24.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 282/16

1)

Bele knjige Komisije „Nova spodbuda za evropsko mladino“, sprejete leta 2001 (1), ki poudarja pomen razvijanja priložnosti za mlade, da izkoristijo vse svoje možnosti in dejavno sodelujejo v družbi;

2)

resolucije Sveta z dne 27. junija 2002 (2) o sprejetju odprte metode usklajevanja kot novega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine;

3)

sklepov Evropskega sveta z dne 22. in 23. marca 2005 (3), s katerimi je bil sprejet Evropski pakt za mlade kot eno izmed sredstev, ki z razvijanjem mladinske razsežnosti drugih ustreznih evropskih politik prispevajo k uresničevanju lizbonskih ciljev za rast in delovna mesta;

4)

sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2006 (4), v katerih je poudarjena potreba po izvajanju Evropskega mladinskega pakta v sodelovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami in okrepitvi povezanosti politik izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, socialnega vključevanja in mobilnosti, da bi izboljšali položaj mladih na trgu dela in znatno zmanjšali njihovo nezaposlenost ter hkrati podprli politike, ki spodbujajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, enake možnosti, medgeneracijsko solidarnost, zdravje in vseživljenjsko učenje;

5)

sporočila Komisije (5) in resolucije Sveta o participaciji in informiranju mladih s ciljem spodbujanja njihovega dejavnega državljanstva (6), ki sta uvedla odkrit dialog z mladimi, strukturiran od lokalne do evropske ravni;

6)

sklepov Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 (7), ki se zavzemajo za nadaljnji razvoj politik, ki med drugim spodbujajo vlogo mladih, tudi pri prehodu iz šolskega v poklicno življenje;

7)

študije Urada evropskih strateških svetovalcev (8), ki se zavzema za obnovljeno vsestransko strategijo za naložbe v mlade na področjih, kot so blaginja, zdravje, izobraževanje, zaposlovanje in državljanstvo mladih;

1)

sta rast in gospodarska uspešnost Evrope odvisni od dejavnega prispevanja in sodelovanja vseh mladih, še zlasti ker njihovo število v razmerju do vsega prebivalstva upada;

2)

bodo morali mladi kriti vse višje stroške starajočega se prebivalstva, zaradi česar je potreben medgeneracijski pristop;

3)

je za gospodarski, kulturni in družbeni razvoj EU pomembno, da ustvarimo ugodne pogoje, v katerih bodo mladi lahko razvijali svoje spretnosti, delali in dejavno sodelovali v družbi, zlasti ob upoštevanju globalizacije in na znanju temelječega gospodarstva;

4)

je iz številnih problemov, s katerimi se soočajo mladi, npr. visoke stopnje revščine otrok, slabega zdravja, prezgodnjega zapuščanja šole in nezaposlenosti mladih, razvidno, da mora Evropa preveriti svoje naložbe v mlade;

5)

je zdrav način življenja bistveni pogoj za razvijanje človeškega potenciala in polno sodelovanje mladih;

6)

je potrebna resnično vsestranska in na znanju temelječa mladinska politika, ki izhaja iz tesnega sodelovanja med oblikovalci politike in interesnimi skupinami, tudi mladimi, mladinskimi organizacijami, mladinskimi voditelji, raziskovalci na področju mladine in mladinskimi delavci na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

7)

je potrebna transverzalna mladinska strategija, ki bo tesneje povezala okvir evropske mladinske politike, vzpostavljen po sprejetju Bele knjige o mladini (12), in druge politike, ki vplivajo na mladino, tako da bo razvit usklajen pristop k mladinski politiki, ki je ključen za dejansko napredovanje proti opredeljenim ciljem mladinske politike;

8)

je za uspešno uresničevanje ciljev Evropskega pakta za mlade treba izboljšati sodelovanje med oblikovalci politike in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi na politični in strokovni ravni, potrebna pa je tudi boljša povezanost procesov v teku in političnih instrumentov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

