1.   Ta direktiva vzpostavlja skupni okvir za razogljičenje trgov zemeljskega plina in vodika, kar bi pripomoglo k uresničitvi podnebnih in energetskih ciljev Unije.

2.   Ta direktiva določa skupna pravila za prenos, distribucijo, dobavo in skladiščenje zemeljskega plina z uporabo sistema zemeljskega plina, vsebuje pa tudi določbe o varstvu odjemalcev, da bi v Uniji ustvarili povezan, konkurenčen in pregleden trg zemeljskega plina. Določa pravila glede organizacije in delovanja tega sektorja, dostop do trga, merila in postopke, ki se uporabljajo pri izdaji dovoljenj za prenos, distribucijo, dobavo in skladiščenje zemeljskega plina z uporabo sistema zemeljskega plina ter za obratovanje tega sistema.

3.   Direktiva določa skupna pravila za prenos, dobavo in skladiščenje zemeljskega plina in preoblikovanje sistema zemeljskega plina v povezan in zelo učinkovit sistem, ki temelji na plinu iz obnovljivih virov in nizkoogljičnem plinu.

4.   Ta direktiva določa skupna pravila za prenos, dobavo in skladiščenje vodika z uporabo vodikovega sistema. Določa pravila glede organizacije in delovanja tega sektorja, dostop do trga, merila in postopke, ki se uporabljajo pri izdaji dovoljenj za omrežja, dobavo in skladiščenje vodika ter obratovanje tega sistema.

5.   Ta direktiva določa pravila za postopno vzpostavitev medsebojno povezanega vodikovega sistema v celotni Uniji, ki bo prispeval k dolgoročni prožnosti elektroenergetskega sistema in k zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, ob upoštevanju potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter energetske in stroškovne učinkovitosti v povezavi z drugimi možnostmi, da bi tako podprl razogljičenje energetskega sistema Unije.

1.   Države članice zagotovijo, da lahko vsi odjemalci prosto izbirajo dobavitelja, od katerega bodo kupovali zemeljski plin in vodik, in zagotovijo, da imajo lahko vsi odjemalci hkrati sklenjeno več kot eno pogodbo o dobavi zemeljskega plina ali vodika, pod pogojem, da so vzpostavljena zahtevana priključna in merilna mesta.

2.   Države članice zagotovijo, da njihovi nacionalni predpisi ne ustvarjajo neupravičenih ovir za čezmejno trgovanje z zemeljskim plinom in vodikom, delovanje in nastajanje likvidnega trgovanja z zemeljskim plinom in vodikom, sodelovanje odjemalcev, vlaganje zlasti v plin iz obnovljivih virov in nizkoogljični plin ali shranjevanje energije med državami članicami ter poskrbijo, da cene zemeljskega plina in vodika odražajo dejansko povpraševanje in ponudbo.

3.   Države članice zagotovijo, da na notranjem trgu zemeljskega plina in vodika ni nepotrebnih ovir za vstop na trg, izstop s trga, trgovanje in delovanje trga.

4.   Države članice in regulativni organi zagotovijo, da za energetska podjetja veljajo pregledna, sorazmerna in nediskriminatorna pravila, pristojbine in obravnava, zlasti na področju priključitve na omrežje, dostopa do veleprodajnih trgov, dostopa do podatkov, zamenjave dobaviteljev s strani odjemalcev in obračunavanja, po potrebi pa tudi licenciranja.

5.   Države članice zagotovijo, da udeleženci na trgu iz tretjih držav, ko delujejo na notranjem trgu zemeljskega plina in vodika, spoštujejo veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, tudi v zvezi z okoljem in varnostjo.

6.   Države članice na trgu vodika poskrbijo za pristop, ki je osredotočen na odjemalca in energetsko učinkovit. Uporaba vodika je prednostno namenjena odjemalcem v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti in pri katerih obstaja velik potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, na voljo pa ni drugih energetsko in stroškovno učinkovitih možnosti.

