikacija opreme vozila

Preskusno vozilo mora imeti vso dodatno opremo ali opremo, ki lahko vpliva na rezultate preskusa.

4.3   Masa vozila

4.3.1

Vozilo, ki se preskuša, mora imeti referenčno maso, kot je določena v odstavku 2.10 tega pravilnika. Masa vozila se nastavi na referenčno maso z odstopanjem do 1 %.

4.3.2

Posoda za gorivo mora biti napolnjena z vodo do mase, ki je enaka 90-odstotni masi polne obremenitve z gorivom, ki jo določi proizvajalec.

4.3.3

Vsi drugi sistemi (zavore, hlajenje itd.) so lahko prazni; v tem primeru je treba nadomestiti maso tekočin.

4.3.4

Če masa merilne naprave v vozilu presega dovoljenih 25 kg, se lahko to kompenzira z zmanjšanjem tiste mase vozila, ki ne vpliva pomembneje na rezultate preskusa.

4.3.5

Masa merilne naprave ne sme spremeniti referenčne obremenitve vsake osi za več kot 5 %, pri tem pa to odstopanje ne sme presegati 20 kg.

5.   PRIPRAVA VOZILA

5.1

Bočna okna morajo biti vsaj na strani udarca zaprta.

5.2

Vrata morajo biti zaprta, vendar ne zaklenjena.

5.3

Prenos moči mora biti v nevtralni prestavi, ročna zavora pa mora biti sproščena.

5.4

Morebitne nastavitve sedežev za povečanje udobja potnikov morajo biti v položaju, ki ga določi proizvajalec vozila.

5.5

Če je sedež, na katerem so preskusna lutka in njeni elementi, nastavljiv, mora biti nastavljen, kakor sledi:

5.5.1

naprava za nastavitve po dolžini mora biti zaskočena v položaju, ki je najbližji sredini med skrajnim sprednjim in skrajnim zadnjim položajem; če je ta položaj med dvema zaskočnima legama, se uporabi zadnja zaskočna lega;

5.5.2

naslon za glavo mora biti nastavljen tako, da je njegova zgornja površina izenačena s težiščem glave preskusne lutke; če to ni mogoče, mora biti naslon za glavo v najvišjem položaju;

5.5.3

razen če proizvajalec ne določi drugače, mora biti naslon sedeža nastavljen tako, da je referenčna linija trupa tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ nagnjena nazaj pod kotom 25 ± 1o;

5.5.4

vse druge nastavitve sedeža morajo biti v sredini možnega premikanja, vendar mora biti nastavitev po višini v položaju, ki ustreza fiksnemu sedežu, če je na voljo tip vozila z nastavljivimi in fiksnimi sedeži. Če zaskočnih leg v posameznih srednjih točkah premikanja ni, se uporabijo položaji, ki so neposredno za srednjo točko, pod njo ali pa poleg nje. Za rotacijske nastavitve (nagib) pomeni „zadaj“ tako smer nastavitve, ki glavo preskusne lutke premika nazaj. Če lutka štrli izven normalnega prostora za potnike, npr. se z glavo dotika obloge strehe, je treba s pomočjo dodatnih nastavitev, in sicer kota naslona sedeža ali nastavitve naprej-nazaj, v tem zaporedju, zagotoviti 10 mm prostora.

5.6

Če proizvajalec ne določi drugače, morajo biti ostali prednji sedeži nastavljeni v enakem položaju kot sedež s preskusno lutko, če je to mogoče.

5.7

Če je volan nastavljiv, mora biti nastavljen v sredinskem položaju.

5.8

Kolesa morajo biti napolnjena s tlakom, ki ga določi proizvajalec vozila.

5.9

Preskusno vozilo mora biti postavljeno vodoravno glede na svojo os kotaljenja in s podporami blokirano v tem položaju, dokler preskusna lutka za bočni trk ni na svojem mestu in dokler niso končane vse priprave.

5.10

Vozilo mora biti v normalnem položaju, ki ustreza pogojem, določenim v odstavku 4.3. Vozila z obesami, ki omogočajo nastavitve njihove oddaljenosti od tal, morajo biti preskušana pod normalnimi pogoji uporabe pri 50 km/h, kot določi proizvajalec vozila. To se zagotovi po potrebi z dodatnimi podporami, vendar te podpore ne smejo vplivati na obnašanje preskušanega vozila med trčenjem.

6.   PRESKUSNA LUTKA ZA BOČNI TRK IN NJENA VGRADNJA

6.1

Preskusna lutka za bočni trk mora ustrezati specifikacijam v Prilogi 6 in mora biti nameščena na prednji sedež na strani trčenja ter po postopku, navedenem v Prilogi 7 k temu pravilniku.

6.2

Uporabiti je treba varnostne pasove ali druge sisteme za zadrževanje, ki so predpisani za to vozilo. Varnostni pasovi morajo biti homologirani v skladu s Pravilnikom 16 ali z drugimi enakovrednimi zahtevami, in morajo biti vgrajeni v sidrišča, ki ustrezajo Pravilniku št. 14 ali drugim enakovrednim zahtevam.

6.3

Varnostni pas ali sistem za zadrževanje mora biti nastavljen tako, da ustreza preskusni lutki skladno z navodili proizvajalca; če navodil proizvajalca ni, morajo biti po višini nastavljeni v srednjem položaju; če tega položaja ni, se uporabi naslednji nižji položaj.

7.   MERITVE, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA PRESKUSNI LUTKI ZA BOČNI TRK

7.1

Zapisati je treba odčitane vrednosti naslednjih merilnih naprav.

7.1.1   Meritve v glavi preskusne lutke

Rezultanta pospeškov v koordinatnih smereh, ki se nanaša na težišče glave. Merilne naprave glave morajo ustrezati standardu ISO 6487:1987 s:

CFC: 1 000 Hz in

CAC: 150 g

7.1.2   Meritve v prsnem košu preskusne lutke

Trije podatkovni kanali za merjenje upogiba reber morajo ustrezati standardu ISO 6487:1987

CFC: 1 000 Hz

CAC: 60 mm

7.1.3   Meritve v medenici preskusne lutke

Podatkovni kanali za obremenitev medenice morajo ustrezati standardu ISO 6487:1987

CFC: 1 000 Hz

CAC: 15 kN

7.1.4   Meritve v trebuhu preskusne lutke

Podatkovni kanali za merjenje obremenitve trebuha morajo ustrezati standardu ISO 6487:1987

CFC: 1 000 Hz

CAC: 5 kN

PRILOGA 5

ZNAČILNOSTI PREVOZNE DEFORMABILNE PREGRADE

1.   ZNAČILNOSTI PREGRADE

1.1

Prevozna deformabilna pregrada (PDP) obsega udarno glavo in voziček.

1.2

Skupna masa znaša 950 ± 20 kg.

1.3

Težišče se nahaja v srednji vzdolžni navpični ravnini (dovoljeno odstopanje 10 mm) 1 000 ± 30 mm za sprednjo osjo in 500 ± 30 mm nad tlemi.

1.4

Sprednja stran udarne glave je oddaljena od težišča pregrade 2 000 ± 30 mm.

1.5

Oddaljenost udarne glave od tal znaša 300 ± 5 mm, merjeno v statičnih pogojih od spodnjega roba spodnje prednje plošče pred trkom.

1.6

Širina koloteka sprednjih in zadnjih koles vozička znašata 1 500 ± 10 mm.

1.7

Medosna razdalja vozička znaša 3 000 ± 10 mm.

2.   ZNAČILNOSTI UDARNE GLAVE

Udarna glava sestoji iz šestih ločenih blokov iz aluminijevega satja, ki se obdelajo tako, da se s povečevanjem stiskanja raven sile postopno povečuje (glej odstavek 2.1). Na bloke iz aluminijevega satja so pritrjene čelne in hrbtne aluminijeve plošče.

2.1   Bloki iz satja

2.1.1   Geometrijske značilnosti

2.1.1.1

Udarna glava sestoji iz 6 medsebojno povezanih con, katerih oblika, velikost in položaj so prikazane na slikah 1 in 2. Cone na slikah 1 in 2 so določene z merami 500 ± 5 mm × 250 ± 3 mm, pri čemer poteka 500 mm v smeri W in 250 mm v smeri L konstrukcije aluminijevega satja (glej sliko 3).

2.1.1.2

Udarna glava je razdeljena v dve vrsti. Višina spodnje vrste znaša 250 ± 3 mm, njena globina po predhodnem stiskanju je 500 ± 2 mm (glej odstavek 2.1.2) in je za 60 ± 2 mm večja od globine zgornje vrste.

2.1.1.3

Bloki morajo biti nameščeni tako, da se nahajajo v središčih con, opredeljenih na sliki 1, vsak blok (vključno z nepopolnimi celicami) pa povsem pokriva površino vsake cone.

2.1.2   Predhodno stiskanje

2.1.2.1

Predhodno stiskanje se izvede na površini satja, na katero so pritrjene čelne plošče.

2.1.2.2

Bloki 1, 2 in 3 se pred preskušanjem stisnejo za 10 ± 2 mm na zgornji površini tako, da se dobi globina 500 ± 2 mm (slika 2).

2.1.2.3

Bloki 4, 5 in 6 se pred preskušanjem stisnejo za 10 ± 2 mm na zgornji površini tako, da se dobi globina 440 ± 2 mm.

2.1.3   Lastnosti materiala

2.1.3.1

Mere celic morajo biti 19 mm ± 10 % za vsak blok (glej sliko 4).

2.1.3.2

Celice v zgornji vrsti morajo biti izdelane iz aluminija 3003.

2.1.3.3

Celice v spodnji vrsti morajo biti izdelane iz aluminija 5052.