1)

si prizadevajo za boljše in hitrejše naložbe v mlade ter tako podpirajo njihovo izobraževanje, zaposlovanje, družbeno vključevanje, zdravje in dejavno državljanstvo skozi vse življenje ter pri tem upoštevajo različnost mladih in se izogibajo kakršni koli diskriminaciji;

2)

okrepijo svojo zavezanost k izboljšanemu izvajanju in spremljanju mladinske politike na vseh ravneh odločanja ter ob tem posebno pozornost namenijo lizbonski strategiji;

3)

se zavežejo izboljšanemu izvajanju Evropskega pakta za mlade v okviru Lizbonske strategije za rast in delovna mesta, saj ponuja veliko možnosti za boljše „družbeno in poklicno vključevanje mladih“, med drugim z razpoznavnejšim, sistematičnejšim in izboljšanim obravnavanjem mladinskih vprašanj v programih nacionalnih reform, in bolje spremljajo izvajanje Evropskega pakta za mlade;

4)

povečajo pomen mladinskih vprašanj v vseh politikah, ki vplivajo na mlade;

5)

z mladinskimi vprašanji seznanjajo vse interesne skupine, kot so oblikovalci politik, institucije za delo in izobraževanje, podjetja, mladinski delavci, raziskovalci, družine, socialni partnerji in organizacije, ki delajo za mlade in z njimi, ter rešitve iščejo skupaj z njimi.

1)

na podlagi rednega poročanja držav članic v okviru postopkov v teku v sodelovanju z mladimi vsaka tri leta pripravila poročilo EU o mladih; prvo poročilo bo pripravljeno leta 2009.

1)

vzpostavijo tesnejšo povezavo med okvirom evropske mladinske politike in drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, in tako razvijejo resnično transverzalen pristop k zagotavljanju polnega sodelovanja mladih v družbi;

2)

sprejmejo ukrepe za vzpostavljanje tesnejše povezanosti med sedanjimi procesi, kot so lizbonska strategija, zdravstvene strategije in različne odprte metode usklajevanja na področju izobraževanja, vključevanja in mladine.

1)

uresničujejo okrepljene skupne cilje za participacijo in informiranje mladih v okviru odprte metode usklajevanja na mladinskem področju;

2)

še naprej vodijo strukturirani dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami in zagotovijo, da so mladi z manj priložnostmi in mladi, ki niso člani nobene organizacije, vključeni v strukturirani dialog;

3)

spodbujajo enakost spolov in vključitev načela enakosti spolov v politike in ukrepe, ki vplivajo na mlade;

4)

mlade spodbujajo, da igrajo dejavno vlogo v nacionalnih dejavnostih in dejavnostih, načrtovanih v okviru tematskih evropskih let, kot je Evropsko leto medkulturnega dialoga;

5)

mladim olajšajo dostop do kulture in pri tem upoštevajo namero Komisije, da o tem pripravi študijo;

6)

olajšajo priznavanje rezultatov neformalnega izobraževanja na mladinskem področju.

1)

v sodelovanju z državami članicami z usklajenim pristopom uporabi ustrezne programe EU, npr. programe Mladi v akciji (13), Vseživljenjsko učenje (14), Kultura (2007-2013) (15), Evropa za državljane (16) in Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) (17) za spodbujanje sodelovanja mladih;

2)

dokonča prilagoditev Europassa potrebam neformalnega izobraževanja na mladinskem področju.

1)

POUDARJAJO pomen strukturiranega dialoga z mladimi na vseh ravneh in na vseh področjih, ki vplivajo na njihovo življenje, in potrebo po razpravi o načinih za razširitev takega dialoga;

2)

v tem okviru UGOTAVLJAJO, DA JE KOMISIJA v sporočilu z dne 5. septembra 2007 pozvala evropske institucije in mlade, da okrepijo svoje partnerstvo, in predlagala skupno izjavo.

