1.1

za module zračnih blazin za nadomestne sisteme zračnih blazin, ki se vgradijo v motorna vozila;

1.2

za nadomestne volane motornih vozil kategorij M1 in N1, opremljene s homologiranim modulom zračnih blazin in namenjene za vgraditev kot dodatni sistem za zadrževanje potnikov, razen varnostnih pasov in drugih sistemov za zadrževanje potnikov v vozilih na motorni pogon, tj. sistem, ki v primeru močnega trčenja samodejno sproži gibljivo konstrukcijo za zmanjšanje resnih poškodb potnikov;

1.3

za nadomestne sisteme zračnih blazin, ki niso vgrajeni v volane in opremljeni s homologiranimi moduli zračnih blazin, kot dodatni sistem za zadrževanje potnikov, razen varnostnih pasov in drugih sistemov za zadrževanje potnikov v vozilih na motorni pogon kategorij M1 in N1, tj. sistem, ki v primeru močnega trčenja samodejno sproži gibljivo konstrukcijo za zmanjšanje resnih poškodb potnikov.

2.1

„Sistem zračnih blazin“ pomeni sklop elementov, ki po vgraditvi v vozilo/vozila opravljajo vse funkcije, ki jih zagotavlja proizvajalec. Ta sistem vsebuje najmanj sprožilno enoto, ki sproži enega ali več modulov zračnih blazin, ter električno napeljavo, če obstaja.

2.2

„Zračna blazina“ pomeni gibljiv material zaprte oblike, ki prejme plin iz plinskega generatorja in zadrži potnika.

2.3

„Modul zračnih blazin“ pomeni najmanjši podsestav, ki vsebuje vir energije za sprožitev in zadevno zračno blazino za sprožitev.

2.4

„Nadomestni volan“ (opremljen z modulom zračnih blazin) pomeni volan s poprodajnega trga, ki se namesti za prilagoditev motornega vozila in se od prvotnega volana, ki ga zagotovi proizvajalec vozila, lahko razlikuje v funkcionalnih merah, obliki in/ali materialu.

2.5

„Nadomestni sistem zračnih blazin“ pomeni sistem zračnih blazin s poprodajnega trga, ki se namesti za prilagoditev motornega vozila in se od prvotnega sistema zračnih blazin, ki ga zagotovi proizvajalec vozila, lahko razlikuje v funkcionalnih merah, obliki, materialih ali delovanju.

2.6

Kategorije modulov zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin:

2.6.1

Kategorija A: naprava za zaščito voznika vozila v primeru čelnega trčenja.

2.6.2

Kategorija B: naprava za zaščito sopotnika/sopotnikov na sprednjih sedežih vozila razen voznika v primeru čelnega trčenja.

2.6.3

Kategorija C: naprava za zaščito sopotnika/sopotnikov na zadnjih sedežih vozila v primeru čelnega trčenja.

2.6.4

Kategorija D: naprava za zaščito potnika/potnikov na sprednjih sedežih vozila v primeru bočnega trčenja.

2.7

„Trenutek sprožitve“ pomeni trenutek, v katerem se v primeru trčenja, ki sproži zračno blazino, nepovratno sprožijo sestavni deli, ki povzročijo delovanje.

2.8

„Kontrolna enota ali sprožilna enota“ pomeni podsestav, ki vsebuje vse sestavne dele, ki omogočijo zaznavanje trka in sprožitev.

2.9

„Napeljava“ pomeni vse električne vodnike in priključke, ki povezujejo različne dele celotnega sistema zračnih blazin med seboj in tudi z vozilom.

2.10

„Masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila, pripravljenega na vožnjo, praznega in nenatovorjenega, vendar opremljenega z gorivom, hladilnim sredstvom, mazivom, orodji in rezervnim kolesom (če je to osnovna oprema, ki jo zagotovi proizvajalec vozila).