2.1.3.4

Bloki aluminijevega satja morajo biti obdelani tako, da potekajo krivulje deformacije pri statičnem deformiranju (po postopku iz odstavka 2.1.4) znotraj področij, določenih za vsakega od šestih blokov v Dodatku 1 k tej prilogi. Poleg tega je treba obdelani material satja, uporabljen v blokih iz satja, ki se uporabijo za izdelavo pregrade, očistiti, da se odstranijo kakršni koli ostanki, ki morebiti nastanejo med obdelavo surovega materiala satja.

2.1.3.5

Masa blokov v vsaki seriji se ne sme razlikovati za več kot 5 % od srednje mase bloka za to serijo.

2.1.4   Statični preskusi

2.1.4.1

Vzorec, odvzet iz vsake serije obdelanega bloka iz satja, se preskuša po statičnem preskusnem postopku, opisanem v odstavku 5.

2.1.4.2

Razmerje sila-deformacija za vsak blok mora biti znotraj področij, določenih v Dodatku 1. Statične mejne vrednosti za razmerje sila-deformacija so določene za vsak blok pregrade.

2.1.5   Dinamični preskus

2.1.5.1

Značilnosti dinamične deformacije pri trku po protokolu so opisane v odstavku 6.

2.1.5.2

Odstopanja od mejnih vrednosti področja krivulje deformacije, ki so značilne za togost udarne glave – kot je določeno v Dodatku 2 – so dovoljena, če:

2.1.5.2.1

odstopanje nastopi po začetku trka in preden deformacija udarne glave znaša 150 mm;

2.1.5.2.2

odstopanje ne presega 50 % najbližje predpisane trenutne mejne vrednosti področja;

2.1.5.2.3

odmik, ki ustreza vsakemu odstopanju, ne presega 35 mm deformacije, seštevek teh odmikov pa ne presega 70 mm (glej Dodatek 2 k tej prilogi);

2.1.5.2.4

skupna vrednost energije, ki izhaja iz odstopanja od tega področja, ne presega 5 % skupne energije za ta del.

2.1.5.3

Bloka 1 in 3 sta enaka. Njuna togost je taka, da njuni krivulji deformacije potekata znotraj označenega področja na sliki 2a.

2.1.5.4

Bloka 5 in 6 sta enaka. Njuna togost je taka, da njuni krivulji deformacije potekata znotraj označenega področja na sliki 2d.

2.1.5.5

Togost bloka 2 je taka, da njegova krivulja deformacije poteka znotraj označenega področja na sliki 2b.

2.1.5.6

Togost bloka 4 je taka, da njegova krivulja deformacije poteka znotraj označenega področja na sliki 2c.

2.1.5.7

Krivulja deformacije udarne glave kot celote poteka znotraj označenega področja na sliki 2e.

2.1.5.8

Krivulje deformacije je treba preverjati s preskusom, ki je opisan v odstavku 6 priloge 5, ko naprava trči ob merilno pregrado s hitrostjo 35 ±0,5 km/h.

2.1.5.9

Energija (1), ki med preskusom deluje na bloka 1 in 3, za vsak blok znaša 9,5 ± 2 kJ.

2.1.5.10

Energija, ki med preskusom deluje na bloka 5 in 6, za vsak blok znaša 3,5 ± 1 kJ.

2.1.5.11

Energija, ki deluje na blok 4, znaša to 4 ± 1 kJ.

2.1.5.12

Energija, ki deluje na blok 2, znaša 15 ± 2 kJ.

2.1.5.13

Skupna vrednost energije, absorbirane pri trku, znaša 45 ± 3 kJ.

2.1.5.14

Največja deformacija udarne glave od točke prvega dotika, izračunana iz integracije merilnikov pospeška iz odstavka 6.6.3, lahko znaša 330 ± 20 mm.

2.1.5.15

Končna preostala statična deformacija udarne glave, izmerjena po dinamičnem preskusu na višini B (slika 1), znaša 310 ± 20 mm.

2.2   Čelne plošče

2.2.1   Geometrijske značilnosti

2.2.1.1

Čelne plošče so široke 1 500 ± 1 mm in visoke 250 ± 1 mm. Debelina plošče znaša 0,5±0,06 mm,

2.2.1.2

Skupne mere zmontirane udarne glave (prikazane na sliki 2) so: širina 1 500±2,5 mm in višina 500 ±2,5 mm.

2.2.1.3

Zgornji rob spodnje čelne plošče in spodnji rob zgornje čelne plošče sta poravnana z odstopanjem do 4 mm.

2.2.2   Lastnosti materiala

2.2.2.1

Čelne plošče so izdelane iz aluminijeve zlitine AlMg2 do AlMg3 z raztezkom ≥ 12 % in trdnostjo (UTS) ≥ 175 N/mm2.

2.3   Hrbtna plošča

2.3.1   Geometrijske značilnosti

2.3.1.1

Geometrijske značilnosti morajo biti v skladu s slikama 5 in 6.

2.3.2   Lastnosti materiala

2.3.2.1

Hrbtna plošča je iz 3 mm debele aluminijeve pločevine. Hrbtna plošča se izdela iz aluminijeve zlitine AlMg2 do AlMg3 s trdoto 50 in 65 HBS. Ta plošča je perforirana z odprtinami za prezračevanje: mesto, premer in razmak med središči odprtin so prikazani na slikah 5 in 7.

2.4   Položaj blokov iz satja

2.4.1

Bloki iz satja se namestijo tako, da se nahajajo v središču perforiranih con hrbtne plošče (slika 5).

2.5   Lepljenje

2.5.1

Na čelne in hrbtne plošče se enakomerno nanese največ 0,5 kg/m2 lepila neposredno na površino čelne plošče, tako da je največja debelina filma 0,5 mm. Lepilo, ki se uporabi pri vseh blokih mora biti dvokomponentni poliuretan (kot npr. Ciba Geigy XB5090/1 smola s trdilcem XB5304) ali enakovredno.

2.5.2

Za hrbtno ploščo znaša najmanjša trdnost lepljenja 0,6 Mpa, (87 psi), preskušena v skladu z odstavkom 2.4.3.

2.5.3

Preskusi trdnosti lepljenja:

2.5.3.1

Preskus z natezno silo na površini se uporabi za merjenje trdnosti lepljenja lepil po ASTM C297-61.

2.5.3.2

Preskušanec mora biti velikosti 100 mm × 100 mm in globok 15 mm, nalepljen na vzorec materiala prezračevane hrbtne plošče. Uporabljeno satje mora biti takšno kot je tisto v udarni glavi, tj. kemično jedkano do enakovredne stopnje kot satje blizu hrbtne plošče v pregradi, vendar ne predhodno stisnjeno.

2.6   Sledljivost

2.6.1

Udarne glave morajo biti opremljene z zaporednimi številkami serij, ki so odtisnjene, jedkane ali kako drugače trajno pritrjene in iz katerih so razvidne proizvodne serije posameznih blokov in datumi proizvodnje.

2.7   Pritrditev udarne glave

2.7.1

Pritrditev na voziček mora biti v skladu s sliko 8. Za pritrditev se uporabi šest vijakov M8 in nič ne sme biti večje od mer pregrade pred kolesi vozička. Med spodnjo prirobnico hrbtne plošče in prednjo stranjo vozička je treba vstaviti ustrezne distančnike, da se prepreči izbočenje (izkrivljenje) hrbtne plošče, po tem ko se pritegnejo pritrdilni vijaki.

3.   PREZRAČEVALNI SISTEM

3.1

Vmesni element med vozičkom in prezračevalnim sistemom mora biti masiven, tog in raven. Prezračevalna naprava je del vozička in ne udarne glave, kot jo dobavi proizvajalec. Geometrijske značilnosti prezračevalne naprave so v skladu s sliko 9.

3.2

Postopek montaže prezračevalne naprave

3.2.1

Prezračevalna naprava se montira na čelno ploščo vozička.

3.2.2

Zagotovi se, da se med prezračevalno napravo in čelno stran vozička na nobenem mestu ne more vstaviti kaliber 0,5 mm. Če je reža večja od 0,5 mm, je treba prezračevalni okvir zamenjati ali nastaviti tako, da se bo prilegal brez reže > 0,5 mm.

3.2.3

Prezračevalna naprava se demontira s čelne strani vozička.

3.2.4

Na čelno stran vozička se pritrdi 1,0 mm debel sloj plute.

3.2.5

Prezračevalna naprava se ponovno montira na čelno stran vozička in pritegne, tako da ni rež.

4.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Presoja skladnosti proizvodnje mora biti izvedena v skladu s postopki iz Priloge 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) z naslednjimi zahtevami:

4.1

Za skladnost proizvodnih postopkov odgovarja proizvajalec in mora v ta namen zlasti:

4.1.1

zagotoviti, da so na voljo učinkoviti postopki tako, da se lahko pregleda kakovost proizvodov;

4.1.2

imeti dostop do opreme za preskušanje, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega proizvoda;

4.1.3

zagotoviti, da se rezultati zabeležijo in da so dokumenti na voljo v obdobju 10 let po preskusih;

4.1.4

dokazati, da so preskušeni vzorci zanesljivo merilo lastnosti serije (primeri metod vzorčenja glede na serijsko proizvodnjo so navedeni spodaj);

4.1.5

analizirati rezultate preskusov, da se preveri in zagotovi stabilnost značilnosti pregrade, pri čemer se dopuščajo odstopanja industrijske proizvodnje, kot so kakovost surovin, čas potopitve v kemikalijo, kemična koncentracija, nevtralizacija itd. in kontrola obdelanega materiala, da se odstranijo kakršni koli ostanki obdelave;

4.1.6

zagotoviti, da bo za kateri koli komplet vzorcev ali preskušancev, ki so neskladni, izbral dodatne vzorcev in opravil dodatne preskuse. Opraviti je treba vse potrebne korake, da se znova vzpostavi skladnost ustrezne proizvodnje.

