2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo vozila glede na trdnost sedežev in njihovih pritrdišč, konstrukcijo zadnjih delov naslonov sedežev in značilnosti naslonov za glavo;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

2.2.1

konstrukcija, oblika, mere, materiali in masa sedežev, čeprav se sedeži lahko razlikuje v prevleki in barvi; razlike, ki ne presegajo 5 % mase homologiranega tipa sedeža, se ne štejejo za pomembne;

2.2.2

tip in mere sistemov za nastavitev, premikanje in blokiranje naslonov sedežev, sedežev in njihovih delov;

2.2.3

tip in mere pritrdišč sedežev;

2.2.4

mere, okvir, materiali in polnilo naslonov za glavo, čeprav se lahko razlikujejo v barvi in prevleki;

2.2.5

tip in mere pritrdišč naslonov za glavo in pri ločenem naslonu za glavo značilnosti dela vozila, na katerega je pritrjen naslon za glavo;

2.3

„sedež“ pomeni konstrukcijo, vključno z opremo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali ne in je namenjen za sedenje ene odrasle osebe. Izraz zajema posamezen sedež ali del sedežne klopi, namenjen za sedenje ene osebe;

2.4

„sedežna klop“ pomeni konstrukcijo, vključno z opremo, namenjeno sedenju več kot ene odrasle osebe;

2.5

„pritrdišče“ pomeni sistem, s katerim je sklop sedeža pritrjen na konstrukcijo vozila, vključno z zadevnimi deli konstrukcije vozila;

2.6

„sistem za nastavitev“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali njegovi deli nastavijo v položaj, ki ustreza obliki telesa sedečega uporabnika. Ta naprava lahko zlasti omogoča:

2.6.1

vzdolžno nastavitev;

2.6.2

navpično nastavitev;

2.6.3

nastavitev kota.

2.7

„sistem za premikanje“ pomeni napravo, s katero se lahko sedež ali eden njegovih delov brez trajnega vmesnega položaja premakne in/ali obrne, da omogoči lažji dostop uporabnika do prostora za zadevnim sedežem;

2.8

„sistem za blokiranje“ pomeni napravo, ki zagotavlja, da sedež in njegovi deli ostajajo v položaju uporabe;

2.9

„sklopni sedež“ pomeni pomožni sedež za občasno uporabo, ki je običajno sklopljen;

2.10

„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.11

„vzdolžna ravnina“ pomeni ravnino, vzporedno s srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.12

„naslon za glavo“ pomeni pripomoček, katerega namen je omejiti premik glave odraslega uporabnika nazaj glede na trup, da se zmanjša nevarnost poškodb vratnega dela hrbtenice v primeru nesreče;

2.12.1

„vgrajen naslon za glavo“ pomeni naslon za glavo, ki ga tvori zgornji del naslona sedeža. Nasloni za glavo, ki ustrezajo opredelitvam v spodnjih odstavkih 2.12.2 in 2.12.3, vendar jih je mogoče ločiti od sedeža ali konstrukcije vozila samo z orodjem ali z delno ali popolno odstranitvijo sedežne prevleke, ustrezajo tej opredelitvi;

2.12.2

„snemljiv naslon za glavo“ pomeni naslon za glavo, sestavljen iz dela, ki ga je mogoče ločiti od sedeža in je načrtovan tako, da ga je mogoče vstaviti v konstrukcijo naslona sedeža in v tej legi tudi blokirati;

2.12.3

„ločen naslon za glavo“ pomeni naslon za glavo, sestavljen iz dela, ki je ločen od sedeža in je načrtovan tako, da ga je mogoče vstaviti v konstrukcijo vozila in/ali v tej legi tudi blokirati;

2.13

„točka R“ pomeni referenčno točko sedenja, kot je opredeljena v Prilogi 3 k temu pravilniku;

2.14

„referenčna črta“ pomeni črto na preskusni lutki, prikazano na sliki 1 v dodatku 1 Priloge 3 k temu pravilniku;

2.15

„pregradni sistem“ pomeni dele ali naprave, ki so tako kot nasloni sedežev namenjeni zaščiti oseb pred naletom prtljage; pregradni sistem je lahko zlasti sestavljen iz mreže ali žične mreže, ki je nad ravnjo naslonov sedežev v navpičnem ali sklopljenem položaju. Nasloni za glavo, ki so vgrajeni kot del standardne opreme vozil in opremljeni s takšnimi deli ali napravami, se štejejo za del pregradnega sistema. Vendar se sedež, opremljen z naslonom za glavo, ne šteje za pregradni sistem.

3.1

Vlogo za podelitev homologacije za tip vozila vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti in naslednji podatki:

3.2.1

podroben opis tipa vozila v zvezi s konstrukcijo sedežev, njihovimi pritrdišči ter sistemi za nastavitev, premikanje in blokiranje;

3.2.1.1

Podroben opis in/ali risbe pregradnega sistema, če je potrebno.

3.2.2

risbe v primernem merilu in z dovolj podrobnim prikazom sedežev, njihovih pritrdišč v vozilu ter njihovih sistemov za nastavitev, premikanje in blokiranje;

3.2.3

Pri sedežu s snemljivim naslonom za glavo:

3.2.3.1

podroben opis naslona za glavo, v katerem je zlasti navedena vrsta polnilnega materiala ali materialov;

3.2.3.2

podroben opis lege, vrste podpore in pritrdilnih elementov za namestitev naslona za glavo na sedež.

3.2.4

Pri ločenem naslonu za glavo:

3.2.4.1

podroben opis naslona za glavo, v katerem je zlasti navedena vrsta polnilnega materiala ali materialov;

3.2.4.2

podroben opis lege in pritrdilnih elementov za namestitev naslona za glavo na konstrukcijo vozila.

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predložijo:

3.3.1

vozilo, ki je vzorčni tip vozila v postopku homologacije, ali deli vozila, ki so po oceni tehnične službe potrebni za homologacijske preskuse;

3.3.2

dodaten komplet sedežev, s katerimi je opremljeno vozilo, skupaj z njihovimi pritrdišči.

3.3.3

Za vozila s sedeži, ki so opremljeni z nasloni za glavo ali se z njimi lahko opremijo, poleg zahtev iz odstavkov 3.3.1 in 3.3.2:

3.3.3.1

Pri snemljivem naslonu za glavo: dodaten komplet sedežev, opremljenih z nasloni za glavo, s katerimi je opremljeno vozilo, skupaj z njihovimi pritrdišči.

3.3.3.2

Pri ločenem naslonu za glavo: dodaten komplet sedežev, s katerimi je opremljeno vozilo, skupaj z njihovimi pritrdišči, dodaten komplet ustreznih naslonov za glavo in del konstrukcije vozila, na katerega je naslon za glavo nameščen, ali celotno konstrukcijo.

4.1

Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve (sedeži, ki so opremljeni z nasloni za glavo ali ki se z njimi lahko opremijo), se homologacija tega tipa vozila podeli.