2.11

„Tip modula zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin“ vsebuje module zračnih blazin, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

2.12

„Tip nadomestnega volana, opremljenega z modulom zračnih blazin“ pomeni volane s poprodajnega trga, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

2.13

„Tip nadomestnega sistema zračnih blazin, ki ni vgrajen v volan“ vsebuje nadomestne sisteme zračnih blazin, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih, kot so:

2.14

„Tip vozila“ pomeni kategorijo vozil na motorni pogon, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih glede vpliva na rezultate udarnih preskusov iz tega pravilnika za:

3.1.1

Vlogo za podelitev homologacije modula zračnih blazin predloži lastnik blagovne znamke proizvajalca modula zračnih blazin, proizvajalec sestavnega dela ali njegovi pravilno pooblaščeni zastopniki.

3.1.2

Za vsako kategorijo modula zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin se vlogi priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.1.2.1

tehnični opis, vključno z navodili za vgradnjo in opredelitvijo tipa/tipov vozila, ki mu/jim je modul zračnih blazin namenjen,

3.1.2.2

dovolj podrobne skice, da se lahko opravi preverjanje položajev za homologacijsko oznako, kot je zahtevano v spodnjem odstavku 4.1.4,

3.1.2.3

tehnični službi, ki je odgovorna za preskuse in preverjanje skladnosti z odstavkoma 5 in 6 tega pravilnika, se predloži zadostno število modulov zračnih blazin.

3.2.1

Vlogo za podelitev homologacije nadomestnega volana, opremljenega z modulom zračnih blazin, vloži lastnik blagovne znamke ali proizvajalec nadomestnega volana ali njegov pravilno pooblaščeni zastopnik.

3.2.2

Za vsak tip nadomestnega volana, opremljenega z modulom zračnih blazin, se vlogi priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.2.2.1

tehnični opis, vključno z navodili za vgradnjo,

3.2.2.2

dovolj podrobne skice,

3.2.2.3

skice o položaju modula/modulov zračnih blazin in njegove pritrditve/njihovih pritrditev na volan,

3.2.2.4

mesto, namenjeno homologacijski oznaki, ki se zahteva po spodnjem odstavku 4.2.4,

3.2.2.5

tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov in preverjanje skladnosti z odstavkoma 5 in 6 tega pravilnika, se predloži zadostno število nadomestnih volanov, opremljenih z moduli zračnih blazin, in vzorcev tipov vozil, za katera se opravlja homologacija nadomestnega volana.

3.3.1

Vlogo za podelitev homologacije nadomestnega sistema zračnih blazin, ki ni vgrajen v volan, predloži lastnik blagovne znamke ali proizvajalec nadomestnega sistema zračnih blazin ali njegovi pravilno pooblaščeni zastopniki.

3.3.2

Za vsak tip nadomestnega sistema zračnih blazin se vlogi priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.3.2.1

tehnični opis, vključno z navodili za vgradnjo,

3.3.2.2

dovolj podrobne skice,

3.3.2.3

skice o položaju sistema/sistemov zračnih blazin in njegovega priključka/njihovih priključkov v vozilu,

3.3.2.4

mesto, namenjeno homologacijski oznaki, kot se zahteva po spodnjem odstavku 4.3.4,

3.3.2.5

tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov in preverjanje skladnosti z odstavkoma 5 in 6 tega pravilnika, se predloži zadostno število nadomestnih sistemov zračnih blazin in tipov vozil, ki se jim odobri nadomestni sistem.

4.1.1

Če vzorci modula zračnih blazin, predloženi v homologacijo, izpolnjujejo zahteve iz spodnjih odstavkov 5 in 6, se homologacija tega tipa modula zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin odobri.

4.1.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v trenutku podelitve homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu modula zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin.

4.1.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi, razširitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa modula zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.1.4

Vzorci modulov zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin so jasno in neizbrisno označeni z blagovno znamko proizvajalca ali oznako in homologacijsko oznako iz:

4.1.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (1),

4.1.4.2

številke homologacije,

4.1.4.3

dodatnega simbola, ki označuje kategorijo modula zračnih blazin (glej zgornji odstavek 2.6).