4.2

Raven certificiranja proizvajalca mora ustrezati najmanj standardu ISO 9002.

4.3

Minimalni pogoji za kontrolo proizvodnje: imetnik sporazuma bo zagotovil kontrolo skladnosti po metodah, ki so opisane v nadaljevanju.

4.4   Primeri jemanja vzorcev iz proizvodne serije

4.4.1

Če je več kosov istega tipa bloka izdelanih iz enega prvotnega bloka aluminijevega satja in se vsi obdelajo v isti seriji (vzporedna proizvodnja), se lahko enega od teh kosov izbere za vzorec pod pogojem, da se pazi na to, da so vsi bloki enako obdelani. Če niso, je morda treba izbrati več kot en vzorec.

4.4.2

Če se omejeno število podobnih blokov (recimo tri do dvajset) obdela v isti seriji (serijska proizvodnja), tedaj je treba prvi in zadnji blok obdelane serije, v kateri so vsi izdelani iz istega prvotnega bloka aluminijeva satja, uporabiti kot reprezentativna vzorca. Če prvi vzorec izpolnjuje zahteve, zadnji pa ne, se vzamejo dodatni vzorci iz bolj zgodnje proizvodnje, dokler se ne najde vzorec, ki zahteve izpolnjuje. Šteje se, da so homologirani samo bloki iz teh vzorcev.

4.4.3

Ko se dobijo zadovoljive izkušnje z doslednostjo kontrole proizvodnje, se lahko kombinirata oba pristopa odvzema vzorcev, tako da se lahko več kot ena skupina vzporedne proizvodnje šteje za serijo, če vzorci iz prve in zadnje proizvodne skupine izpolnjujejo zahteve.

5.   STATIČNI PRESKUSI

5.1

Po naslednjem preskusnem postopku se preskušajo eden ali več vzorcev (glede na metodo serijske proizvodnje), vzetih iz vsake serije obdelanih jeder satja:

5.2

Velikost vzorca aluminijevega satja za statične preskuse je velikost običajnega bloka udarne glave, to je 250 mm × 500 mm × 440 mm za zgornjo vrsto in 250 mm × 500 mm × 500 mm za spodnjo vrsto.

5.3

Vzorce je treba stiskati med dvema vzporednima obremenitvenima ploščama, ki sta vsaj za 20 mm večji od prečnega preseka bloka.

5.4

Hitrost stiskanja znaša 100 mm na minuto, z odstopanjem 5 %.

5.5

Podatki za statično stiskanje se vzorčijo s frekvenco najmanj 5 Hz.

5.6

Statični preskus se nadaljuje, dokler ne znaša stisnjenost bloka najmanj 300 mm za bloke 4 do 6 in 350 mm za bloke 1 do 3.

6.   DINAMIČNI PRESKUSI

Na vsakih 100 izdelanih površin pregrad, opravi proizvajalec po metodi, ki je opisana v nadaljevanju dinamični preskus, pri katerem pregrada trči ob steno z merilnimi napravami, pritrjeno na fiksno togo pregrado,

6.1   Preskuševališče

6.1.1   Preskusni poligon

6.1.1.1

Preskusna površina mora biti dovolj velika za namestitev zaletne steze za prevozno deformabilno pregrado, stabilno pregrado in tehnično opremo, ki je potrebna za preskus. Zadnji del steze, najmanj 5 m pred stabilno pregrado, mora biti vodoraven, raven in gladek.

6.1.2   Pritrjena stabilna toga pregrada in stena z merilnimi napravami

6.1.2.1

Stabilna toga pregrada je iz železobetonskega bloka, ki je širok najmanj 3 m in visok najmanj 1,5 m. Stabilna pregrada mora biti tako debela, da je njena masa najmanj 70 ton.

6.1.2.2

Čelna stran mora biti navpična, pravokotna na os pospeševalne poti in opremljena s 6 merilnimi celicami za merjenje obremenitve, ki so sposobne meriti skupno obremenitev na ustreznem bloku udarne glave prevozne deformabilne pregrade v trenutku trka. Središča površin udarnih plošč merilnih celic morajo sovpadati s središči 6 udarnih con prevozne deformabilne pregrade. Njihovi robovi morajo biti 20 mm proč od sosednjih površin, tako da znotraj odstopanja udarne glave v PDP coni trka ne pridejo v stik s sosednjimi udarnimi ploščami. Pritrditve merilnih celic in površine plošč morajo ustrezati zahtevam iz priloge k standardu ISO 6487:1987.

6.1.2.3

Vsaka plošča merilne celice ima dodatno površinsko zaščito iz vezane plošče (debelina: 12 ± 1 mm), tako da ta ne poslabša odzivov merilnih naprav.

6.1.2.4

Stabilna pregrada mora biti pritrjena v podlago ali pa nameščena na podlagi in po potrebi zavarovana z dodatnimi blokirnimi napravami, ki preprečujejo njeno premikanje. Lahko se uporabi tudi stabilna pregrada z merilnimi celicami z drugačnimi lastnostmi, ki pa daje vsaj enako dobre rezultate.

6.2   Pogon prevozne deformabilne pregrade

V trenutku trka na prevozno deformabilno pregrado ne sme več delovati naprava za dodatno usmerjanje ali pogon. Do ovire mora priti v pravokotni smeri na pregrado za trčenje. Dovoljeno odstopanje pri trku je 10 mm.

6.3   Merilne naprave

6.3.1   Hitrost

Hitrost pri trčenju mora biti 35 ±0,5 km/h. Točnost naprave za registriranje hitrosti pri trku mora biti znotraj 0,1 %.

6.3.2   Obremenitve

Merilne naprave morajo ustrezati specifikacijam, ki so določene v standardu ISO 6487:1987.

CFC za vse bloke:	60 Hz
CAC za bloka 1 in 3:	200 kN
CAC za bloke 4, 5 in 6:	100 kN
CAC za blok 2:	200 kN

6.3.3   Pospešek

6.3.3.1

Pospešek v vzdolžni smeri se meri na treh ločenih položajih na vozičku, ki so eden v sredini in po eden na vsaki strani, na mestih, ki niso izpostavljena upogibni deformaciji.

6.3.3.2

Osrednji merilnik pospeška se namesti do 500 mm od mesta težišča PDP in leži v navpični vzdolžni ravnini, ki se nahaja do ± 10 mm od težišča PDP.

6.3.3.3

Stranski merilniki pospeška so na isti višini ± 10 mm in na isti razdalji.

6.3.3.4

Merilne naprave morajo ustrezati specifikacijam, ki so določene v standardu ISO 6487:1987: CFC 1 000 Hz (pred integracijo) CAC 50 g

6.4   Splošne zahteve za pregrado

6.4.1

Posamezne značilnosti vsake pregrade morajo ustrezati zahtevam iz odstavka 1 te priloge in morajo biti zapisane.

6.5   Splošne zahteve za udarno glavo

6.5.1

Ustreznost udarne glave za dinamične preskuse je potrjena, če se na izhodih vsake izmed šestih merilnih celic pri zapisovanju podatkov proizvajajo signali, ki ustrezajo zahtevam, navedenim v tej prilogi.

6.5.2

Na udarnih glavah se morajo nahajati zaporedne serijske številke, ki so odtisnjene, jedkane ali drugače trajno pritrjene, iz katerih so razvidne proizvodne serije za posamezne bloke in datum proizvodnje.

6.6   Postopek obdelave podatkov

6.6.1

Surovi podatki: v času T = T0, je iz podatkov treba odstraniti vse vrednosti, ki odstopajo. Metoda, s katero se odstranijo vsa odstopanja, se zabeleži v poročilu o preskusu.

6.6.2   Filtriranje

6.6.2.1

Pred obdelavo/izračuni se surovi podatki filtrirajo.

6.6.2.2

Podatki merilnika pospeška za integracijo se filtrirajo s CFC 180, ISO 6487:1987.

6.6.2.3

Podatki merilnika pospeška za izračune impulzov se filtrirajo s CFC 60, ISO 6487:1987.

6.6.2.4

Podatki merilnih celic se filtrirajo s CFC 60, ISO 6487:1987.

6.6.3   Izračun deformacije čelne površine PDP

6.6.3.1

Podatki iz vseh treh merilnikov pospeška se posamično (po filtriranju s CFC 180) dvakrat integrirajo, da se dobi deformacija deformabilnega bloka pregrade.

6.6.3.2

Začetni pogoji za deformacijo so:

6.6.3.2.1

hitrost = hitrost trka (iz naprave za merjenje hitrosti).

6.6.3.2.2

deformacija = 0

6.6.3.3

Deformacija na levi strani, na sredini in desni strani prevozne deformabilne pregrade se vnese v časovni diagram.

6.6.3.4

Največja deformacija, izračunana iz vsakega od treh merilnikov pospeška, mora biti znotraj vrednosti 10 mm. Če ni, je treba odstraniti merilnik, katerega vrednosti odstopajo od tega, in izračunati razliko med deformacijo, izračunano iz preostalih dveh merilnikov pospeška, tako, da se zagotovi, da je znotraj 10 mm.

6.6.3.5

Če so pri merjenju deformacij na levi strani vrednosti desnega in sredinskega merilnika pospeška znotraj 10 mm, se za izračun deformacije čelne površine pregrade uporabi srednji pospešek treh merilnikov pospeška.

6.6.3.6

Če deformacija iz samo dveh merilnikov pospeška izpolnjuje zahtevo 10 mm, tedaj je treba povprečni pospešek iz teh dveh merilnikov pospeška uporabiti za izračun deformacije površine pregrade.