4.2

Številka homologacije se določi za vsak homologirani tip. Prvi dve števki (zdaj 07 v skladu s spremembami 07) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme podeliti iste številke istemu tipu vozila, opremljenemu z drugimi tipi sedežev ali nasloni za glavo ali s sedeži, ki so na vozilo drugače pritrjeni (to velja za sedeže z nasloni za glavo in tiste brez njih), ali drugemu tipu vozila.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu tem pravilnikom, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo; (3)

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.4.3

Če je vozilo opremljeno z enim ali več sedeži, ki so opremljeni z nasloni za glavo ali pa se z njimi lahko opremijo in so homologirani v skladu z zahtevami iz spodnjih odstavkov 5.1 in 5.2, številki tega pravilnika sledita črki „RA“. Oblika, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, navaja, kateri sedež(-i) vozila je (so) opremljen(-i) z nasloni za glavo ali se z njimi lahko opremi(-jo). Oznaka navaja tudi, ali so kakršni koli preostali sedeži v vozilu, ki niso opremljeni z nasloni za glavo ali jih z njimi ni mogoče opremiti, homologirani in izpolnjujejo zahteve iz spodnjega odstavka 5.1 tega pravilnika.

4.5

Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v stolpce na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številka Pravilnika, številke homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližino napisne ploščice vozila, ki jo je pritrdil proizvajalec, ali nanjo.

4.8

Primeri namestitev homologacijskih oznak so v Prilogi 2 k temu pravilniku.

5.1.1

Vsak predviden sistem za nastavitev in premikanje vključuje sistem za blokiranje, ki deluje samodejno. Sistemi blokiranja za naslone za roke ali druge naprave za udobje niso potrebni, razen če bi prisotnost teh naprav povzročila dodatno tveganje poškodb za potnike v vozilu v primeru trčenja.

5.1.2

Naprava za deblokiranje sistema iz odstavka 2.7, se namesti na zunanji del sedeža v bližini vrat. Zlahka je dostopna, tudi za uporabnika sedeža neposredno za tem sedežem.

5.1.3

Zadnji deli sedežev, ki so na površini 1, opredeljeni v odstavku 6.8.1.1, zadovoljivo opravijo preskus porazdelitve energije v skladu z zahtevami iz Priloge 6 k temu pravilniku.

5.1.3.1

Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če v preskusih, opravljenih po postopku iz Priloge 6 zmanjšanje hitrosti modela glave nepretrgoma ne presega 80 g za več kot 3 ms. Razen tega se med preskusom ali po njem ne pojavijo nevarni robovi.

5.1.3.2

Zahteve iz odstavka 5.1.3 se ne uporabljajo za skrajne zadnje sedeže ali za sedeže, obrnjene s hrbti skupaj.

5.1.4

Površina zadnjih delov sedežev ne sme imeti nobenih nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki lahko povečajo tveganje resnosti poškodb za potnike v vozilu. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če površina zadnjih delov sedežev, preskušenih v pogojih iz odstavka 6.1, ne kaže premerov krivine, manjših od:

Te površine so opredeljene v odstavku 6.8.1.

5.1.4.1

Ta zahteva ne velja za:

5.1.4.1.1

dele različnih površin, ki kažejo izbočino iz okoliške površine, manjšo od 3,2 mm, ki naj ima tope robove, če višina izbočine ni večja od polovice njene širine;

5.1.4.1.2

skrajne zadnje sedeže in sedeže, obrnjene s hrbti skupaj;

5.1.4.1.3

zadnje dele sedežev, nameščene pod vodoravno ravnino, ki gre skozi najnižjo točko R v vsaki vrsti sedežev. (Kadar imajo vrste sedežev različne višine, začenši od zadaj, se ravnina obrne gor ali dol, da oblikuje navpično stopnico, ki gre skozi točko R vrste sedežev, ki so neposredno spredaj);

5.1.4.1.4

dele kot je „prožna žična mreža“.

5.1.4.2

Na površini 2 iz odstavka 6.8.1.2, imajo površine lahko premere manjše od 5 mm, vendar ne manjše od 2,5 mm, če uspešno opravijo preskus porazdelitve energije, predpisan v Prilogi 6 k temu pravilniku. Razen tega morajo biti te površine podložene, da se prepreči neposreden stik glave s konstrukcijo okvira sedeža.

5.1.4.3

Če opredeljene površine vključujejo dele, prekrite z materialom, mehkejšim od Shore A 50, zgoraj navedene zahteve z izjemo zahtev v zvezi s preskusom porazdelitve energije v skladu z zahtevami iz Priloge 6, veljajo le za toge dele.

5.1.5

Med preskusi iz odstavkov 6.2 in 6.3 ali po njih ne pride do okvar na okviru sedeža ali pritrdišču, sistemih za nastavitev in premikanje ali njihovih napravah za blokiranje. Trajne deformacije, vključno z razpokami, so lahko sprejemljive, če ne povečajo tveganja poškodbe v primeru trčenja in so prenesle predpisane obremenitve.

5.1.6

Med preskusi iz odstavka 6.3 in odstavka 2.1 Priloge 9 ne pride do sprostitve sistemov blokiranja.

5.1.7

Po preskusih morajo sistemi za premikanje, ki potnikom dovoljujejo ali olajšujejo dostop, delovati; vsaj enkrat jih mora biti mogoče deblokirati in dopustiti morajo premik sedeža ali dela sedeža, za katerega so predvideni.

Za vse druge sisteme za premikanje in tudi sisteme za nastavitev ter njihove sisteme za blokiranje se ne zahteva, da delujejo.

Pri sedežih, opremljenih z nasloni za glavo, velja, da trdnost naslona sedeža in njegovih naprav za blokiranje izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.2, če po preskušanju v skladu z odstavkom 6.4.3.6 ne pride do zloma sedeža ali naslona sedeža: sicer je treba prikazati, da sedež lahko izpolnjuje preskusne zahteve iz odstavka 6.2.

Pri sedežih (klopeh) z več prostori za sedenje, kot je naslonov za glavo, se izvede preskus iz odstavka 6.2.

5.2.1

Sedeži in sedežne klopi morajo biti čvrsto pritrjeni na vozilo.

5.2.2

Drsni sedeži in sedežne klopi se morajo samodejno blokirati v vseh predvidenih položajih.

5.2.3

Nastavljive naslone sedežev mora biti mogoče blokirati v vseh predvidenih položajih.

5.2.4

Vsi sedeži, ki jih je mogoče prevrniti naprej ali imajo sklopne naslone, se morajo samodejno blokirati v običajnem položaju.

5.3.1

Na vsakem zunanjem sprednjem sedežu v vsakem vozilu kategorije M1 je vgrajen naslon za glavo. Sedeže, ki so opremljeni z nasloni za glavo, namenjenimi za vgradnjo na drugih sedežnih mestih in v drugih kategorijah vozil, se prav tako lahko homologira v skladu s tem pravilnikom.