4.1.5

Homologacijska oznaka in dodatni simbol sta jasno čitljiva in neizbrisna.

4.1.6

V Prilogi 4 k temu pravilniku je primer zgoraj omenjene homologacijske oznake in dodatnega simbola.

4.2.1

Če tip nadomestnega volana, opremljenega s homologiranim modulom zračnih blazin, predloženega v homologacijo, izpolnjuje zahteve iz spodnjih odstavkov 5 in 6, se homologacija tega tipa nadomestnega volana, opremljenega s homologiranim modulom zračnih blazin, odobri.

4.2.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v trenutku podelitve homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu nadomestnega volana.

4.2.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi, razširitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa nadomestnega volana, opremljenega s homologiranim modulom zračnih blazin, v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

4.2.4

Vzorci nadomestnega volana z zračno blazino in pestom (adapterji) so jasno in neizbrisno označeni z blagovno znamko proizvajalca ali oznako in homologacijsko oznako iz:

4.2.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2),

4.2.4.2

številke homologacije,

4.2.4.3

dodatnega simbola, ki označuje kategorijo modula zračnih blazin (glej zgornji odstavek 2.6).

4.2.5

Homologacijska oznaka in dodatni simbol sta jasno čitljiva in neizbrisna.

4.2.6

Homologacijska oznaka se namesti na nadomestni volan in na pesto (adapter). Če sta nadomestni volan in pesto v enem delu, je dovolj ena homologacijska oznaka in ena oznaka z blagovno znamko proizvajalca ali oznako.

4.2.7

V Prilogi 5 k temu pravilniku je primer zgoraj omenjene homologacijske oznake in dodatnega simbola.

4.3.1

Če nadomestni sistem zračnih blazin, ki ni vgrajen v volan, predložen v homologacijo, izpolnjuje zahteve iz spodnjih odstavkov 5 in 6, se homologacija tega tipa nadomestnega sistema zračnih blazin odobri.

4.3.2

Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 00) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v trenutku podelitve homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu nadomestnega sistema zračnih blazin.

4.3.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi, razširitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa nadomestnega sistema zračnih blazin v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

4.3.4

Vzorci nadomestnega sistema zračnih blazin so jasno in neizbrisno označeni z blagovno znamko proizvajalca ali oznako in homologacijsko oznako iz:

4.3.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2),

4.3.4.2

številke homologacije,

4.3.4.3

dodatnega simbola, ki označuje kategorijo modula zračnih blazin (glej zgornji odstavek 2.6).

4.3.5

Homologacijska oznaka in dodatni simbol sta jasno čitljiva in neizbrisna.

4.3.6

V Prilogi 6 k temu pravilniku je primer zgoraj omenjene homologacijske oznake in dodatnega simbola.

5.1

Splošne zahteve za homologacijo modula zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin, nadomestnega volana, opremljenega s homologiranim modulom zračnih blazin, ali nadomestnega sistema zračnih blazin, ki ni vgrajen v volan

5.1.1

Pred podelitvijo homologacije glede na odstavke 4.1, 4.2 in/ali 4.3 pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev:

5.1.1.1

namestitve, vzdrževanja, popravila in odstranitve sistema, ki jih opravijo usposobljeni tehniki, le po priročniku, ki ga pripravi predlagatelj vloge za homologacijo,

5.1.1.2

nadomestitve dela ali celotnega sistema po zajamčeni življenjski dobi,

5.1.1.3

označevanja in obveščanja za reševanje, označevanja in informacij za uporabo sistemov za zadrževanje otrok.

5.1.2

Motnje zaradi magnetnih polj ne smejo prekiniti delovanja sistema zračnih blazin.

5.1.3

Celotni sistem vsebuje napravo za opozarjanje uporabnika, če sistem zračnih blazin ne deluje, kot je bilo načrtovano.

5.1.4

Moduli zračnih blazin za nadomestni sistem zračnih blazin kategorije A so zasnovani tako, da se lahko pri predložitvi v preskus skladno z zahtevami iz odstavka 5.2.2.7, statični preskus sprožitve, zračno blazino po končani uporabi ročno odstrani.