6.6.3.7

Če deformacije, izračunane iz vseh treh merilnikov pospeška (levega, desnega in srednjega) NISO znotraj zahteve 10 mm, je treba surove podatke ponovno pregledati, da bi ugotovili razloge za tako velika odstopanja. V tem primeru bo posamezna preskuševalna organizacija odločila, katere podatke merilnika pospeška je treba uporabiti za določitev deformacije prevozne deformabilne pregrade, oziroma da je treba certifikacijski preskus ponoviti, če ni mogoče uporabiti nobenega od odčitkov merilnikov pospeška. V poročilu o preskusu je treba navesti podrobno razlago.

6.6.3.8

Srednji podatki za deformacijo v odvisnosti od časa se združijo s podatki merilnih celic za obremenitev sten v odvisnosti od časa, da bi dobili rezultat za deformacijo v odvisnosti od obremenitve za vsak blok.

6.6.4   Izračun energije

Absorbirano energijo za vsak blok in za celotno površino PDP je treba izračunati do točke največje deformacije pregrade.

pri čemer je:

t0	je čas prvega dotika
t1	je čas, ko se voziček zaustavi, tj. ko je u = 0
s	je deformacija deformabilnega bloka vozička, izračunana skladno z odstavkom 6.6.3.

6.6.5   Preverjanje podatkov za dinamično obremenitev

6.6.5.1

Skupni impulz I, izračunan iz integracije skupne obremenitve v času dotika, se primerja s spremembo momenta v tem času (M*)V).

6.6.5.2

Skupna sprememba energije se primerja s spremembo kinetične energije PDP, ki je podana z: pri čemer je Vi hitrost trka in M celotna masa PDP. Če sprememba momenta (M*)V) ni enaka skupnemu impulzu (I) ± 5 % ali če skupna absorbirana energija (E En) ni enaka kinetični energiji EK ± 5 %, je treba proučiti podatke preskusa, da bi ugotovili razlog za to napako.

KONSTRUKCIJA UDARNE GLAVE (2)

Slika 1

Cona 5

Cona 1

Cona 4

Cona 2

Cona 6

Cona 3

Slika 2

(s čelno ploščo, a brez hrbtne plošče)

Nivo B

VRH UDARNE GLAVE

Slika 3

Usmerjenost aluminijevega satja

Smer širjenja aluminijevega satja

Smer L

Smer W

Slika 4

Mere celic aluminijevega satja

KONSTRUKCIJA HRBTNE PLOŠČE

Slika 5

Slika 6

Pritrditev hrbtne plošče na prezračevalno napravo in sprednjo ploščo vozička

Naprava za prezračevanje

Tesnilo iz plute

Distančnik

Pogled od strani

čelna ploščo vozička

Slika 7

Zamaknjen razmak med odprtinami za prezračevanje v hrbtni plošči

Slika 8

Zgornja in spodnja prirobnica hrbtne plošče

Opomba:

Pritrditvene odprtine v spodnji prirobnici je zaradi lažje pritrditve možno povečati v zareze, kot je prikazano spodaj, pod pogojem, da se lahko doseže dovolj trdna povezava, ki preprečuje odtrganje med celotnim preskusom trka

Spodaj

Stran vozička

Stran pregrade

OKVIR ZA PREZRAČEVANJE

Naprava za prezračevanje je konstrukcija, izdelana iz plošče debeline 5 mm in širine 20 mm. Perforirane so samo navpične plošče z devetimi odprtinami velikosti 8 mm, da se omogoči horizontalno kroženje zraka.

Slika 9

50 mm med 2 ploščama

Debelina: 20 mm

Pogled od spredaj

Plošče (50 x 50 x 4 mm) za pritrditev naprave na voziček z vijaki M8

Pogled od strani na navpične opornike

Prerez

Pogled od strani

---

(1)  Navedene vrednosti energije ustrezajo energiji, ki jo naprava absorbira pri največji deformaciji udarne glave.

(2)  Vse mere so v mm. Odstopanja pri merah elementov upoštevajo težave pri merjenju odrezanega aluminijevega satja. Odstopanje pri celotni meri udarne glave je manjše od odstopanja za posamezne bloke, ker se lahko bloki iz satja nastavijo, po potrebi s prekrivanjem, da se lahko bolj točno vzdržuje opredeljena mera udarne površine.

PRILOGA 6

TEHNIČNI OPIS PRESKUSNE LUTKE ZA BOČNI TRK

1.   SPLOŠNO

1.1

Preskusna lutka za bočni trk, ki je predpisana v tem pravilniku, vključno z merilno opremo in kalibriranjem, je opisana v tehničnih risbah in navodilu za uporabo (1).

1.2

Mere in masa preskusne lutke za bočni trk ustrezajo meram in masi odraslega moškega (50 % populacije) brez spodnjega dela rok.

1.3

Preskusna lutka za bočni trk je sestavljena iz plastičnega ogrodja, obloženega z gumo, plastiko in penasto maso, ki ponazarja mišično in drugo tkivo.

2.   KONSTRUKCIJA

2.1

Pregled konstrukcije preskusne lutke za bočni trk je podan v načrtu na sliki 1 in razčlenitvi delov v Tabeli 1 te priloge.

2.2   Glava

2.2.1

Glava je na sliki 1 te priloge prikazana kot del št. 1.

2.2.2

Glava je sestavljena iz aluminijeve školjke, ki je obložena s prožno kožo iz vinila. Školjka je votla in v njej so nameščene merilne naprave za merjenje pospeška v koordinatnem sitemu in balast.

2.2.3

V spojni člen med glavo in vratom je vgrajen nadomestek merilne celice. Ta del se lahko zamenja z merilno celico za zgornji del vratu.

2.3   Vrat

2.3.1

Vrat je na sliki 1 te priloge prikazan kot del št. 2.

2.3.2

Vrat je sestavljen iz spojnega člena med glavo in vratom, spojnega člena med vratom in prsnim košem in srednjega dela, ki medsebojno povezuje oba spojna člena.

2.3.3

Spojni člen med glavo in vratom (del št. 2a) in spojni člen med vratom in prsnim košem (del št. 2c) sta sestavljena iz dveh aluminijevih ploščic, medsebojno povezanih s polkrožnim vijakom in z osmimi gumijastimi deli.

2.3.4

Valjasti srednji del (del št. 2b) je narejen iz gume. Na obeh straneh je v gumijasti del ulit aluminijast kolut vmesnih delov.

2.3.5

Vrat je pritrjen na oporniku za vrat, ki je na sliki 1 te priloge prikazan kot del št. 2d. Ta opornik je mogoče zamenjati z merilno celico za spodnji del vratu.

2.3.6

Kot med obema površinama opornika za vrat znaša 25o. Ker je ramenski blok nagnjen za 5o nazaj, znaša dobljeni kot med vratom in trupom 20o.

2.4   Rama

2.4.1

Rama je na sliki 1 te priloge prikazana kot del št. 3.

2.4.2

Rama je sestavljena iz ramenskega okrova, dveh ključnic in ramenskega pokrova iz penaste mase.

2.4.3

Ramenski okrov (del št. 3a) je sestavljen iz distančnega bloka iz aluminija ter po ene aluminijeve ploščice na zgornjem in spodnjem delu distančnega bloka. Obe ploščici sta premazani s politetrafluoretenom (PTFE).

2.4.4

Ključnici (del št. 3b), izdelani iz litine poliuretanske (PU) smole, sta oblikovani tako, da se raztezata čez distančni blok. Dve prožni vrvici (del št. 3c), ki sta pritrjeni na zadnji strani ramenskega okrova, držita ključnici v središčnem položaju. Zunanji rob obeh ključnic je konstruiran tako, da omogoča določene položaje rok.

2.4.5

Ramenski pokrov (del št. 3d) je narejen iz poliuretanske penaste mase z majhno gostoto in je pritrjen na ramenskem bloku.

2.5   Prsni koš

2.5.1

Prsni koš je na sliki 1 prikazan kot del št. 4.

2.5.2

Prsni koš je sestavljen iz trdnega okrova prsne hrbtenice in iz treh identičnih modulov reber.

2.5.3

Okrov prsne hrbtenice (del št. 4a) je jeklen. Na njegovi zadnji strani sta pritrjena jekleni distančnik in ukrivljena hrbtna ploščica iz poliuretanske (PU) smole (del št. 4b).

2.5.4

Zgornja površina okrova prsne hrbtenice je nagnjena za 5o nazaj.

2.5.5

Na spodnji strani okrova hrbtenice je pritrjena merilna celica T12 ali nadomestek merilne celice (del št. 4j).

2.5.6

Modul rebra (del št. 4c) je sestavljen iz jeklenega rebrnega loka, obloženega z mišičnemu tkivu podobno poliuretansko penasto maso z odprtimi celicami (del št. 4d), sklopa linearnega krmilnega sistema (del št. 4e), ki povezuje rebro z okrovom hrbtenice, hidravličnega blažilnika (del št. 4f) ter trde dušilne vzmeti (del št. 4g).

2.5.7

Linearni krmilni sistem (del št. 4e) omogoča odklon občutljive strani rebrnega loka (del št. 4d) glede na okrov hrbtenice (del št. 4a) in neobčutljivo stran. Sklop krmilnega sistema je opremljen z linearnimi prečnimi ležaji.

2.5.8

V sklopu krmilnega sistema se nahaja nastavljiva vzmet (del št. 4h).

2.5.9

Naprava za odčitavanje izmerjenih vrednosti pomika rebra (del št. 4i) se lahko pritrdi na okrov hrbtenice, ki je vgrajen v krmilni sistem (del št. 4e), in priključi na zunanji konec krmilnega sistema na občutljivi strani rebra.

2.6   Roke

2.6.1

Roke so na sliki 1 te priloge prikazane kot del št. 5.

2.6.2

Roke imajo plastično ogrodje, ki je obloženo z imitacijo mišičnega tkiva iz poliuretana „(PU)“ s kožo iz polivinilklorida (PVC). Imitacija mišičnega tkiva je sestavljena iz gostega poliuretanskega (PU) kalupa na zgornjem delu in poliuretanske (PU) pene na spodnjem delu.