5.3.2

Na vsakem zunanjem sprednjem sedežu v vsakem vozilu kategorije M2 z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3 500 kg, in kategorije N1, je vgrajen naslon za glavo; Nasloni za glavo, vgrajeni v takšna vozila, izpolnjujejo zahteve Pravilnika št. 25, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

5.4.1

Prisotnost naslona za glavo ne sme biti dodaten vir nevarnosti za potnike v vozilu. Zlasti v nobenem primeru uporabe nima nevarnih grobih površin ali ostrih robov, ki lahko povečajo tveganje ali resnost poškodb potnikov.

5.4.2

Deli sprednjih ali zadnjih strani naslonov za glavo, nameščeni na površini 1, kot je opredeljeno v spodnjem odstavku 6.8.1.1.3, uspešno opravijo preskus absorpcije energije.

5.4.2.1

Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če v preskusih, opravljenih po postopku iz Priloge 6, zmanjšanje hitrosti modela glave nepretrgoma ne presega 80 g za več kot 3 ms. Razen tega se med preskusom ali po njem ne pojavijo nevarni robovi.

5.4.3

Deli sprednjih ali zadnjih strani naslonov za glavo, nameščeni na površini 2, kot je opredeljeno v spodnjem odstavku 6.8.1.2.2, so podloženi tako, da preprečujejo neposreden stik glave s sestavnimi deli konstrukcije, in izpolnjujejo zahteve iz zgornjega odstavka 5.1.4, ki se uporabljajo za zadnje dele sedežev, nameščene na površini 2.

5.4.4

Zahteve iz zgornjih odstavkov 5.4.2 in 5.4.3 ne veljajo za dele zadnjih strani naslonov za glavo, ki so načrtovani za namestitev na sedeže, za katerimi ni predviden noben sedež.

5.4.5

Naslon za glavo je varno pritrjen na sedež ali konstrukcijo vozila, tako da iz obloge naslona za glavo ali njegovega pritrdišča na naslon sedeža ne pomolijo togi in nevarni deli kot posledica pritiska, ki ga med preskusom izvaja model glave.

5.4.6

Pri sedežu, opremljenem z naslonom za glavo, se lahko, če se tehnična služba strinja, šteje, da so določbe iz odstavka 5.1.3 izpolnjene, če sedež, opremljen z naslonom za glavo, izpolnjuje določbe iz zgornjega odstavka 5.4.2.

5.5.1

Višina naslonov za glavo se izmeri, kot je opisano v spodnjem odstavku 6.5.

5.5.2

Nasloni za glavo, katerih višina ni nastavljiva, pri sprednjih sedežih niso nižji od 800 mm in 750 mm pri drugih sedežih.

5.5.3

Nasloni za glavo, katerih višina je nastavljiva:

5.5.3.1

višina sprednjih sedežev ni nižja od 800 mm in 750 mm pri drugih sedežih; ta vrednost se dobi v legi, ki je med najvišjo in najnižjo nastavljivo lego;

5.5.3.2

„položaj uporabe“ z višino manjšo od 750 mm se ne uporablja;

5.5.3.3

pri sedežih, ki niso sprednji sedeži, so nasloni za glavo lahko takšni, da se lahko nastavijo v položaj z višino manj kot 750 mm, če je ta položaj uporabniku jasno prepoznaven kot tak, ki ni namenjen uporabi naslona za glavo;

5.5.3.4

pri sprednjih sedežih so nasloni za glavo lahko takšni, da se lahko samodejno premaknejo, ko sedež ni zaseden, v položaj z višino manj kot 750 mm, če se samodejno povrnejo v položaj uporabe, ko je sedež zaseden.

5.5.4

Mere iz zgornjih odstavkov 5.5.2 in 5.5.3.1 so lahko manj kot 800 mm za sprednje sedeže in 750 mm za druge sedeže, da je razdalja med naslonom za glavo in notranjo površino strehe, okni ali katerim koli delom konstrukcije vozila dovolj velika; vendar ta razdalja ni večja od 25 mm. Pri sedežih, opremljenih s sistemi za premikanje in/ali nastavljanje, to velja za vse položaje sedeža. Razen tega, z odstopanjem od zgornjega odstavka 5.5.3.2, ni nobenega „položaja uporabe“, v katerem je višina manj kot 700 mm.

5.5.5

Z odstopanjem od zahtev glede višine iz zgornjih odstavkov 5.5.2 in 5.5.3.1, višina naslonov za glavo, namenjenih za zadnje sredinske sedeže ali sedežna mesta, ni manjša od 700 mm.

5.6

Pri sedežu, na katerega je mogoče namestiti naslon za glavo, se preverijo določbe iz zgornjih odstavkov 5.1.3 in 5.4.2.

5.6.1

Višina dela naprave za naslanjanje glave, izmerjena v skladu s spodnjim odstavkom 6.5, pri naslonu za glavo z nastavljivo višino ni manjša od 100 mm.

5.7

Reža med naslonom sedeža in naslonom za glavo pri napravi, ki nima nastavljive višine, ni večja od 60 mm. Če ima naslon za glavo nastavljivo višino, ta v najnižji legi ni večja od 25 mm, merjeno od vrha naslona sedeža. Pri sedežih ali sedežnih klopeh s prilagodljivo višino, opremljenih z ločenimi nasloni za glavo, se ta zahteva preveri za vse položaje sedeža ali sedežne klopi.

5.8

Pri naslonih za glavo, ki so del naslona sedeža, je treba upoštevati naslednjo površino:

nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 540 mm od točke R.

Med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki potekata na razdalji 85 mm na vsaki strani referenčne črte. Na tem območju so dovoljene reže, ki imajo ne glede na svojo obliko razdaljo „a“, izmerjeno v skladu s spodnjim odstavkom 6.7, večjo od 60 mm, če so po dodatnem preskusu v skladu s spodnjim odstavkom 6.4.3.3.2 še vedno izpolnjene zahteve iz spodnjega odstavka 5.11.

5.9

Pri naslonih za glavo z nastavljivo višino so na delu naprave, ki služi kot naslon za glavo, dovoljene reže, ki imajo ne glede na svojo obliko razdaljo „a“, izmerjeno v skladu s spodnjim odstavkom 6.7, večjo od 60 mm, če so po dodatnem preskusu v skladu s spodnjim odstavkom 6.4.3.3.2 še vedno izpolnjene zahteve iz spodnjega odstavka 5.11.

5.10

Širina naslona za glavo je taka, da normalno sedeči osebi zagotavlja ustrezno podporo glave. Kot je določeno v skladu s postopkom iz spodnjega odstavka 6.6, naslon za glavo pokriva površino, ki sega najmanj 85 mm na vsako stran navpične srednje ravnine sedeža, za katerega je naslon za glavo namenjen.

5.11

Naslon za glavo in njegovo pritrdišče sta taka, da je največji premik glave nazaj X, ki ga dovoljuje naslon za glavo in ki je izmerjen v skladu s statičnim postopkom iz spodnjega odstavka 6.4.3, manjši od 102 mm.

5.12

Naslon za glavo in njegovo pritrdišče sta dovolj močna, da brez zloma zdržita obremenitev iz spodnjega odstavka 6.4.3.6. Pri naslonih za glavo, ki so del naslona sedeža, veljajo zahteve iz tega odstavka za dele konstrukcije naslona sedeža, ki so nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 540 mm od točke R.