5.1.5

Predloži se potrdilo, ki navaja, da so narava, koncentracija in temperatura plinov in trdnih delcev, ki se sprostijo ob sprožitvi zračne blazine, takšni, da ti ne morejo resno poškodovati potnikov v vozilu. Organi, pristojni za izdajo homologacije, imajo pravico do preverjanja točnosti te navedbe.

5.2.1

Vsak modul zračnih blazin je usklajen z zahtevami „Mednarodnega standarda ISO 12097-2 CESTNA VOZILA – PRESKUŠANJE SESTAVNIH DELOV ZRAČNIH BLAZIN – 2. DEL: Preskušanje modulov zračnih blazin“ različica: 1996-08-00 za zagotavljanje obratovalne varnosti modulov zračnih blazin.

Moduli zračnih blazin, oblikovani za sprednje sedeže, opremljene s sistemi stranskih zračnih blazin, so čim bolj usklajeni z zahtevami zgoraj omenjenega standarda ISO (na primer preskusi po odstavku 5.2.2).

Proizvajalec modulov navede, da so bili rezultati zgoraj omenjenih preskusov pozitivni. V primeru dvoma ima homologacijski organ, pristojen za podelitev homologacije, pravico do preverjanja točnosti te navedbe.

5.2.2

Namesto odstavka 5.2.1 se omogoči zmanjšani program preskusov, ki pokaže najmanj naslednje preskusne elemente:

5.2.2.1

preskus padca

5.2.2.2

mehanski udarni preskus

5.2.2.3

sočasen vibracijski in temperaturni preskus

5.2.2.4

ciklični termični preskus vlažnosti

5.2.2.5

preskus s simulacijo sončnega sevanja

5.2.2.6

preskus temperaturnega šoka

5.2.2.7

statični preskus sprožitve.

5.3.1

Pred podelitvijo homologacije glede na odstavek 4.2 pristojni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za izvajanje:

5.3.1.1

preskusa odpornosti proti toploti za nadomestni volan (vsi deli razen modula zračnih blazin), kot je opisano v odstavku 6.2.1.1, da se zagotovi združljivost vseh materialov,

5.3.1.2

preskusa upogiba, kot je opisan v odstavku 6.2.1.2, da se zagotovi najmanjša deformacija obroča volana,

5.3.1.3

preskusa navora, kot je opisan v odstavku 6.2.1.3, da se zagotovi zadostna togost pri tangencialni namestitvi nadomestnega volana na obroč volana,

5.3.1.4

preskusa utrujenosti materiala, kot je opisan v odstavku 6.2.1.4, da se zagotovi zadostna življenjska doba.

5.3.2

Pri nadomestnem volanu je treba zagotoviti, da efektivni premer ni bistveno manjši od efektivnega premera volana, ki ga vgradi proizvajalec vozila. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če efektivni premer nadomestnega volana ni manjši od 0,9-kratnega efektivnega premera volana, ki ga je uporabil proizvajalec vozila.

5.3.3

Velikost in namestitev nadomestnega volana na volanski steber morata biti v mejah dimenzij in dovoljenega odstopanja vrednosti, ki jih določi proizvajalec vozila. Sicer proizvajalec nadomestnega dela tehnični službi razloži pravilno delovanje katerega koli drugega izbranega načina pritrditve.

5.3.4

Nadomestni volan omogoča voznikom neposreden pogled na vse pomembne inštrumente in kazalnike, kot so:

Preskusi se opravijo po predpisu iz odstavka 6.2.2.

5.3.5

Nadomestni volani, opremljeni s homologiranimi moduli zračnih blazin, morajo pri vgradnji vozilu omogočiti, da izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 94.

V primeru dvoma pri preverjanju skladnosti nadomestnega volana, opremljenega s homologiranim modulom zračnih blazin, z zahtevami iz tega pravilnika je treba upoštevati vse podatke ali rezultate preskusov, ki jih zagotovi predlagatelj vloge za homologacijo, in se lahko upoštevajo tudi pri potrjevanju preskusa za podelitev, ki ga opravi tehnična služba.