2.6.3

Sklep med ramo in roko je narejen tako, da omogoča različne položaje roke glede na os trupa, in sicer pod kotom 0o, 40o in 90o stopinj.

2.6.4

Sklep med ramo in roko omogoča samo upogibanje in iztegovanje roke.

2.7   Ledvena hrbtenica

2.7.1

Ledvena hrbtenica je na sliki 1 te priloge prikazana kot del št. 6.

2.7.2

Ledvena hrbtenica je sestavljena iz masivnega gumenega valja z dvema jeklenima vmesnima ploščicama na vsakem koncu in z jekleno žico v notranjosti valja.

2.8   Trebuh

2.8.1

Trebuh je na sliki 1 te priloge prikazan kot del št. 7.

2.8.2

Trebuh je sestavljen iz trdnega osrednjega dela in obloge iz penaste mase.

2.8.3

Srednji del trebuha je kovinski odlitek (del št. 7a). Na zgornji strani odlitka je pritrjena pokrivna plošča.

2.8.4

Obloga (del št. 7b) je izdelana iz poliuretanske (PU) penaste mase. Gumena zakrivljena plošča s svinčenimi kroglicami je na obeh straneh vgrajena v oblogo iz penaste mase.

2.8.5

Med oblogo iz penaste mase in trdim odlitkom se lahko na vsaki strani trebuha vgradijo bodisi tri naprave za odčitavanje obremenitve (del št. 7c) ali pa tri nemeritvene nadomestne enote.

2.9   Medenica

2.9.1

Medenica je na sliki 1 te priloge prikazana kot del št. 8.

2.9.2

Medenica je sestavljena iz bloka križnice, dveh črevnic, dveh sklopov kolčnih sklepov in obloge iz penaste mase, ki predstavlja imitacijo mišične mase.

2.9.3

Križnica (del št. 8a) je sestavljena iz masno umerjenega kovinskega bloka in kovinske plošče, vgrajene na zgornji strani tega bloka. Na zadnji strani je odprtina za olajšanje uporabe instrumentov.

2.9.4

Obe črevnici (del št. 8b) sta izdelani iz poliuretanske (PU) smole.

2.9.5

Sklopa kolčnih sklepov (del št. 8c) sta iz jeklenih delov. Sestavljata ju opornik zgornje stegnenice in kroglasti sklep, povezan z osjo, ki poteka skozi točko „H“ preskusne lutke. Iztegovanje opornika zgornje stegnenice in sposobnost krčenja se blažita z gumijastimi blokadami na koncu vsake razdalje premika.

2.9.6

Imitacija mišičnega tkiva (del št. 8d) je iz kože iz polivinilklorida (PVC), napolnjene s poliuretansko (PU) penasto maso. Na mestu, kjer je točka „H“, se namesto kože nahaja blok iz poliuretanske (PU) penaste mase z odprtimi celicami (del št. 8e), ki ga podpira jeklena plošča, le-ta pa je pritrjena na črevnici s podporno osjo, ki poteka skozi kroglasti sklep.

2.9.7

Oba dela črevnice sta pritrjena na blok križnice na zadnji strani in medsebojno povezana na mestu sramnične zrasti z merilno napravo za odčitavanje obremenitve (del št. 8f) ali pa z nadomestno napravo.

2.10   Noge

2.10.1

Na sliki 1 te priloge so noge prikazane kot del št. 9.

2.10.2

Noge so iz kovinskega ogrodja, obloženega s poliuretansko (PU) peno, ki stimulira mišično tkivo, in s kožo iz polivinilklorida (PVC).

2.10.3

Gost poliuretanski (PU) kalup s kožo iz polivinilklorida (PVC) predstavlja čvrsto tkivo zgornjih delov nog.

2.10.4

Kolenski sklep in gleženj omogočata samo upogibanje in iztegovanje.

2.11   Obleka

2.11.1

Obleka ni prikazana na sliki 1 te priloge.

2.11.2

Obleka je narejena iz gume in pokriva rame, prsni koš, zgornji del rok, trebuh in ledveno hrbtenico ter zgornji del medenice.

Slika 1

Konstrukcija preskusne lutke za bočni trk

pogled od strani

pogled od spredaj

pogled od spredaj

pogled od strani

pogled od zgoraj

pogled od spredaj

pogled od spredaj

pogled od zgoraj

Tabela 1

Sestavni deli preskusne lutke za bočni trk (glej sliko 1)

Del	Št.	Opis	Število na lutko
1		Glava	1
2		Vrat	1
	2a	Spojni člen med glavo in vratom	1
	2b	Srednji del	1
	2c	Spojni člen med vratom in prsnim košem	1
	2d	Opornik za vrat	1
3		Rama	1
	3a	Ramenski okrov	1
	3b	Ključnica	2
	3c	Prožna vrvica	2
	3d	Ramenski penasti pokrov	1
4		Prsni koš	1
	4a	Prsna hrbtenica	1
	4b	Zadnja ploščica (ukrivljena)	1
	4c	Modul rebra	3
	4d	Rebrni lok, obložen z imitacijo tkiva	3
	4e	Sklop bata in valja	3
	4f	Amortizer	3
	4g	Dušilna vzmet	3
	4h	Nastavljiva vzmet	3
	4i	Naprava za odčitavanje vrednosti pomika	3
	4j	Merilna celica T12 ali nadomestek merilne celice	1
5		Roka	2
6		Ledvena hrbtenica	1
7		Trebuh	1
	7a	Odlitek kot srednji del	1
	7b	Penasta obloga	1
	7c	Naprava za odčitavanje obremenitve ali nadomestek	3
8		Medenica	1
	8a	Križnica	1
	8b	Črevnica	2
	8c	Sklop kolčnih sklepov	2
	8d	Obloga iz tkiva	1
	8e	Penasti blok v točki H	1
	8f	Naprava za odčitavanje obremenitve ali nadomestek	1
9		Noga	2
10		Obleka	1

3.   MONTAŽA PRESKUSNE LUTKE

3.1   Glava-vrat

3.1.1

Za zategovanje polkrožnih vijakov za montažo vratu je predpisan navor 10 Nm.

3.1.2

Sklop merilne celice za glavo in zgornji del vratu se s štirimi vijaki pritrdi na spojni člen med glavo in vratom.

3.1.3

Spojni člen med vratom in prsnim košem se s štirimi vijaki pritrdi na opornik za vrat.

3.2   Vrat-rama-prsni koš

3.2.1

Opornik za vrat se s štirimi vijaki pritrdi na ramenski blok.

3.2.2

Ramenski blok se s tremi vijaki pritrdi na zgornjo površino okrova prsne hrbtenice.

3.3   Rama-roka

3.3.1

Roki sta pritrjeni na ključnici in se nastavljata s pomočjo vijaka in osnega ležaja. Vijak se zategne, tako da doseže 1–2 g zadrževalne sile roke na svoji osi.

3.4   Prsni koš-ledvena hrbtenica-trebuh

3.4.1

Smer pritrditve rebrnih modulov v prsnem košu je prilagojena zahtevani strani trčenja.

3.4.2

Adapter za ledveno hrbtenico se z dvema vijakoma pritrdi na merilno celico T12 ali nadomestek merilne celice na spodnji strani prsnega dela hrbtenice.

3.4.3

Adapter za ledveno hrbtenico se s štirimi vijaki pritrdi na zgornjo ploščo ledvene hrbtenice.

3.4.4

Pritrditvena prirobnica srednjega odlitka trebuha se vpne med adapter za ledveno hrbtenico in zgornjo ploščo ledvene hrbtenice.

3.4.5

Lokacija merilnih naprav za odčitavanje obremenitve trebuha je prilagojena zadevni strani trka.

3.5   Ledvena hrbtenica-medenica-noge

3.5.1

Ledvena hrbtenica se s tremi vijaki pritrdi na pokrivno ploščo križničnega bloka. Pri uporabi spodnje merilne celice ledvene hrbtenice se uporabijo štirje vijaki.

3.5.2

Spodnja ploščica ledvene hrbtenice se s tremi vijaki pritrdi na križnični blok medenice.

3.5.3

Noge se z enim vijakom pritrdijo na opornik zgornje stegnenice v sklopu kolčnega sklepa medenice.

3.5.4

Kolenske vezi in vezi v gležnjih se lahko prilagodijo tako, da dosežejo 1–2 g zadrževalne sile.