5.13

Če je naslon za glavo nastavljiv, ga ni mogoče dvigniti nad največjo delovno višino, razen s premišljenim dejanjem uporabnika, ki se razlikuje od ravnanja, potrebnega za njegovo nastavitev.

5.14

Šteje se, da trdnost naslona sedeža in njegove naprave za blokiranje izpolnjuje zahteve iz spodnjega odstavka 6.2, če po preskušanju v skladu s spodnjim odstavkom 6.4.3.6 ne pride do zloma sedeža ali naslona sedeža; v nasprotnem primeru se pokaže, da sedež lahko izpolnjuje preskusne zahteve iz spodnjega odstavka 6.2.

5.15.1

Nasloni sedežev

Nasloni sedežev in/ali nasloni za glavo, ki so nameščeni tako, da tvorijo sprednjo mejo prtljažnika, vsi sedeži, ki so nameščeni in v običajnem položaju uporabe, ki ga je določil proizvajalec, so dovolj trdni, da zaščitijo potnike v vozilu pred naletom prtljage pri čelnem trčenju. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če med preskusom iz Priloge 9 in po njem nasloni sedežev in mehanizmi za blokiranje ostanejo v prvotnem položaju. Vendar je deformacija naslonov sedežev in njihovih pritrdilnih elementov med preskusom dovoljena, če se sprednji obris delov preskušanega naslona sedeža in/ali naslonov za glavo, ki so trdnejši od Shore A 50, ne premakne naprej od prečne navpične ravnine, ki poteka skozi:

razen v fazah odboja preskusnih blokov.

Pri vgrajenih naslonih za glavo določa mejo med naslonom za glavo in naslonom sedeža ravnina, ki je pravokotna na referenčno črto v razdalji 540 mm od točke R.

Vse meritve se opravijo na vzdolžni srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta za vsako sedežno mesto, ki tvori sprednjo mejo prtljažnika.

Med preskusom iz Priloge 9 ostanejo preskusni bloki za zadevnim/zadevnimi naslonom/nasloni sedeža/sedežev.

5.15.2

Pregradni sistemi

Na zahtevo proizvajalca vozila se preskus iz Priloge 9 lahko izvede z nameščenimi pregradnimi sistemi, če so ti sistemi vgrajeni kot del standardne opreme za določen tip vozila.

Pregradni sistemi v obliki žične mreže, ki so nad nasloni sedežev v običajnem položaju uporabe, se preskusijo v skladu z odstavkom 2.2 Priloge 9.

Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če pregradni sistemi med preskusom ohranijo položaj. Vendar je deformacija pregradnih sistemov med preskusom dovoljena, če se sprednji obris pregrade (vključno z deli preskušanega naslona sedeža/naslonov sedežev in/ali naslona za glavo/naslonov za glavo, ki so trdnejši od Shore A 50), ne premakne naprej od prečne navpične ravnine, ki poteka skozi:

Za vgrajen naslon za glavo je meja med naslonom za glavo in naslonom sedeža opredeljena v odstavku 5.15.1.

Vse meritve se opravijo na vzdolžni srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta za vsako sedežno mesto, ki tvori sprednjo mejo prtljažnika.

Po preskusu ni nobenih hrapavih ali ostrih robov, ki lahko povečajo nevarnost ali resnost poškodb potnikov v vozilu.

5.15.3

Zahteve iz zgornjih odstavkov 5.13.1 in 5.13.2 ne veljajo za sisteme za zadržanje prtljage, ki se v primeru trčenja samodejno sprožijo. Proizvajalec tehnični službi zadovoljivo pokaže, da je zaščita, ki jo omogoča tak sistem, enakovredna zaščiti iz odstavkov 5.15.1 in 5.15.2.

6.1.1

Naslon sedeža, če je nastavljiv, se blokira v položaju, ki ustreza nagibu v smeri nazaj, kar se da mogoče blizu kota 25o od navpičnice referenčne črte trupa preskusne lutke, opisane v Prilogi 3, razen če proizvajalec ne določi drugače.

6.1.2

Če so sedež, njegov mehanizem za blokiranje in njegova namestitev enaki ali simetrični glede na drug sedež v vozilu, lahko tehnična služba preskusi samo en tak sedež.

6.1.3

Pri sedežih z nastavljivimi nasloni za glavo se preskusi izvedejo z nasloni za glavo, nameščenimi v najbolj neugodni legi (praviloma v najvišji legi), ki jo dopušča njihov sistem za nastavitev.

6.2.1

Sila, ki povzroča navor 53 daNm glede na točko R, deluje vzdolžno in v smeri nazaj na zgornji del okvira naslona sedeža preko sestavnega dela, ki tvori hrbet preskusne lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku. Pri sedežni klopi, kjer je del podpornega okvirja ali ves podporni okvir (vključno z okvirjem naslonov za glavo) skupen za več kot eno sedežno mesto, se preskus opravi hkrati za vsa ta sedežna mesta.

6.3.1

Z vzdolžnim vodoravnim zmanjšanjem hitrosti, ki ni manjši od 20 g, se za 30 ms deluje v smeri naprej na celotno školjko vozila v skladu z zahtevami iz odstavka 1 Priloge 7. Na zahtevo proizvajalca se lahko uporabi preskusni impulz iz dodatka Priloge 9.

6.3.2

V smeri nazaj se uporabi vzdolžno zmanjšanje hitrosti v skladu z zahtevami iz odstavka 6.3.1.

6.3.3

Zahteve iz zgornjih odstavkov 6.3.1 in 6.3.2 se preverijo za vse položaje sedeža. Pri sedežih z nastavljivim naslonom za glavo, se preskus opravi z nasloni za glavo, nameščenimi v najbolj neugoden položaj (praviloma najvišji položaj), ki ga dovoljuje sistem za nastavitev. Med preskusom je sedež nameščen tako, da noben zunanji dejavnik ne preprečuje sprostitve sistemov za blokiranje.

Šteje se, da so ti pogoji izpolnjeni, če je sedež preskušen v naslednjih položajih:

6.3.4

Če je razporeditev sistemov za blokiranje taka, da bi bila v položaju sedeža, razen v položajih iz zgornjega odstavka 6.3.3, porazdelitev sil na napravo za blokiranje in pritrdišča sedežev manj ugodna, kot v katerem koli od položajev iz odstavka 6.3.3, se preskusi opravijo za manj ugoden položaj sedenja.

6.3.5

Šteje se, da so preskusni pogoji iz odstavka 6.3.1 izpolnjeni, če jih na zahtevo proizvajalca zamenja preskus trčenja celotnega vozila v voznem stanju ob togo oviro, kot je določeno v odstavku 2 Priloge 7 k temu pravilniku. V tem primeru se sedež nastavi na najmanj ugodne pogoje porazdelitve napetosti v sistemu pritrdišča, kot je določeno v zgornjih odstavkih 6.1.1, 6.3.3 in 6.3.4.

6.4.1

Če je naslon za glavo nastavljiv, se ga nastavi v najbolj neugoden položaj (navadno najvišji položaj), ki ga dopušča njegov sistem za nastavitev.