5.4.1

Nadomestni sistemi zračnih blazin so opremljeni s homologiranim modulom zračnih blazin ali pa se tehnični službi, ki je pristojna za ta preskus, zadovoljivo dokaže, da uporabljeni sistem izpolnjuje predpisane zahteve iz zgornjih odstavkov 5.1 in 5.2.

5.4.2

Nadomestni sistemi zračnih blazin, ki niso vgrajeni v volane, morajo pri vgradnji vozilu omogočiti, da izpolnjuje v primeru:

5.4.2.1

kategorije B zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 94;

5.4.2.2

kategorije C zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 94; razen tega se pri preverjanju delovanja sistema zračnih blazin uporabijo z instrumenti opremljene lutke;

5.4.2.3

kategorije D zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 95; v tem primeru se za preskus uporabi lutka za bočno trčenje.

6.2.1

Preskusi trdnosti:

6.2.2.1

Zagotovi se voznikov pogled na:

Vidljivost se oceni s primerjalnimi ocenami fotografij armaturne plošče preskusnega vozila, opremljenega z nadomestnim volanom. Točke H se izmerijo, potem ko je bilo vozilo poravnano na tridimenzionalni merilni napravi.

Povezava med vozilom in koordinatnim sistemom se določi prek referenčnih točk karoserije.

Če koordinate točke R niso znane, se točka H določi z uporabo preskusne lutke s 50 percentili. Voznikov sedež se prilagodi takole:

35 mm fotografski aparat s kotom 15 o proti vodoravni ravnini se uporablja za simulacijo binokularnega pogleda, fotografije pa se posnamejo iz vsake očesne točke.

Položaj očesnih točk v zvezi s točko R ali H v koordinatnem sistemu v skladu s standardom ISO 4130 (dimenzije v mm):

Očesne točke so za fotografski aparat določene v razdalji 35 mm pred ravnino prikaza (običajna filmska ravnina) in na osrednji osi optičnega sistema.

(a)

mera „a“ z omejitvijo najmanj 30 mm zadeva krmilni element z najkrajšo razdaljo do nadomestnega volana. Označuje najkrajšo razdaljo med krmilnim elementom in zadnjo stranjo obroča volana, ki je obrnjen proti armaturni plošči;

(b)

mera „b“ z omejitvijo največje vrednosti na 130 mm označuje razdaljo od središča krmilnega elementa smernika do sprednje strani obroča volana, ki je obrnjen proti vozniku.

6.2.3

Preskus/preskusi čelnega trčenja z vozilom/vozili nadomestnega volana/nadomestnih volanov, opremljenega/opremljenih s homologiranim modulom zračnih blazin

Nadomestni volani, opremljeni s homologiranimi moduli zračnih blazin, morajo pri vgradnji omogočiti vozilu, da izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 94.

V primeru dvoma pri preverjanju skladnosti nadomestnega volana, opremljenega s homologiranim modulom zračnih blazin, z zahtevami tega pravilnika je treba upoštevati vse podatke ali rezultate preskusov, ki jih zagotovi predlagatelj vloge za homologacijo, in se lahko upoštevajo tudi pri potrjevanju preskusa za podelitev, ki ga opravi tehnična služba.

6.3.2

Nadomestni sistemi zračnih blazin, ki niso vgrajeni v volane, morajo pri vgradnji vozilu omogočiti, da izpolnjuje:

6.3.2.1

v primeru sistema zračnih blazin kategorije B zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 94;

6.3.2.2

v primeru sistema zračnih blazin kategorije C zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 94; razen tega se pri preverjanju delovanja sistema zračnih blazin uporabijo z instrumenti opremljene lutke;

6.3.2.3

v primeru sistema zračnih blazin kategorije D zahteve iz odstavkov 5.2.1.1, 5.2.1.2, 5.2.1.3, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 sprememb 01 Pravilnika št. 95; v tem primeru se za preskus uporabi lutka za bočno trčenje.