1)

kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, ki se začne v zgodnjem otroštvu in sledi načelu vseživljenjskega učenja, pri obravnavanju udeležbe mladih v zaposlovanju in izobraževanju;

2)

izkoriščanja obstoječih mehanizmov v celoti in po potrebi ustvarjanja novih mehanizmov za preprečevanje prezgodnjega zapuščanja šole;

3)

prizadevanj za sodobne sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki predvidevajo potrebe trga dela;

4)

svetovanja in poklicnega usmerjanja ter spodbujanja kakovostnega pripravništva, tesno povezanega s programom usposabljanja ali študijskim programom, pa tudi partnerstva med šolami ter podjetji in javnimi upravami, da bi olajšali prehod od izobraževanja in usposabljanja na trg dela ter preprečili neujemanje med izobrazbo in potrebami trga dela;

5)

obravnavanja diskriminacije, stereotipov in težav, ki bi lahko ovirale priložnosti za mlade;

6)

analiz učinkov političnih ukrepov na položaj mladih na trgu dela ter njihovega upoštevanja pri pripravi strategij prožne varnosti.

1)

spodbujajo, da se začnejo že zelo zgodaj v izobraževanju in usposabljanju pridobivati ključne kompetence (18) za vseživljenjsko učenje, ki predstavljajo skupek znanj, spretnosti in odnosov, ustreznih v določenem okolju;

2)

spodbujajo, še zlasti v tem okviru, samoinciativnost in podjetnost (ključna kompetenca št. 7), ki sta značilni za posameznike, sposobne pretvarjati zamisli v dejanja, in zajemata ustvarjalnost, proaktivnost, neodvisnost in inovativnost v poklicnem, pa tudi zasebnem in družbenem življenju;

3)

spodbujajo programe usposabljanja mladih in izboljšajo pogoje za mlade podjetnike, npr. s podpiranjem programa podjetništva in inovacij med poslovnimi in finančnimi institucijami, da bi tako olajšale dostop mladih podjetnikov do finančnih sredstev za vzpostavitev malih ali srednjih podjetij;

4)

izkoristijo sklade EU, zlasti Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Sklad za podeželski razvoj ali druge ustrezne sklade in programe EU za podpiranje prehoda mladih od izobraževanja do zaposlitve.

1)

je nujno mladim dati moč in razširiti priložnosti za njihovo polno sodelovanje v izobraževanju, zaposlovanju in družbi;

2)

mladi igrajo ključno vlogo pri svojem sodelovanju v družbi in morajo razviti občutek odgovornosti za izobraževanje, zaposlovanje, zdravje in dejavno državljanstvo;

3)

je treba razviti transverzalni pristop k mladinski politiki, ki je ključen za resnični napredek pri doseganju opredeljenih ciljev mladinske politike;

4)

je treba izboljšati izvajanje in spremljanje mladinske politike na vseh ravneh odločanja ter ob tem posebno pozornost nameniti lizbonski strategiji;

5)

je polno sodelovanje mladih v družbi odvisno od tesnega partnerstva med mladimi, mladinskimi organizacijami in odgovornimi za sprejemanje političnih odločitev, ki vplivajo na mlade.

1)

Evropski parlament, Komisijo, Svet in države članice pozove k boljšim in zgodnejšim naložbam v mlade zaradi izzivov, s katerimi se soočajo, in zaradi njihovega vedno manjšega števila v razmerju do vsega prebivalstva;

2)

Evropski svet, Komisijo, Svet in države članice pozove, da s transverzalnim pristopom obravnavajo zadeve, ki vplivajo na življenje mladih, in pri tem krepijo sodelovanje med oblikovalci politike in interesnimi skupinami na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter povečujejo pomen, ki ga mladim pripisujejo politike, ki nanje vplivajo;

3)

nadalje spodbuja države članice in Komisijo, da pri pripravi svojih nacionalnih reformnih programov oziroma letnega poročila o napredku sistematičneje in razpoznavneje poročajo o mladinski politiki v okviru lizbonske strategije ter tako olajšajo spremljanje doseženega napredka;

4)

Evropski parlament, Komisijo, Svet in države članice pozove, da okrepijo svoje partnerstvo z mladimi in mladinskimi organizacijami s strukturiranim dialogom, začetim leta 2006, ki mladim omogoča, da sodelujejo v razpravah in odločitvah, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno življenje.