6.4.2

Pri sedežni klopi, kjer je del podpornega okvirja ali ves podporni okvir (vključno z okvirjem naslonov za glavo) skupen za več kot eno sedežno mesto, se preskus opravi hkrati za vsa ta sedežna mesta.

6.4.3.1

Vse črte, vključno s projekcijami referenčne črte, potekajo v navpični srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta (glej Prilogo 5 k temu pravilniku).

6.4.3.2

Prestavljena referenčna črta se določi tako, da se na del, ki tvori hrbet preskusne lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku, deluje z začetno silo, ki povzroči navor 37,3 daNm v smeri nazaj okoli točke R.

6.4.3.3

S pomočjo okroglega modela glave premera 165 mm se z začetno silo, ki povzroči navor 37,3 daNm okoli točke R, deluje pravokotno na prestavljeno referenčno črto na razdalji 65 mm pod vrhom naslona za glavo, pri čemer referenčna črta ostaja v prestavljenem položaju v skladu z odstavkom 6.4.3.2.

6.4.3.3.1

Če prisotnost rež preprečuje uporabo sile iz odstavka 6.4.3.3 pri 65 mm od vrha naslona za glavo, se lahko razdalja zmanjša, tako da gre os sile skozi središčnico elementa okvira, ki je najbliže reži.

6.4.3.3.2

V primerih, opisanih v zgornjih odstavkih 5.8 in 5.9, se preskus ponovi tako, da se z uporabo krogle s premerom 165 mm na vsako režo deluje s silo:

6.4.3.4

Določi se tangenta Y na kroglasti model glave, vzporedno s prestavljeno referenčno črto.

6.4.3.5

Izmeri se razdalja X iz zgornjega odstavka 5.11 med tangento Y in prestavljeno referenčno črto.

6.4.3.6.

Za preverjanje učinkovitosti naslona za glavo se začetno obremenitev iz odstavkov 6.4.3.3 in 6.4.3.3.2 poveča na 89 daN, razen če prej pride do zloma sedeža ali naslona sedeža.

6.5.1

Vse črte, vključno s projekcijo referenčne črte, se začrtajo v navpični srednji ravnini zadevnega sedeža ali sedežnega mesta, pri čemer presek take ravnine s sedežem določa obris naslona za glavo in naslona sedeža (glej sliko 1 v Prilogi 4 k temu pravilniku).

6.5.2

Preskusna lutka iz Priloge 3 k temu pravilniku se postavi v običajen položaj na sedež.

6.5.3

Projekcija referenčne črte preskusne lutke iz Priloge 3 k temu pravilniku se potem na zadevnem sedežu zariše v ravnini iz zgornjega odstavka 6.4.3.1.

Pravokotno na referenčno črto se zariše tangenta S na vrh naslona za glavo.

6.5.4

Razdalja „h“ od točke R do tangente S je višina, ki jo je treba upoštevati pri izvajanju zahtev iz zgornjega odstavka 5.5.

6.6.1

Ravnina S1, ki je pravokotna na referenčno črto in je 65 mm pod tangento S iz zgornjega odstavka 6.5.3, določa presek v naslonu za glavo, omejen z orisom C.

6.6.2

Širina naslona za glavo, ki jo je treba upoštevati pri izvajanju zahtev iz zgornjega odstavka 5.10, je razdalja „L“, izmerjena v ravnini S1 med navpičnima vzdolžnima ravninama P in P'.

6.6.3

Širina naslona za glavo se po potrebi določi tudi v ravnini, pravokotni na referenčno črto 635 mm nad točko R sedeža, pri čemer je ta razdalja izmerjena vzdolž referenčne črte.

6.7.1

Razdalja „a“ se določi za vsako režo glede na sprednjo stran naslona za glavo s pomočjo krogle s premerom 165 mm.

6.7.2

Krogla se postavi v stik z režo v točki na območju reže, ki dopušča največji vdor krogle brez obremenitve.

6.7.3

Razdalja med dvema dotikališčema krogle z režo je razdalja „a“, ki se upošteva za ovrednotenje izpolnjevanja določb iz zgornjih odstavkov 5.8 in 5.9.

6.8.1

Površine zadnjih delov sedežev, ki se preverjajo, so tiste, ki so na spodaj opredeljenih površinah, s katerimi lahko vstopi v stik krogla s premerom 165 mm, kadar je sedež vgrajen v vozilo.

6.8.1.1

Površina 1

6.8.1.1.1

Pri ločenih sedežih brez naslonov za glavo ta površina vključuje zadnji del naslona sedeža med vzdolžnima navpičnima ravninama, ki sta pri 100 mm na vsaki strani vzdolžne srednje ravnine središčnice sedeža, in nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 100 mm pod vrhom naslona sedeža.

6.8.1.1.2

Pri sedežnih klopeh brez naslonov za glavo je ta površina med vzdolžnima navpičnima ravninama, ki sta pri 100 mm na vsaki strani vzdolžne srednje ravnine vsakega določenega zunanjega sedeža, ki ga je opredelil proizvajalec, in nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 100 mm pod vrhom naslona sedeža.

6.8.1.1.3

Pri sedežih ali sedežnih klopeh z nasloni za glavo se ta površina razteza med vzdolžnima navpičnima ravninama na vsaki strani in 70 mm od vzdolžne srednje ravnine določenega sedeža ali sedežnega mesta, ki sta nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 635 mm od točke R. Za preskus se naslon za glavo, če je nastavljiv, postavi v najbolj neugoden položaj (navadno najvišji), ki ga dopušča njegov sistem za nastavitev.

6.8.1.2

Površina 2

6.8.1.2.1

Pri sedežih ali sedežnih klopeh brez naslonov za glavo in sedežih ali sedežnih klopeh s snemljivimi ali ločenimi nasloni za glavo je površina 2 nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 100 mm od vrha naslona sedeža, razen delov površine 1.

6.8.1.2.2

Pri sedežih ali sedežnih klopeh z vgrajenimi nasloni za glavo se površina 2 širi nad ravnino, pravokotno na referenčno črto, 440 mm oddaljeno od točke R zadevnega sedeža ali sedežnega mesta, razen delov površine 1.

6.8.1.3

Površina 3

6.8.1.3.1

Površina 3 je opredeljena kot del naslona sedeža ali sedežne klopi, ki je nad vodoravno ravnino iz zgornjega odstavka 5.1.4.1.3, brez delov, ki so na površini 1 in površini 2.

7.1

Vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz zgornjega odstavka 5, da je skladen s homologiranim tipom. Vendar pri naslonih za glavo, kot so opredeljeni v zgornjih odstavkih 2.12.2 in 2.12.3, nič ne preprečuje skladnosti vozila s homologiranim tipom vozila, tudi če se trži s sedeži, ki niso opremljeni z nasloni za glavo.

7.2

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti za vsako proizvodno enoto. Organ lahko izvede tudi naključne preglede serijsko proizvedenih vozil v zvezi z zahtevami iz zgornjega odstavka 5.

8.1

Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 7.1 ali če vozila uspešno ne opravijo preskusov iz zgornjega odstavka 7.