4.   GLAVNE ZNAČILNOSTI

4.1   Masa

4.1.1

Mase glavnih delov preskusne lutke so navedene v tabeli 2 te priloge. Tabela 2 Mase delov preskusne lutke Sestavni del (del telesa) Masa (kg) Odstopanje ± (kg) Glavna vsebina Glava 4,0 0,2 Celotna glava s triosnim merilnikom pospeška in merilno celico za zgornji del vratu ali nadomestkom Vrat 1,0 0,05 Vrat brez opore za vrat Prsni koš 22,4 1,0 Opora za vrat, ramenski pokrov, ramenski sklepi, vijaki za pritrditev rok, okrov hrbtenice, zadnja plošča hrbtenice, moduli reber, merilne naprave za upogib reber, merilna celica zadnje plošče hrbtenice ali nadomestek, merilna celica T12 ali nadomestek, odlitek kot srednji del trebuha, merilne naprave za obremenitev trebuha, 2/3 obleke Roka (vsaka roka) 1,3 0,1 Zgornji del roke, vključno s ploščico za nastavitev roke (vsaka roka) Trebuh in ledvena hrbtenica 5,0 0,25 Obloga (imitacija tkiva) trebuha in ledvena hrbtenica Medenica 12,0 0,6 Blok križnice, pritrditvena ploščica ledvene hrbtenice, kolčni kroglasti sklepi, zgornji del stegnenice, obe strani črevnice, merilna naprava za obremenitev sramnične zrasti, obloga medenice z imitacijo mesa, 1/3 obleke Noga (vsaka noga) 12,7 0,6 Stopalo, spodnji in zgornji del noge ter meso do spoja z zgornjim delom stegnenice (vsaka noga) Celotna lutka 72,0 1,2

4.2   Glavne mere

4.2.1

Glavne mere preskusne lutke za bočni trk na podlagi slike 2 te priloge so navedene v tabeli 3 te priloge. Mere ne vključujejo obleke lutke. Slika 2 Glavne mere preskusne lutke (glej tabelo 3) Opomba: Mere ne vključujejo obleke lutke H-točka Tabela 3 Glavne mere preskusne lutke Št. Parameter Mera (mm) 1 Višina pri sedenju 909 ± 9 2 Od sedeža do ramenskega sklepa 565 ± 7 3 Od sedeža do spodnje strani okrova prane hrbtenice 351 ± 5 4 Od sedeža do kolčnega sklepa (središče vijaka) 100 ± 3 5 Od podplata do sedeža pri sedeči preskusni lutki 442 ± 9 6 Širina glave 155 ± 3 7 Širina preko ramen 470 ± 9 8 Širina prsnega koša 327 ± 5 9 Širina trebuha 280 ± 7 10 Širina medeničnega pasu 366 ± 7 11 Globina glave 201 ± 5 12 Globina prsnega koša 267 ± 5 13 Globina trebuha 199 ± 5 14 Globina medenice 240 ± 5 15 Zadnji del sedala do kolčnega sklepa (središče vijaka) 155 ± 5 16 Zadnji del sedala do prednje strani kolena 606 ± 9

5.   CERTIFIKACIJA PRESKUSNE LUTKE

5.1   Stran trka

5.1.1

Odvisno od tega, na kateri strani vozila bo izveden trk, je treba certificirati dele preskusne lutke na levi oziroma na desni strani.

5.1.2

Položaj lutke glede na pritrditveno smer modulov reber in lokacija merilnih naprav za odčitavanje obremenitve trebuha sta prilagojena zadevni strani trka.

5.2   Merilna oprema

5.2.1

Vsa merilna oprema mora biti kalibrirana v skladu z zahtevami, opredeljenimi v dokumentih, ki so navedeni v odstavku 1.3.

5.2.2

Vsi podatkovni kanali (merilnih naprav) morajo ustrezati standardu ISO 6487: 2000 ali specifikaciji za evidentiranje podatkovnih kanalov SAE J211 (marec 1995).

5.2.3.

Najmanjše število kanalov, potrebnih za izpolnjevanje te uredbe, je deset: Kanali za pospešek glave (3), Kanali za pomik reber (3), Kanali za obremenitve trebuha (3) in Kanali za sramnično zrast (1).

5.2.4.

Poleg tega so na voljo številni izbirni podatkovni kanali (38): Kanali za obremenitve zgornjega dela vratu (6), Kanali za obremenitve spodnjega Dela vratu (6), Kanali za obremenitve ključnic (3), Kanali za obremenitve zadnje plošče hrbtenice (4), Kanali za pospeške T1 (3), Kanali za pospeške T12 (3), Kanali za pospeške reber (6, dva na vsakem rebru), Kanali za obremenitve hrbtenice T12 (4), Kanali za obremenitev spodnjega dela ledvene hrbtenice (3), Kanali za pospeške medenice (3) in Kanali za obremenitve stegnenice (6). Izbrati je mogoče tudi naslednje dodatne štiri kanale kazalnika položaja: Kanali za kroženje prsnega koša (2) in Kanali za kroženje medenice (2)

5.3   Vizualni pregled

5.3.1

Vse dele preskusne lutke je treba vizualno pregledati in preveriti, da niso poškodovani, ter jih po potrebi pred tipskim preskusom zamenjati.

5.4   Splošna razporeditev pri preskusu

5.4.1

Na sliki 3 te priloge je prikazana razporeditev pri preskusu za vse certifikacijske preskuse na preskusni lutki za bočni trk.

5.4.2

Namestitve za certifikacijske preskuse in preskusni postopki so v skladu s specifikacijami in zahtevami dokumentacije iz odstavka 1.3.

5.4.3

Preskusi na glavi, vratu, prsnem košu ter ledveni hrbtenici se opravljajo na podsklopih preskusne lutke.

5.4.4

Preskusi na rami, trebuhu in medenici se opravljajo s celotno preskusno lutko (brez obleke, čevljev in spodnjega perila). Pri teh preskusih preskusna lutka sedi na ravni površini, prekriti z dvema listoma politetrafluoretena (PTFE), debelina največ 2 mm.

5.4.5

Pred preskusom morajo biti vsi deli, ki bodo preskušani, najmanj štiri ure v preskuševališču na temperaturi med in vključno 18 in 22 oC ter v relativni vlažnosti med in vključno 10 in 70 odstotki.

5.4.6

Časovni razmik med dvema preskusoma na enakem delu mora znašati najmanj 30 minut.

5.5   Glava

5.5.1

Za podsklop glave, vključno z nadomestkom merilne celice za zgornji del vratu, se opravi preskus padca z višine 200 ± 1 mm na ravno, čvrsto površino trka.

5.5.2

Kot med udarno površino in sagitalno srednjo ravnino glave znaša 35o ± 1o, kar omogoča udar na zgornji del strani glave (to se lahko izvede z jermenskim pasom ali podpornim opornikom za padec glave z maso 0,075±0,005 kg).

5.5.3

Največja rezultanta pospeška glave, filtriran z ISO 6487:2000 CFC 1000, mora biti med in vključno 100 in 150 g.

5.5.4

S spreminjanjem lastnosti trenja med „kožo“ in lobanjo (npr. z mazanjem s smukcem ali sprejem politetrafluoretena (PTFE)) se odpornost glave lahko prilagodi, da ustreza zahtevam.

5.6   Vrat

5.6.1

Vratni spojni člen med glavo in vratom se pritrdi na poseben element glave za certifikacijski preskus, ki ima maso 3,9±0,05 kg (glej sliko 6), in sicer s pomočjo 12 mm debele vmesne ploščice z maso 0,205±0,05 kg.

5.6.2

Element glave in vrat sta pritrjena z glavo navzdol v spodnjem delu nihala za vrat (2), ki omogoča bočno gibanje te naprave.

5.6.3

Nihalo za vrat je opremljeno z enoosnim merilnikom pospeška v skladu s specifikacijo nihala za vrat (glej sliko 5).

5.6.4

Nihalo za vrat mora biti postavljeno tako, da lahko zaniha z višine, izbrane tako, da udarec doseže hitrost 3,4±0,1 m/s, izmerjeno na mestu merilnika pospeška nihala.

5.6.5

Z ustrezno napravo se hitrost nihala za vrat zmanjša od hitrosti pri udarcu na vednost nič (3), kakor je opisano v specifikaciji nihala za vrat (glej sliko 5), tako, da krivulja spremembe hitrosti poteka znotraj območja, ki je določeno na sliki 7 in v tabeli 4 te priloge. Zapisati je treba vse kanale v skladu z ISO 6487:2000 ali specifikacijo za evidentiranje podatkovnih kanalov SAE J211 (marec 1995) ter jih digitalno filtrirati z ISO 6487:2000 CFC 180. Tabela 4 Sprememba hitrosti nihala – Krivulja certifikacijskega preskusa za vrat Zgornja meja   Spodnja meja   Čas (s) Hitrost (m/s) Čas (s) Hitrost (m/s) 0,001 0,0 0 -0,05 0,003 -0,25 0,0025 -0,375 0,014 -3,2 0,0135 -3,7     0,017 -3,7

5.6.6

Največji kot upogiba glave glede na nihalo (kot dθA + dθC na sliki 6) mora znašati med in vključno 49o in 59o in mora biti dosežen med in vključno 54 in 66 ms.

5.6.7

Najvišji pomiki srednje ravnine glave, izmerjeni v kotu dθA in dθB (glej sliko 6) bi morali biti: Kot premikanja nihala v smeri naprej dθA med in vključno 32o in 37o, ki se doseže med in vključno 53o in 63o, in kot premikanja nihala nazaj dθB med in vključno 0,81*(kot dθA) +1,75 in 0,81*(kot dθA) +4,25 stopinj, ki se doseže med in vključno 54 in 64 ms.

5.6.8

Obremenitev vratu se lahko spreminja tako, da se osem vmesnih delov v obliki prstana zamenjajo z vmesnimi deli z drugačno trdoto po Shoru.

5.7   Rame

5.7.1

Dolžina prožne vrvice je nastavljena tako, da se za premikanje ključnice naprej uporabi sila med in vključno 27,5 in 32,5 N, ki deluje v smeri naprej na oddaljenosti 4 + 1 mm od zunanjega roba ključnice v ravnini gibanja ključnice.

5.7.2

Preskusna lutka se posadi na gladko, vodoravno, trdno površino brez naslonjala za hrbet. Prsni koš se postavi navpično, roke pa morajo biti nastavljene pred navpičnico tako, da s to tvorijo kot 40o ± 2o stopinji. Noge so postavljene vodoravno.

5.7.3

Udarna glava je nihalo z maso 23,4±0,2 kg in s premerom 152,4+0,25 mm s polmerom roba 12,7 mm (4). Udarna glava je s štirimi žicami obešena na trdne tečaje, pri čemer je srednjica udarne glave najmanj 3,5 m pod trdnimi tečaji (glej sliko 4).

5.7.4

Udarna glava je opremljena z merilnikom pospeška, ki deluje v smeri udarca in je nameščen na osi udarne glave.

5.7.5

Udarna glava mora brez ovir zanihati do rame preskusne lutke s hitrostjo 4,3±0,1 m/s v trenutku udarca.