7.   Države članice zagotovijo, da se ta direktiva izvaja na način, ki spodbuja povezovanje energetskega sistema, pri čemer v skladu z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“ ne diskriminirajo neupravičeno energetsko učinkovitejših rešitev, kot je neposredna elektrifikacija.

1.   Dobavitelji prosto določajo ceno, po kateri odjemalcem dobavljajo zemeljski plin in vodik. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovite konkurence med dobavitelji in razumnih cen za končne odjemalce.

2.   Države članice v skladu s členi 26 do 29 zaščitijo odjemalce, ki jih je prizadela energetska revščina, in ranljive gospodinjske odjemalce z ukrepi socialne politike ali z drugimi sredstvi, vendar ne z javnimi posegi v določanje cen za dobavo zemeljskega plina in vodika.

3.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 izvajajo javne posege v določanje cen za dobavo zemeljskega plina odjemalcem, ki jih je prizadela energetska revščina ali ranljivim gospodinjskim odjemalcem. Za take javne posege veljajo pogoji iz odstavkov 4 in 5.

4.   Javni posegi v določanje cen za dobavo zemeljskega plina:

5.   Vsaka država članica, ki izvaja javne posege pri določanju cen za dobavo zemeljskega plina v skladu z odstavkom 3 tega člena, ravna tudi v skladu s členom 3(3), točka (d), in členom 24 Uredbe (EU) 2018/1999, ne glede na to, ali ima zadevna država članica znatno število gospodinjskih odjemalcev, ki jih je prizadela energetska revščina. Države članice pred odpravo javnih posegov v določanje cen za dobavo zemeljskega plina v skladu z odstavkom 2 tega člena poskrbijo za ustrezne podporne ukrepe za odjemalce, ki jih je prizadela energetska revščina, in ranljive gospodinjske odjemalce.

6.   Zaradi vzpostavitve učinkovite konkurence za pogodbe o dobavi zemeljskega plina med dobavitelji in za doseganje popolnoma učinkovitih tržnih in cenovno dostopnih maloprodajnih cen zemeljskega plina v skladu z odstavkom 1 lahko države članice v prehodnem obdobju izvajajo javne posege v določanje cen za dobavo zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem, ki nimajo koristi od javnih posegov na podlagi odstavka 3, in mikropodjetjem.

7.   Javni posegi na podlagi odstavka 6 izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4, hkrati pa:

8.   Države članice o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 3 in 6, uradno obvestijo Komisijo najpozneje mesec dni po njihovem sprejetju, izvajati pa jih lahko začnejo takoj. Uradnemu obvestilu je priložena razlaga, zakaj zastavljenega cilja ni bilo mogoče zadovoljivo doseči z drugimi sredstvi, kako so izpolnjene zahteve iz odstavkov 4, 5 in 7 ter kakšni so učinki priglašenih ukrepov na konkurenco. V uradnem obvestilu se navede obseg upravičencev, zlasti odjemalcev, ki jih je prizadela energetska revščina, in ranljivih gospodinjskih odjemalcev, ter morebitnih drugih upravičencev, trajanje ukrepov in število gospodinjskih odjemalcev, na katere vpliva ukrep, in pojasni, kako je bila določena regulirana cena.

9.   Države članice Komisiji do 15. marca 2025 in nato vsaki dve leti v okviru celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega poročila o napredku predložijo poročila o izvajanju tega člena ter nujnosti in sorazmernosti javnih posegov ter oceno napredka pri doseganju učinkovite konkurence med dobavitelji in prehoda na tržne cene. Države članice, ki uporabljajo regulirane cene v skladu z odstavkom 6, poročajo o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 7, vključno z izpolnjevanjem obveznosti dobaviteljev, ki morajo izvajati take posege, ter o vplivu reguliranih cen na finance teh dobaviteljev.