7.1

Proizvajalec nadomestnih sistemov zračnih blazin vključi v navodila za uporabo vsa priporočila ali varnostne ukrepe, ki veljajo med uporabo, vzdrževanjem ali uničenjem sistema ali katerega koli sestavnega dela.

7.1.1

Zlasti:

7.1.1.1

Če je sistem opremljen z nadzorno napravo za obveščanje uporabnika o stanju delovanja, je treba jasno navesti, kako je treba razumeti sporočila katerega koli sistema. Navesti je treba potrebne ukrepe v primeru opozorila o okvari, skupaj z opisom vseh nevarnosti pri uporabi vozila v takih okoliščinah.

7.1.1.2

Treba je navesti, ali mora vzdrževanje ali popravilo opraviti izključno posebno usposobljeno osebje in ali pri razstavljanju sistema obstajajo kakšne nevarnosti.

7.1.1.3

Razložiti je treba postopek, po katerem se ravna v primeru sprožitve. Zlasti je treba navesti podrobnosti o vseh varnostnih ukrepih v zvezi s produkti sprožitve, v obliki plinov, tekočin ali trdnih snovi. Če kot posledica sprožitve obstaja nevarnost zaradi sestavin sistema, kot so nevarne grobe površine ali ostri robovi, temperatura, korozija itd., je treba opisati nevarnosti in tudi načine, kako se jim izogniti.

7.1.1.4

Če ostanki nadomestnega sistema/nadomestnih sistemov zračnih blazin lahko povzročajo razmere, ki so neposredno nevarne za ljudi ali okolje, je treba navesti ustrezen postopek, kako se jim izogniti. To je lahko postopek za namerno sprožitev zračnih blazin, če sproženo stanje ne povzroča nevarnih razmer, vračilo sistema ali njegovega dela konstruktorju ali proizvajalcu, ali kateri koli drug ustrezen ukrep.

7.2

Nadomestni sistem zračnih blazin ima oznako in informacije o uporabi sistemov za zadrževanje otrok po Pravilniku št. 94.

Sistemi zračnih blazin z moduli zračnih blazin kategorij A, B, C ali D imajo napis „AIRBAG“ na notranji strani oboda nadomestnega volana ali na pokrovu modula zračnih blazin; napis je trajno vpisan in dobro viden.

Razen tega je v primeru čelnega zaščitnega sistema zračnih blazin za uporabo na katerem koli sedežu potnika naslednja oznaka trajno pritrjena na vidno površino pokrova modula zračnih blazin (prikazano je najkrajše besedilo).

Ta oznaka se zagotovi v jeziku/jezikih države, v kateri se naprava prodaja.

Najmanjša velikost oznake: 60 × 120 mm.

8.1

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. To preverjanje se običajno opravi enkrat na dve leti. Če se pri preverjanju ugotovijo negativni rezultati, se to lahko izvaja pogosteje.

10.1

Vsaka sprememba tipa zgoraj omenjenega sistema se sporoči upravnemu organu, ki je odobril ta tip. Organ lahko:

10.1.1

odloči, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da modul ali sistem ali nadomestni volan v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve,

10.1.2

zahteva nadaljnje poročilo o preskusu od tehnične službe, pristojne za opravljanje preskusov.

10.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz zgornjih odstavkov 4.1 do 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3

Pristojni organ, ki je izdal razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorci iz prilog 1, 2 in 3 k temu pravilniku.