5.7.6

Smer udarca je pravokotna na os med prednjo in zadnjo stranjo preskusne lutke, os udarne glave pa sovpada z osjo vrtišča zgornjega dela roke.

5.7.7

Največji pospešek udarne glave, filtriran z ISO 6487:2000 CFC 180, znaša med in vključno 7,5 in 10,5 g.

5.8   Roke

5.8.1

Za roke ni predviden postopek za dinamično certifikacijo.

5.9   Prsni koš

5.9.1

Vsak rebrni modul se certificira ločeno.

5.9.2

Rebrni modul se v napravi za preskus s prostim padom namesti navpično, rebrni valj pa se pričvrsti na to napravo.

5.9.3

Udarna glava ima maso 7,78±0,01 kg z ravno čelno stranjo in premerom 150 + 2 mm ter je prirejena tako, da lahko prosto pada.

5.9.4

Srednjica udarne glave mora sovpadati s srednjico krmilnega sistema rebra.

5.9.5

Moč udarca je določena z višino padca z 815, 204 in 459 metrov. Padci s teh višin povzročijo hitrosti približno 4, 2 oziroma 3 m/s. Višine udarnega padca ne smejo odstopati od predpisanih za več kot 1 %.

5.9.6

Upogib reber je treba meriti na primer z merilno napravo za upogib reber, ki je nameščena v samem rebru.

5.9.7

Zahteve za certifikacijo reber so navedene v tabeli 5 te priloge.

5.9.8

Obnašanje rebrnega modula se lahko spremeni, če se nastavljiva vzmet v valju zamenja z vzmetjo, ki ima drugačno karakteristiko.

Tabela 5

Zahteve za certificiranje celotnega rebrnega modula

Zaporedje preskusov	Višina padca (natančnost 1 %)	Najmanjši premik	Največji premik
	(mm)	(mm)	(mm)
1	815	46,0	51,0
2	204	23,5	27,5
3	459	36,0	40,0

5.10   Ledvena hrbtenica

5.10.1

Ledvena hrbtenica je pritrjena na posebno simetrično šablono glave za certifikacijski preskus z maso 3,9±0,05 kg (glej sliko 6), in sicer z 12 mm debelo vmesno ploščico z maso 0,205±0,05 kg.

5.10.2

Šablona glave in ledvena hrbtenica sta pritrjeni z glavo navzdol v spodnjem delu nihala za upogibanje vratu (5), ki omogoča bočno gibanje sistema.

5.10.3

Nihalo za vrat je opremljeno z enoosnim merilnikom pospeška v skladu s specifikacijo nihala za vrat (glej sliko 5).

5.10.4

Nihalo za vrat mora biti postavljeno tako, da lahko prosto zaniha z višine, izbrane tako, da hitrost udarca, izmerjena na mestu, kjer je merilnik pospeška nihala, znaša 6,05±0,1 m/s.

5.10.5

Z ustrezno napravo se hitrost nihala za vrat zmanjša od hitrosti pri udarcu na vrednost nič (6), kakor je opisano v specifikaciji nihala za vrat (glej sliko 5), tako, da krivulja spremembe hitrosti poteka znotraj območja, ki je določeno na sliki 8 in v tabeli 6 te priloge. Zapisati je treba vse kanale v skladu z ISO 6487:2000 ali specifikacijo za evidentiranje podatkovnih kanalov SAE J211 (marec 1995) ter jih digitalno filtrirati z ISO 6487:2000 CFC 180. Tabela 6 Sprememba hitrosti nihala – Krivulja certifikacijskega preskusa za ledveno hrbtenico Zgornja meja   Spodnja meja   Čas (s) Hitrost (m/s) Čas (s) Hitrost (m/s) 0,001 0,0 0 -0,05 0,0037 -0,2397 0,0027 -0,425 0,027 -5,8 0,0245 -6,5     0,03 -6,5

5.10.6

Največji kot upogiba šablone glave glede na nihalo (kot dθA + dθC na sliki 6) mora znašati med in vključno 45o in 55o stopinjami in nastane med in vključno 39 in 53 ms.

5.10.7

Najvišji pomiki srednje ravnine glave, izmerjeni v kotu dθA in dθB (glej sliko 6) bi morali biti: Kot premikanja nihala v smeri naprej dθA med in vključno 31o in 35o, ki se doseže med in vključno 44o in 52o, in kot premikanja nihala nazaj dθB med in vključno 0,8*(kot dθA) +2,00 in 0,8*(kot dθA) +4,50 stopinj, ki se doseže med in vključno 44 in 52 ms.

5.10.8

Obnašanje ledvene hrbtenice se lahko spreminja s spremembo napetosti v vrvi hrbtenice.

5.11   Trebuh

5.11.1

Preskusna lutka se posadi na gladko, vodoravno, trdno površino brez naslonjala za hrbet. Prsni koš se postavi navpično, roke in noge se postavijo vodoravno.

5.11.2

Udarna glava je nihalo z maso 23,4±0,2 kg in s premerom 152,4+0,25 mm s polmerom roba 12,7 mm (7). Udarna glava je z osmimi žicami obešena na trdne tečaje, pri čemer je srednjica udarne glave najmanj 3,5 m pod trdnimi tečaji (glej sliko 4).

5.11.3

Udarna glava je opremljena z merilcem pospeška, ki je občutljiv v smeri udarca in se nahaja na osi udarne glave.

5.11.4

Nihalo ima na prednji strani udarne glave „naslonjalo za roke“ z maso 1,0 ±0,01 kg. Skupna masa udarne glave z naslonjalom za roke je 24,4 ±0,21 kg. Trdno „naslonjalo za roke“ je visoko 70 ± 1 mm, široko 150 ± 1 mm in mora prodreti v trebuh vsaj 60 mm. Srednjica nihala sovpada s sredino „naslonjala za roko“.

5.11.5

Udarna glava mora brez ovir zanihati na trebuh preskusne lutke s hitrostjo 4,0+0,1 m/s v trenutku udarca.

5.11.6

Smer udarca je pravokotna na os med prednjo in zadnjo stranjo preskusne lutke, os udarne glave pa poteka skozi sredino srednjega merilnika obremenitve trebuha.

5.11.7

Največja vrednost sile udarne glave, ki se izračuna iz vrednosti pospeška udarne glave, ki se filtrira z ISO 6487:2000 CFC 180, in množi z maso udarne glave in naslonjala za roke, znaša med in vključno 4,0 in 4,8 kN in se doseže med in vključno 10,6 in 13,0 ms.

5.11.8

Vrednosti krivulj sile in časa, ki jih izmerijo trije merilniki sile v trebuhu, je treba sešteti in filtrirati z ISO 6487:2000 CFC 600. Največja vrednost sile tega seštevka se nahaja med in vključno 2,2 in 2,7 kN in se doseže med in vključno 10 in 12,3 ms.

5.12   Medenica

5.12.1

Preskusna lutka se posadi na gladko, vodoravno, trdno površino brez naslonjala za hrbet. Prsni koš se postavi navpično, roke in noge pa se postavijo vodoravno.

5.12.2

Udarna glava je nihalo z maso 23,4±0,2 kg in s premerom 152,4+0,25 mm s polmerom roba 12,7 mm (8). Udarna glava je z osmimi žicami obešena na trdne tečaje, pri čemer je srednjica udarne glave najmanj 3,5 m pod trdnimi tečaji (glej sliko 4).

5.12.3

Udarna glava je opremljena z merilnikom pospeška, ki deluje v smeri udarca in je nameščen na osi udarne glave.

5.12.4

Udarna glava mora brez ovir zanihati na medenico preskusne lutke s hitrostjo 4,3±0,1 m/s v trenutku udarca.

5.12.5

Smer udarca je pravokotna na os med prednjo in zadnjo stranjo preskusne lutke, os udarne glave pa poteka skozi sredino hrbtne plošče točke „H“.

5.12.6

Največja hitrost sile udarne glave, ki se izračuna iz vrednosti pospeška udarne glave, ki se filtrira z ISO 6487:2000 CFC 180, in množi z maso udarne glave, znaša med in vključno 4,4 in 5,4 kN in se doseže med in vključno 10,3 in 15,5 ms.

5.12.7

Sila sramnične zrasti, filtrirana z ISO 6487:2000 CFC 600, znaša med in vključno 1,04 in 1,64 kN in se doseže med in vključno 9,9 in 15,9 ms.

5.13   Noge

5.13.1

Za noge dinamični preskus ni predviden.

Slika 3

Pregled namestitve lutke pri certifikacijskem preskusu

Slika 4

23,4 kg Vzmetenje udarne glave nihala

levo: vzmetenje s štirimi žicami (navzkrižne žice odstranjene)

desno: vzmetenje z osmimi žicami

Slika 5

Specifikacija nihala za vrat glede na zakonik American Code of Federal Regulation (49 CFR Poglavje V Del 572.33)

Inercijske lastnosti nihala, pritrditvena plošča in pritrditveno okovje brez testnega vzorca.

Teža 29,57 kg (65,31 lbs)

Inercijski moment 33,2 kg-m2 (294 in.-lb-sec2) okoli vrtljive osi

Strukturna jeklena cev 4,8 mm (0,1875 in.)

Osrednja težnost nihalne naprave brez testnega vzorca

Merilec pospeška

Pritrditvena ploščica

Udarna ploščica nihala (ostri robovi) 76,2 x 152,4 x 9,5 mm (3 x 6 x 3/8 in.)

Pred preskusom zdrobi satasti material z nihalom, da bo 90–100 % površine satovja v stiku z udarno ploščico nihala.