10.   Komisija pregleda izvajanje tega člena z namenom, da bi dosegli maloprodajne cene zemeljskega plina na tržni osnovi, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega člena. Poročilo po potrebi vključuje oceno učinka, ki ga imajo ti ukrepi na napredek pri doseganju cilja Unije za podnebno nevtralnost ter drugim energetskim in podnebnim ciljem. Združi se lahko s poročilom iz člena 5(10) Direktive (EU) 2019/944 o izvajanju navedenega člena. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog ali pa se predloži naknadno. Tak zakonodajni predlog lahko vključuje končni datum za regulirane cene.

1.   Svet lahko na predlog Komisije z izvedbenim sklepom razglasi krizo zaradi cen zemeljskega plina na regionalni ravni ali ravni Unije, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

2.   V izvedbenem sklepu iz odstavka 1 se navede obdobje njegove veljavnosti, ki je lahko največ eno leto. To obdobje se lahko podaljša v skladu s postopkom iz odstavka 8 za zaporedna, največ enoletna obdobja.

3.   Ob razglasitvi krize zaradi cen zemeljskega plina na regionalni ravni ali na ravni Unije iz odstavka 1 bi bilo treba zagotoviti enake konkurenčne in trgovinske pogoje v vseh državah članicah, ki jih izvedbeni sklep zadeva, da ne bi bilo neupravičenega izkrivljanja notranjega trga.

4.   Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, Komisija predloži predlog za razglasitev krize zaradi cen zemeljskega plina na regionalni ravni ali ravni Unije skupaj s predlaganim obdobjem veljavnosti izvedbenega sklepa.

5.   Svet lahko s kvalificirano večino spremeni predlog Komisije, predložen na podlagi odstavka 4 ali 8.

6.   Kadar Svet sprejme izvedbeni sklep na podlagi odstavka 1 tega člena, lahko države članice za čas veljavnosti navedenega sklepa uporabijo začasne ciljno usmerjene javne posege pri določanju cen za dobavo zemeljskega plina malim in srednjim podjetjem (MSP), gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam, kakor so opredeljene v členu 2, točka 4, Uredbe (EU) 2017/1938. Taki javni posegi:

7.   Kadar Svet sprejme izvedbeni sklep na podlagi odstavka 1 tega člena, lahko države članice za čas veljavnosti navedenega sklepa z odstopanjem od člena 4(7), točka (c), pri uporabi ciljno usmerjenih javnih posegov pri določanju cen za dobavo zemeljskega plina na podlagi člena 4(6) ali odstavka 6 tega člena izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo zemeljskega plina, ki je nižja od stroškov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

8.   Komisija dovolj zgodaj pred iztekom obdobja veljavnosti, določenega na podlagi odstavka 2, oceni, ali so pogoji iz odstavka 1 še vedno izpolnjeni. Če meni, da so pogoji iz odstavka 1 še vedno izpolnjeni, Svetu predloži predlog za podaljšanje obdobja veljavnosti izvedbenega sklepa, sprejetega na podlagi odstavka 1. Kadar se Svet odloči za podaljšanje obdobja veljavnosti, se v takem podaljšanem obdobju uporabljata odstavka 6 in 7.

Komisija stalno ocenjuje in spremlja učinek vseh ukrepov, sprejetih v okviru tega člena, ter redno objavlja rezultate takih ocen.

1.   Države članice na podlagi svoje institucionalne organiziranosti in ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti zagotavljajo, da podjetja plinskega in vodikovega gospodarstva brez poseganja v odstavek 2 delujejo skladno z načeli te direktive z namenom oblikovanja konkurenčnih, zanesljivih in z okoljskega vidika trajnostnih trgov zemeljskega plina in vodika. Države članice teh podjetij ne diskriminirajo glede njihovih pravic ali obveznosti.