2.1

„referenčni podatki“ pomenijo eno ali več naslednjih značilnosti sedeža:

2.1.1

točka „H“ in točka „R“ ter razmerje med njima;

2.1.2

dejanski naklon trupa in konstrukcijsko določen naklon trupa ter razmerje med njima;

2.2

„tridimenzionalna naprava za določanje točke ‚H‘“ (naprava 3-D H) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk „H“ in dejanskih naklonov trupa. Ta naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi;

2.3

„točka ‚H‘“ pomeni vrtišče med trupom in stegni naprave 3-D H, nameščene na sedež v vozilu, v skladu s spodnjim odstavkom 4. Točka „H“ je v središču središčnice naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke „H“ na obeh straneh naprave 3-D H. Točka „H“ teoretično ustreza točki „R“ (za odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2). Ko je točka „H“ po postopku iz odstavka 4 določena, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenega sedeža, in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja;

2.4

„točka ‚R‘“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec za vsak sedež, in to glede na tridimenzionalni referenčni sistem;

2.5

„linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa naprave 3-D H v skrajnem zadnjem položaju;

2.6

„dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „H“ in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za kot naklona naslona na napravi 3-D H. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za odstopanje glej spodnji odstavek 3.2.2);

2.7

„konstrukcijsko določen naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „R“ in linijo trupa v položaju, ki ustreza konstrukcijsko določenemu položaju naslona sedeža, kakor jo je določil proizvajalec vozila;

2.8

„srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino naprave 3-D H, postavljene na vsak konstrukcijsko določen sedež; predstavljena je s koordinato točke „H“ na osi „Y“. Pri posamičnih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9

„tridimenzionalni referenčni sistem“ pomeni sistem, kot je opisan v Dodatku 2 k tej prilogi;

2.10

„izhodiščne oznake“ so fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kot jih je določil proizvajalec;

2.11

„priprava vozila na meritve“ pomeni položaj vozila, določen s koordinatami izhodiščnih oznak v tridimenzionalnem referenčnem sistemu.

3.1.1

koordinate točke „R“ glede na tridimenzionalni referenčni sistem;

3.1.2

konstrukcijsko določen naklon trupa;

3.1.3

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) za pripravo na meritve, kakor je določeno v spodnjem odstavku 4.3.

3.2.1

Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz spodnjega odstavka 4, se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jo je določil proizvajalec.

3.2.2

Medsebojna položaja točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za obravnavani sedež, če točka „H“, kot je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonale se sekajo v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 o glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti s predpisi tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4

Če točka „H“ ali dejanski naklon trupa ne ustrezata zahtevam iz zgornjega odstavka 3.2.2, se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz zgornjega odstavka 3.2.3.

3.2.5

Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz zgornjega odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz zgornjega odstavka 3.2.2, ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil informacij o položaju točke „R“ ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, v katerih se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ ali na konstrukcijsko določen naklon trupa.

4.1

Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 oC, da material za oblazinjenje sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se sedež dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso od 70 do 80 kg, da bi oblazinjenje sedala in naslona postalo prožno. Na zahtevo proizvajalca morajo ostati vsi sklopi sedeža vsaj 30 min. pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2

Vozilo mora biti pripravljeno za meritve, kakor je določeno v zgornjem odstavku 2.11.

4.3

Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajni zadnji položaj za uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec, pri tem se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu ipd.), je treba uporabiti nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpični položaj togo fiksira za običajno uporabo pri vožnji, kakor jo je določil proizvajalec.

4.4

Površina sedeža, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in primerne teksture, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm in s težo 0,228 kg/m2, ali pleteno ali netkano tkanino z enakovrednimi značilnostmi. Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, morajo imeti tla, na katerih je sedež, enake značilnosti (4) kakor tla v vozilu, za katerega je sedež namenjen.

4.5

Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpade s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža ne dovoli izravnave naprave 3-D H.

4.6

Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na sklop sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, je vzporedna s tlemi in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7

Položaj stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1.1

Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravnem položaju na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, je levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečnega položaja naprave 3-D H se namesti v vodoravni položaj po potrebi z nastavitvijo sedala ali sklopa noge in stopala nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, se obdrži pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7.1.2

Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, je treba levo stopalo premikati, dokler se ne dotakne opore. Položaj vizirnih gumbov ostane nespremenjen.

4.8

Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna ter se poravna naprava 3-D H.