Satasti aluminijev blok HEXCEL 28,8 kg/m3 (1,8 lb/ft3) REF

Merilec pospeška

Srednjica nihala

OS 50,8 mm (2 in.) DIA

Polmer

Slika 6

Certifikacijski preskus za namestitev vratu in ledvene hrbtenice (koti dθA, dθB in dθC, izmerjeni s preskusno glavo)

Preskusna glava

47 mm vključno S pritrditveno ploščico

Dolžina vratu in ledvene hrbtenice

Osnovna plošča nihala

Slika 7

Sprememba hitrosti nihala – krivulja pri certifikacijskem preskusu za vrat

Krivulja spremembe hitrosti nihala za certifikacijo vratu

Čas v [ms]

Hitrost v [m/s]

Slika 8

Sprememba hitrosti nihala – krivulja pri certifikacijskem preskusu za ledveno hrbtenico

Krivulja spremembe hitrosti nihala za certifikacijo ledvene hrbtenice

Čas v [ms]

Hitrost v [m/s]

---

(1)  Preskusna lutka ustreza specifikaciji preskusne lutke ES-2. Številka kazala tehnične risbe je: Št. E-AA-DRAWING-LIST-7-25-032 z dne 25. julija 2003. Celoten sklop tehničnih risb ES-2 in navodila za uporabo ES-2 sta deponirana pri Gospodarski komisiji Združenih narodov za Evropo, Palais des Nations, Ženeva, Švica in sta dostopna na zahtevo pri sekretariatu.

(2)  Nihalo za vrat je v skladu z zakonikom American Code of Federal Regulation 49 CFR Poglavje V Del 572.33 (10-1-00 Izdaja) (glej tudi sliko 5).

(3)  Priporočena je uporaba 6 colskega satastega vzorca (glej sliko 5).

(4)  Nihalo je skladno z zakonikom American Code of Federal Regulation 49 CFR Poglavje V Del 572.36(a) (10-1-00 Izdaja) (glej tudi sliko 4).

(5)  Nihalo za vrat je skladno z zakonikom American Code of Federal Regulation 49 CFR Poglavje V Del 572.33 (10-1-00 Izdaja) (glej tudi sliko 5).

(6)  Priporočena je uporaba 6 colskega satastega vzorca (glej sliko 5).

(7)  Nihalo je skladno z zakonikom American Code of Federal Regulation 49 CFR Poglavje V Del 572.36(a) (10-1-00 Izdaja) (glej tudi sliko 4).

(8)  Nihalo je skladno z zakonikom American Code of Federal Regulation 49 CFR Poglavje V Del 572.36(a) (10-1-00 Izdaja) (glej tudi sliko 4).

PRILOGA 7

NAMESTITEV PRESKUSNE LUTKE ZA BOČNI TRK

1.   SPLOŠNO

1.1

Preskusno lutko za bočni trk, kot je opisana v Prilogi 6 tega pravilnika, je treba uporabiti v skladu z naslednjim postopkom namestitve.

2   NAMESTITEV

2.1

Sklepi kolen in gležnjev se nastavijo tako, da držijo spodnjo nogo in stopalo v vodoravno iztegnjenem položaju (1 do 2 g – prilagoditev).

2.2

Preverite, ali je lutka prilagojena želeni smeri udarca.

2.3

Preskusna lutka se obleče v prožno perilo iz bombaža, v hlače do sredine meč in v prožno majico iz bombaža s kratkimi rokavi.

2.4

Na vsaki nogi je čevelj.

2.5

Preskusna lutka se namesti na zunanji prednji sedež na strani udarca, kot je opisano v zahtevah za postopek bočnega trka.

2.6

Simetrala preskusne lutke mora sovpadati s srednjo navpično ravnino sedeža.

2.7

Medenica preskusne lutke mora biti nameščena tako, da je prečna linija, ki poteka skozi točke „H“ preskusne lutke, pravokotna na vzdolžno središčno ravnino sedeža. Linija, ki poteka skozi točke „H“ preskusne lutke, mora biti vodoravna in sme imeti nagib največ ± 2o stopinji (1). Pravilni položaj medenice lutke se lahko preveri glede na točko „H“ točke „H“ lutke z uporabo odprtin M3 v hrbtnih ploščah točke „H“ na vsaki strani medenice ES-2. Luknje M3 so označene s „Hm“. Položaj „Hm“ mora biti v krogu polmera 10 mm okoli točke „H“ točke „H“ lutke.

2.8

Zgornji del trupa se upogne naprej, potem pa se čvrsto položi nazaj ob naslonjalo sedeža (glej opombo 1). Rame preskusne lutke se potisnejo popolnoma nazaj.

2.9

Ne glede na sedež, na katerega je posajena preskusna lutka, mora znašati kot med zgornjim delom roke in referenčno linijo med trupom in roko na vsaki strani 40o ± 5o stopinj. Referenčna linija med trupom in roko je opredeljena kot sečišče ravnine, ki je tangencialna na prednjo površino reber, in vzdolžne navpične ravnine preskusne lutke, v kateri se nahaja roka.

2.10

Na voznikovem sedežu se brez premikanja medenice ali trupa desna noga preskusne lutke postavi na nepritisnjen pedal za plin tako, da se peta naslanja čim bolj spredaj na podno ploščo. Levo stopalo se postavi pravokotno na spodnji del noge tako, da se peta naslanja na podno ploščo v isti prečni liniji kot desna peta. Kolena preskusne lutke se nastavijo tako, da so njihove zunanje strani oddaljene 150 ± 10 mm od simetralne ravnine preskusne lutke. Če je v okviru teh omejitev to mogoče, je treba stegnenici preskusne lutke namestiti tako, da se dotikata blazine sedeža.

2.11

Pri drugih sedežih se brez premikanja medenice ali trupa pete preskusne lutke namestijo čim bolj spredaj na podni plošči tako, da pritiskanje na sedežno blazino ne presega pritiskanja, ki ga povzroči teža noge. Kolena preskusne lutke se nastavijo tako, da so njihove zunanje strani oddaljene 150 ± 10 mm od simetralne ravnine preskusne lutke.

---

(1)  Lutka je lahko opremljena s senzorji za nagib, ki se namestijo v prsni koš in medenico. Ti instrumenti lahko pomagajo pri namestitvi v pravilni položaj.

PRILOGA 8

DELNI PRESKUS

1.   NAMEN

Namen teh preskusov je preveriti, ali ima spremenjeno vozilo vsaj enake (ali boljše) lastnosti absorpcije energije kot tip vozila, ki je bil homologiran na podlagi tega pravilnika.

2.   POSTOPEK IN NAMESTITVE

2.1   Referenčni preskusi

2.1.1

Ob uporabi prvotnih materialov za oblazinjenje, na katerih so bili opravljeni preskusi pri homologaciji vozila, in ki so vgrajeni v novo bočno konstrukcijo vozila, ki se homologira, se opravita dva dinamična preskusa z dvema različnima udarnima glavama (slika 1).

2.1.1.1

Udarna glava, ki predstavlja glavo potnika, ki je določena v odstavku 3.1.1, mora udariti s hitrostjo 24,1 km/h v področje, kjer je udarila glava Eurosida med preskusom za homologacijo vozila. Zapisati je treba rezultate in izračunati merilo za obremenitev glave (HPC). Vendar tega preskusa ni treba izvajati, če med preskusi, opisanimi v prilogi 4 tega pravilnika:   ni bilo dotika z glavo ali pa   se je glava dotaknila samo bočnega stekla pod pogojem, da le-to ni iz večplastnega stekla.

2.1.1.2

Udarna glava, ki predstavlja telo potnika in je opredeljena v odstavku 3.2.1, mora udariti s hitrostjo 24,1 km/h ob bočno površino, ob katero so med homologacijskim preskusom vozila udarili rama, roka in prsni koš Eurosida. Zapisati je treba rezultat in izračunati merilo za obremenitev glave (HPC).

2.2   Homologacijski preskus

2.2.1

Ob uporabi novega materiala za blazinjenje, sedežev itd., ki so predloženi zaradi razširitve homologacije in vgrajeni v novo bočno konstrukcijo vozila, se ponovijo preskusi, določeni v odstavkih 2.1.1.1 in 2.1.1.2, zapisati je treba nove rezultate in izračunati merilo za obremenitev glave (HPC).

2.2.1.1

Če so merila za obremenitev glave (HPC), izračunana na podlagi rezultatov obeh homologacijskih preskusov nižji od meril, izračunanih pri referenčnih preskusih (ki so bili izvedeni ob uporabi prvotnih odobrenih materialov za blazinjenje ali sedežev), je treba razširitev odobriti.

2.2.1.2

Če so nova merila za obremenitev glave (HPC) večja od meril, izračunanih pri referenčnem preskusu, je treba opraviti nov popoln preskus (ob uporabi predloženega oblazinjenja, sedežev itd.).

3.   PRESKUSNA OPREMA

3.1   Udarna glava v obliki glave potnika (slika 2)

3.1.1

Ta naprava je popolnoma linearno vodena toga udarna glava z maso 6,8 kg. Njena udarna površina je polkrogelne oblike s premerom 165 mm.

3.1.2

Udarna glava je opremljena z dvema napravama za merjenje pospeška in eno napravo za merjenje hitrosti, ki lahko merijo vrednosti v smeri udarca.

3.2   Udarna glava v obliki telesa potnika (slika 3)

3.2.1

Ta naprava je popolnoma vodeno linearno togo udarno telo z maso 30 kg. Njegove mere in prečni prerez so prikazani nas sliki 1.

3.2.2

Blok telesa je opremljen z dvema merilnikoma pospeška in napravo za merjenje hitrosti, ki so vsi sposobni meriti vrednosti v smeri udarca.

Slika 1

Preskusna miza

Konstrukcija vozila

Materiali za oblazinjenje

Udarne glave

Slika 2

Udarna glava v obliki glave potnika

Krožna oblika

Slika 3

Udarna glava v obliki telesa potnika

Prerez A - A