8.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.1

Vsaka sprememba tipa vozila v zvezi s sedeži, njihovimi pritrdišči in/ali nasloni za glavo se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo. Organ lahko potem:

9.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

9.1.2

meni, da spremembe niso tako pomembne za rezultate iz zgornjih odstavkov 6.2, 6.3 in 6.4, da bi jih bilo treba preveriti z izračuni, ki temeljijo na rezultatih homologacijskega preskusa; ali

9.1.3

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo.

9.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v skladu s postopkom iz zgornjega odstavka 4.3.

9.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.1

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.1

Za sedeže, opremljene z nastavljivimi nasloni za glavo, proizvajalec zagotovi navodila, kako upravljati, nastaviti, blokirati in, kjer je primerno, odstraniti naslone za glavo.

13.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 06 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

13.2

Od 1. oktobra 1999 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE le, če so izpolnjene zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

13.3

Od 1. oktobra 2001 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznavanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu s spremembami 06 tega pravilnika.

13.4

Od uradnega datuma veljavnosti sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

13.5

Po 24 mesecih od datuma veljavnosti sprememb 07 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo ECE le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

13.6

Po 48 mesecih od datuma veljavnosti sprememb 07 prenehajo veljati obstoječe homologacije v skladu s tem pravilnikom, razen za tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

2.1

„referenčni podatki“ pomenijo eno ali več naslednjih značilnosti sedežnega mesta:

2.1.1

točka H in točka R ter razmerje med njima,

2.1.2

dejanski naklon trupa in konstrukcijsko določen naklon trupa ter razmerje med njima;

2.2

„tridimenzionalna naprava za določanje točke H“ (naprava 3-D H) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk H in dejanskih naklonov trupa. Ta naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi;

2.3

„točka H“ pomeni vrtišče med trupom in stegni naprave 3-D H, nameščene na sedež v vozilu v skladu s spodnjim odstavkom 4. Točka H je v središču središčne osi naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke H na obeh straneh naprave 3-D H. Točka H teoretično ustreza točki R (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2). Ko je točka H po postopku iz odstavka 4. določena, se šteje, da je fiksna glede na konstrukcijo oblazinjenja sedea, in se premika skupaj s sedeem, ko se ta nastavlja;

2.4

„točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsako sedeno mesto glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

2.5

„linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa naprave 3-D H v skrajni zadnji legi;

2.6

„dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko H in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za kot naklona naslona na napravi 3-D H. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2);

2.7

„konstrukcijsko določen naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko R in linijo trupa v legi, ki ustreza konstrukcijsko določeni legi naslona sedeža, kakor jo je določil proizvajalec vozila;

2.8

„srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino naprave 3-D H, postavljene na vsako konstrukcijsko določeno sedežno mesto; predstavljena je s koordinato točke H na osi Y. Pri posameznih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9

„tridimenzionalni koordinatni sistem“ pomeni sistem, kot je opisan v Dodatku 2 te priloge;

2.10

„izhodiščne oznake“ so fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kakor jih je določil proizvajalec;

2.11

„postavitev vozila za meritve“ pomeni lego vozila, določeno s koordinatami izhodiščnih oznak v tridimenzionalnem koordinatnem sistemu.

3.1.1

koordinate točke R glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

3.1.2

konstrukcijsko določen naklon trupa;

3.1.3

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v poloaj za merjenje iz spodnjega odstavka 4.3.

3.2.1

Koordinate točke H in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz spodnjega odstavka 4, se primerjajo s koordinatami točke R in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jo je določil proizvajalec vozila.

3.2.2

Relativni poloaji točke R in točke H ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za obravnavano sedežno mesto, če točka H, kakor je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonali se sekata v točki R, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 stopinj glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka R in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4

Če točka H ali dejanski naklon trupa ne ustreza zahtevam iz zgornjega odstavka 3.2.2, se točka H in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz zgornjega odstavka 3.2.3.

3.2.5

Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz zgornjega odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz zgornjega odstavka 3.2.2, ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil podatkov o legi točke R ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, v katerih se ta pravilnik sklicuje na točko R ali konstrukcijsko določen naklon trupa.

4.1

Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 oC, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se sede dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso od 70 do 80 kg, da bi blazinjenje sedea postalo prono. Na zahtevo proizvajalca ostanejo vsi sklopi sedea vsaj 30 minut pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2

Vozilo je v postavitvi za meritve iz zgornjega odstavka 2.11.

4.3

Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo lego za običajno uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec vozila, pri tem pa se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu itd.), se uporabi nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpična lega togo fiksira za običajno uporabo med vožnjo, kakor jo je določil proizvajalec.

4.4

Površina sedežnega mesta, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in s primerno teksturo, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm2 in s teo 0,228 kg/m2, ali pleteno ali netkano tkanino z enakovrednimi značilnostmi. Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, imajo tla, na katerih je sedež, enake značilnosti (7) kakor tla v vozilu, za katerega je sede namenjen.

4.5

Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpada s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedea ne dovoli izravnave naprave 3-D H.

4.6

Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na sklop sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke H, je vzporedna s tlemi in pravokotna na vzdolno srednjo ravnino sedea.

4.7

Lega stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1

predvideno sedeno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem sprednjem sedeu.

4.7.1.1

Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravni legi na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, je levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečne lege naprave 3-D H se namesti v vodoravno lego, po potrebi z nastavitvijo sedala ali sklopa noge in stopala nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke H, se ohrani pravokotno na vzdolno srednjo ravnino sedea.

4.7.1.2

Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo premika, dokler ni oprto. Lega vizirnih gumbov ostane nespremenjena.

4.7.2

Predvideno sedeno mesto: zadnje zunanje

Za zadnje sedeže ali pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbi proizvajalca. Če so stopala naslonjena na dele tal z različnimi ravnmi, je stopalo, ki pride prvo v stik s sprednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa se namesti tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravni položaj.

4.7.3

Druga predvidena sedena mesta:

Uporabi se splošni postopek iz zgornjega odstavka 4.7.1, razen da se stopala postavijo, kakor je določil proizvajalec vozila.

4.8

Namestijo se utei spodnjega dela noge in stegna, naprava 3-D H pa se poravna.

4.9

Hrbtna plošča se nagne naprej do sprednjega omejevalnika in naprava 3-D H se z drogom T odmakne od naslona sedea. Potem se naprava 3-D H znova postavi na sede po enem od naslednjih postopkov:

4.9.1

Če naprava 3-D H drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Napravo 3-D H se pusti drseti nazaj, dokler vodoravna, naprej usmerjena omejevalna obremenitev na drogu T ni več potrebna, tj., dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža. Po potrebi se ponovno namesti spodnji del noge.

4.9.2

Če naprava 3-D H ne drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se z delovanjem vodoravne, nazaj usmerjene obremenitve na drog T premakne nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedea (glej sliko 2 v Dodatku 1 te priloge).

4.10

S silo 100  10 N se deluje na hrbet in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Delovanje sile se obdrži v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 v Dodatku 1 te priloge). Potem se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11

Namestita se desna in leva utež sedala, potem izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H ostane poravnana.