4.9

Hrbtna plošča se nagne naprej do prednjega omejevalnika in naprava 3-D H se z drogom T odmakne od naslona sedeža. Potem se naprava 3-D H znova postavi na sedež po enem od naslednjih postopkov:

4.9.1

Če naprava 3-D H drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se pusti drseti nazaj, dokler vodoravna naprej usmerjena omejevalna obremenitev na drogu T ni več potrebna, tj., dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža. Po potrebi se ponovno namesti spodnji del noge.

4.9.2

Če naprava 3-D H ne drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se zaradi delovanja vodoravne nazaj usmerjene sile na drog T premika nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža (glej sliko 2 Dodatka 1 k tej prilogi).

4.10

S silo 100 ± 10 N obremenite hrbtišče in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Silo je treba obdržati v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 Dodatka 1 k tej prilogi). Potem se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11

Namestita se desna in leva utež sedala, potem izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H mora ostati poravnana.

4.12

Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat premakne z ene strani na drugo v loku 10 o (5 o na vsako stran od navpične srednje ravnine) zaradi odprave morebitnega trenja, akumuliranega med napravo 3-D H in sedežem.

Med premikanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisanega vodoravnega in navpičnega položaja. Zato je treba drog T med premikanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in premikanju naprave 3-D H je potrebna previdnost, da ne nastanejo naključne zunanje obremenitve v navpični smeri ali v smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom se stopala naprave 3-D H ne smejo zadrževati. Če stopala spremenijo položaj, jih je treba pustiti v tem položaju.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in treba je preveriti, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med premikanjem naprave 3-D H premaknila, se vrnejo v prvotni položaj po naslednjem postopku:

Vsako stopalo posebej se dvigne od poda vsaj tako visoko, da ga ni več mogoče premakniti. Med tem dviganjem mora biti mogoče stopala prosto obračati; ne sme se uporabljati sile v smeri naprej ali bočne sile. Ko se vsako stopalo vrne v prvotni položaj, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije.

Bočna libela mora kazati ničlo; po potrebi je treba na zgornjem delu hrbtne plošče uporabiti bočno silo, ki zadošča za izravnavo sedala naprave 3-D H na sedežu.

4.13

Ob držanju droga T, da se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, je treba ravnati na naslednji način:

4.14

Opravijo se vse meritve:

4.14.1

Izmerijo se koordinate točke „H“ glede na tridimenzionalni referenčni sistem.

4.14.2

Na kotomeru za merjenje naklonskega kota na napravi 3-D H se odčita dejanski naklonski kot trupa, pri čemer je drog trupa v skrajnem zadnjem položaju.

4.15

Če se želi ponovno postaviti naprava 3-D H, mora sklop sedeža ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo. Naprava 3-D H ne sme ostati na sklopu sedeža dlje, kot je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16

Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži ipd.), se za vsako vrsto sedežev določi le ena točka „H“ in en „dejanski naklon trupa“ tako, da se naprava 3-D H, opisana v Dodatku 1 k tej prilogi, postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1

v prednji vrsti voznikov sedež;

4.16.2

v zadnji vrsti ali vrstah zunanji sedež.

1.

Tridimenzionalni referenčni sistem je določen s tremi pravokotnimi ravninami, kakor jih je določil proizvajalec vozila (glej sliko) (6).

2.

Pri meritvah se vozilo postavi na površino podlage tako, da koordinate izhodiščnih oznak ustrezajo vrednostim po navedbi proizvajalca.

3.

Koordinate točke „R“ in točke „H“ se določijo glede na izhodiščne oznake, kakor jih je določil proizvajalec vozila.

L = levi

C = sredinski

R = desni

2.1

Koordinate izhodiščnih oznak

X …………………………

Y …………………………

Z …………………………

3.1

Položaj sedeža: …………………………

3.1.1

Koordinate točke „R“

X …………………………

Y …………………………

Z …………………………

3.1.2

Konstrukcijsko določen naklon trupa: …………………………

3.1.3

Specifikacije za nastavitev sedeža (7)

vodoravno: …………………………

navpično: …………………………

naklon sedeža: …………………………

naklon trupa: …………………………