4.12

Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat premakne z ene strani na drugo v loku 10o (5o na vsako stran od navpične srednje ravnine) zaradi odprave morebitnega trenja, nastalega med napravo 3-D H in sedežem.

Med premikanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisane vodoravne in navpične lege. Zato je treba drog T med premikanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in premikanju naprave 3-D H se pazi, da ne nastanejo naključne zunanje obremenitve v navpični smeri ali v smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom se stopala naprave 3-D H ne smejo ovirati ali zadrževati. Če stopala spremenijo lego, jih je treba za kratek čas pustiti v tej legi.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in preveri se, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med premikanjem naprave 3-D H premaknila, jih je treba vrniti v prvotno lego po naslednjem postopku:

vsako stopalo posebej se dvigne od poda vsaj tako visoko, da ga ni več mogoče premakniti. Med tem dvigovanjem mora biti mogoče stopala prosto obračati; ne sme se uporabiti sprednja ali bočna obremenitev. Ko se vsako stopalo vrne v prvotno lego, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije.

Bočna libela mora kazati ničlo; po potrebi se na zgornjem delu hrbtne plošče uporabi bočna obremenitev, ki zadošča za izravnavo sedala naprave 3-D H na sedežu.

4.13

Med držanjem droga T, s čimer se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, se ravna na naslednji način:

4.14

Opravijo se vse meritve:

4.14.1

Izmerijo se koordinate točke H glede na tridimenzionalni koordinatni sistem.

4.14.2

Na kotomeru za kot naklona naslona na napravi 3-D H se odčita dejanski kot naklona trupa, pri čemer je drog trupa v skrajni zadnji legi.

4.15

Če se eli ponovno postaviti napravo 3-D H, mora sklop sedea ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo. Naprava 3-D H ne sme ostati na sedeu dlje, kakor je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16

Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedena klop, enaki sedei itd.), se za vsako vrsto sedežev določita le ena točka H in en dejanski naklon trupa tako, da se naprava 3-D H iz Dodatka 1 te priloge, postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1

v sprednji vrsti voznikov sede;

4.16.2

v zadnji vrsti ali vrstah zunanji sede.

1.

Tridimenzionalni koordinatni sistem je določen s tremi pravokotnimi ravninami, kakor jih je določil proizvajalec vozila (glej sliko) (9).

2.

Pri meritvah se vozilo postavi na površino podlage tako, da koordinate izhodiščnih oznak ustrezajo vrednostim po navedbi proizvajalca.

3.

Koordinate točke R in točke H se določijo glede na izhodiščne oznake, kakor jih je določil proizvajalec vozila.

L = levi

C = sredinski

R = desni

2.1

Koordinate izhodiščnih oznak

X …………………………

Y …………………………

Z …………………………

3.1

Sedežno mesto: …………………………

3.1.1

Koordinate točke R

X …………………………

Y …………………………

Z …………………………

3.1.2

Konstrukcijsko določen naklon trupa: …………………………

3.1.3

Specifikacije za nastavitev sedeža (10)

vodoravno: …………………………

navpično: …………………………

naklon sedeža: …………………………

naklon trupa: …………………………

1.

Prvotni neobremenjeni položaj.

2a.

Prestavljeni položaj po delovanju na hrbet preskusne lutke z navorom 373 Nm okoli točke R, ki opredeljuje položaj premaknjene referenčne črte r1.

2b.

Prestavljeni položaj po delovanju na kroglo s premerom 165 mm s silo F, ki povzroči navor 373 Nm v smeri okoli točke R, ob ohranjeni premaknjeni referenčni črti r1.

3.

Prestavljeni položaj po delovanju s povečano silo F = 890 N.

1.2.1

Napravo sestavlja nihalo, katerega os je vpeta v kroglični ležaj in katerega zmanjšana masa (11) v središču udarca je 6,8 kg. Spodnji konec nihala je toga udarna glava s premerom 165 mm, katere središče je enako središču udarca nihala.

1.2.2

Udarna glava je opremljena z dvema merilcema pospeška in z merilcem hitrosti, s katerimi je mogoče izmeriti vrednosti v smeri udarca.

1.3.1

Pospešek:

točnost = ± 5 % dejanske vrednosti

frekvenčni razred podatkovnega kanala: razred 600 ustreza standardu ISO 6487 (1980);

prečna občutljivost = < 5 % najnižje točke na skali.

1.3.2

Hitrost:

točnost = ±2,5 % dejanske vrednosti;

občutljivost = 0,5 km/h.

1.3.3

Beleženje časa:

naprava omogoča beleženje poteka celotnega preskusa in točnost odčitavanja na tisočinko sekunde;

v zapisu podatkov, ki se uporabljajo za analizo preskusa, se zabeleži začetek udarca v trenutku prvega stika med udarno glavo in preskušanim elementom.

1.4.1

Preskusi naslona sedeža

Pri sedežu, vgrajenem v skladu z odstavkom 1.1 te priloge, poteka smer udarca od zadnjega proti sprednjemu delu v vzdolžni ravnini pod kotom 45o na navpično ravnino.

Točke udarca na površini 1, kot je opredeljena v odstavku 6.8.1.1 tega pravilnika, ali, po potrebi, na površini 2, kot je opredeljena v odstavku 6.8.1.2 tega pravilnika, izbere preskusni laboratorij na površinah, katerih krivinski polmeri so manjši od 5 mm.

1.4.2

Preskusi naslona za glavo

Naslon za glavo se namesti in nastavi, kot je navedeno v odstavku 1.1 te priloge. Udarci se izvedejo na točkah, ki jih izbere preskusni laboratorij na površini 1, kot je opredeljena v odstavku 6.8.1.1 tega pravilnika, in po možnosti na površini 2, kot je opredeljena v odstavku 6.8.1.2 tega pravilnika, na površinah, katerih krivinski polmeri so manjši od 5 mm.

1.4.2.1

Na zadnji površini je smer udarca od zadnjega proti sprednjemu delu v vzdolžni ravnini pod kotom 45o na navpično ravnino.

1.4.2.2

Na sprednji površini je smer udarca od sprednjega proti zadnjemu delu v vzdolžni ravnini vodoravna.

1.4.2.3

Sprednje in zadnje mesto udarca sta omejena z vodoravno ravnino, ki je tangencialna na vrh naslona za glavo, kot je določeno v odstavku 6.5 tega pravilnika.

1.4.3

Udarna glava udari v preskušani element s hitrostjo 24,1 km/h; ta hitrost se doseže s samo energijo pogona ali dodatno pogonsko napravo.

3.

Enakovredni postopki (glej odstavek 6.9 tega pravilnika).

1.1

Sedeži, ki se preskušajo, se pritrdijo na karoserijo vozila, za katero so načrtovani. Karoserija vozila se trdno pritrdi na preskusni voziček, kot je določeno v naslednjih odstavkih.

1.2

Postopek za pritrditev karoserije vozila na preskusni voziček ne povzroči okrepitve pritrdišč sedežev.

1.3

Sedeži in njihovi deli se nastavijo in blokirajo, kot je predpisano v odstavku 6.1.1, in v enem od položajev iz odstavka 6.3.3 ali 6.3.4 tega pravilnika.

1.4

Če sedeži neke skupine ne kažejo bistvenih razlik v smislu odstavka 2.2 tega pravilnika, se preskusi iz odstavkov 6.3.1 in 6.3.2 tega pravilnika, lahko izvedejo z enim sedežem, nastavljenim v skrajno sprednjo lego, in z drugim sedežem, nastavljenim v skrajno zadnjo lego.

1.5

Zmanjšanje hitrosti vozička se meri s podatkovnimi kanali frekvenčnega razreda (CFC) 60, ki ustrezajo tehničnim značilnostim mednarodnega standarda ISO 6487 (1980).

2.1

Oviro sestavlja blok iz armiranega betona s širino najmanj 3 m, višino najmanj 1,5 m in debelino najmanj 0,6 m. Sprednja stena je pravokotna na zadnji del zaletne steze in prekrita z lesenimi vezanimi ploščami, debelimi 19 ± 1 mm. Za betonskim blokom je vsaj 90 ton nabite zemlje. Oviro iz armiranega betona in zemlje je mogoče nadomestiti z ovirami, ki imajo enako čelno površino, če dajo enakovredne rezultate.

2.2

V času udarca se vozilo prosto premika. Vozilo doseže oviro v smeri, ki je pravokotna na steno trčenja; največji sprejemljiv stranski odmik med navpično srednjo linijo sprednjega dela vozila in navpično srednjo linijo stene trčenja je ±30 cm; v času trčenja na vozilo ne sme več delovati dodatna krmilna ali pogonska naprava. Hitrost ob trčenju je med 48,3 km/h in 53,1 km/h.

2.3

Sistem za napajanje z gorivom se napolni do najmanj 90 % prostornine z gorivom ali enakovredno tekočino.

2.1.1.1

Po izbiri proizvajalca vozila se lahko deli, katerih trdnost je manjša od Shore A 50, med preskusom odstranijo iz preskušanega sedeža in naslona za glavo.

2.1.1.2

Dva preskusna bloka tipa 1 se postavita v prtljažnik. Za določitev mesta preskusnih blokov v vzdolžni smeri se bloka najprej postavita tako, da se njuna sprednja stran dotika dela vozila, ki tvori sprednjo mejo prtljažnika, in da je njuna spodnja stran na tleh prtljažnika. Potem se pomikata nazaj in vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, dokler njuno geometrično središče ne prepotuje vodoravne razdalje 200 mm. Če mere prtljažnika ne omogočajo razdalje 200 mm in če so zadnji sedeži nastavljivi v vodoravni smeri, se ti sedeži premaknejo naprej do meje območja nastavitve, namenjeni za običajno uporabo potnika, ali v položaj z razdaljo 200 mm, kar koli je manj. V drugih primerih se preskusna bloka postavita čim bolj za zadnje sedeže. Razdalja med vzdolžno srednjo ravnino vozila in stranjo posameznega preskusnega bloka, usmerjeno navznoter, je 25 mm, da se med obema preskusnima blokoma doseže razdalja 50 mm.

2.1.1.3

Med preskusom morajo biti sedeži nastavljeni tako, da se zagotovi, da sistema za blokiranje ne morejo sprostiti zunanji dejavniki. Po potrebi, se sedeži nastavijo na naslednji način:

Vzdolžna nastavitev se določi eno stopnjo ali 10 mm pred skrajnim zadnjim položajem za uporabo, kot ga navaja proizvajalec (za sedeže z neodvisno navpično nastavitvijo se blazina nastavi na najnižji možni položaj). Preskus se izvede z nasloni sedežev v običajnem položaju uporabe.

2.1.1.4

Če je naslon sedeža opremljen z naslonom za glavo, ki je nastavljiv, je treba preskus izvesti z naslonom za glavo v najvišjem položaju.

2.1.1.5

Če se naslon/nasloni zadnjega sedeža/zadnjih sedežev lahko sklopi/sklopijo, se nastavi/nastavijo v običajen pokončen položaj s standardnim mehanizmom za blokiranje.

2.1.1.6

Sedeži, za katerimi vgradnja preskusnih blokov tipa 1 ni mogoča, so izvzeti iz tega preskusa.

2.1.2.1

Če je skrajna zadnja vrsta sedežev odstranljiva in/ali jo uporabnik lahko sklopi v skladu z navodili proizvajalca, da se poveča prostornina prtljažnika, se vrsta sedežev takoj pred skrajno zadnjo vrsto prav tako preskusi.

2.1.2.2

Vendar se v tem primeru tehnična služba po posvetovanju s proizvajalcem lahko odloči, da ne bo preskusila ene od dveh skrajno zadnjih vrst sedežev, če imajo sedeži in njihova pritrdišča podobno konstrukcijo in če se upošteva zahteva o razdalji 200 mm.

2.1.3

Če obstaja odprtina, ki omogoča drsenje enega preskusnega bloka tipa 1 mimo sedežev, se preskusna obremenitev (dva bloka tipa 1) pritrdi za sedeži, po dogovoru med tehnično službo in proizvajalcem.

2.1.4

Natančna razporeditev pri preskusu se navede v poročilu o preskusu.

2.2

Preskus pregradnih sistemov

Za preskus pregradnih sistemov nad nasloni sedežev se vozilo opremi s pritrjenim dvignjenim preskusnim dnom, ki ima prostor za tovor, ki določa lego težišča preskusnega bloka na sredini med zgornjim robom naslona sedeža, na katerega meji (brez upoštevanja naslonov za glavo), in spodnjim robom podlage strehe. Preskusni blok tipa 2 se postavi na dvignjeno preskusno dno z največjo površino 500 × 350 mm na sredini glede na vzdolžno os vozila in s površino 500 × 125 mm, obrnjeno naprej. Pregradni sistemi, za katerimi vgradnja preskusnih blokov tipa 2 ni mogoča, so izvzeti iz tega preskusa. Preskusni blok se postavi tako, da je v neposrednem stiku s pregradnim sistemom. Razen tega se dva preskusna bloka tipa 1 postavita v skladu z odstavkom 2.1, da se istočasno izvede preskus na naslonih sedežev (glej sliko 2).

2.2.1

Če je naslon sedeža opremljen z naslonom za glavo, ki je nastavljiv, je treba preskus izvesti z naslonom za glavo v najvišjem položaju.

3.1

Karoserija osebnega avtomobila se trdno pritrdi na preskusne sani in to pritrdišče nima vloge ojačevalca naslonov sedežev in pregradnega sistema. Po namestitvi preskusnih blokov, kot je opisano v odstavku 2.1 ali 2.2, se karoserija osebnega avtomobila pospešuje, kot je prikazano v dodatku Priloge 9, da je v času trčenja hitrost vožnje 50 +0/-2 km/h. S soglasjem proizvajalca se zgoraj opisani razpon preskusnega impulza lahko uporabi za izvedbo preskusa trdnosti sedeža v skladu z odstavkom 6.3.1.