2.   Ob doslednem upoštevanju ustreznih določb PDEU, zlasti člena 106 PDEU, lahko države članice v splošnem gospodarskem interesu naložijo podjetjem plinskega in vodikovega gospodarstva obveznosti javnih storitev, ki se lahko nanašajo na zanesljivost, vključno z zanesljivostjo oskrbe, na rednost in kakovost oskrbe ter na varovanje okolja, vključno z učinkovito rabo energije, energijo iz obnovljivih virov in varstvom podnebja, ter na ceno dobave zemeljskega plina. Take obveznosti so jasno določene, pregledne, nediskriminatorne in preverljive ter morajo podjetjem plinskega in vodikovega gospodarstva v Uniji zagotavljati enak dostop do nacionalnih odjemalcev. Obveznosti javnih storitev, ki zadevajo javne posege pri določanju cen za dobavo zemeljskega plina, so skladne z zahtevami iz členov 4 in 5 te direktive.

3.   Obveznosti javnih storitev, povezane z zanesljivostjo oskrbe s plinom, zagotovijo skladnost podjetij plinskega gospodarstva s standardi oskrbe s plinom na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2017/1938 in z rezultati nacionalnih ocen tveganja, opravljenih na podlagi člena 7(3) navedene uredbe, kot je podrobno določeno v načrtih preventivnih ukrepov, pripravljenih na podlagi člena 9(1), točke (c), (d) in (k), navedene uredbe. Obveznosti javnih storitev, ki presegajo tisto, kar je potrebno za zagotovitev skladnosti s členom 6 Uredbe (EU) 2017/1938, so skladne z merili iz člena 8(1) navedene uredbe.

4.   Kadar države članice za izpolnjevanje obveznosti iz tega člena podelijo finančna nadomestila ali druge oblike odškodnine, to storijo brez diskriminacije in pregledno.

5.   Države članice po prenosu te direktive obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo za izpolnitev obveznosti v zvezi javnimi storitvami, vključno z varstvom odjemalcev in okolja, in o njihovem možnem vplivu na nacionalno in mednarodno konkurenco, ne glede na to, ali je zaradi takih ukrepov potrebno odstopanje od te direktive ali ne. Komisijo nato vsaki dve leti obveščajo o vseh spremembah takih ukrepov, ne glede na to, ali je zaradi tega potrebno odstopanje od te direktive ali ne.

6.   Države članice se ob nalaganju obveznosti javne službe na podlagi odstavka 2 že zgodaj posvetujejo z ustreznimi deležniki na odprt, vključujoč in pregleden način. Vsi uradni dokumenti v zvezi s posvetovanjem in dokumenti, uporabljeni za oblikovanje obveznosti javne službe, se objavijo, hkrati pa se zagotovi zaupnost poslovno občutljivih informacij in varstvo podatkov.

1.   Države članice in regulativni organi sodelujejo med seboj, da bi svoje nacionalne trge povezali na eni ali več regionalnih ravneh, kar bi vodilo k oblikovanju regionalnih trgov, kadar bi se države članice ali njihovi regulativni organi tako odločili, ter nadalje k oblikovanju popolnoma liberaliziranega notranjega trga. Države članice ali, kadar države članice tako določijo, regulativni organi zlasti spodbujajo in omogočajo lažje sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina in operaterjev vodikovih prenosnih omrežij na regionalni ravni, tudi glede čezmejnih vprašanj in razgradnje sredstev, da bi zagotovili stroškovno učinkovito razogljičenje v skladu s ciljem Unije za podnebno nevtralnost in ustvarili konkurenčen notranji trg zemeljskega plina in vodika, spodbujajo usklajenost svojega pravnega, regulativnega in tehničnega okvira ter podpirajo povezovanje izoliranih sistemov, ki povzročajo otoke zemeljskega plina, ki še obstajajo v Uniji. Geografska območja, na katera se nanaša to regionalno sodelovanje, vključujejo geografska območja, opredeljena v skladu s členom 31(3) Uredbe (EU) 2024/1789. To sodelovanje lahko zajema tudi druga geografska območja. Kadar Komisija meni, da so pravila na ravni Unije pomembna za regionalno povezovanje trgov zemeljskega plina in vodika, zagotovi ustrezne nezavezujoče smernice ob upoštevanju posebnosti teh trgov in učinka na sosednje trge.

2.   Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) sodeluje z regulativnimi organi ter operaterji prenosnih sistemov in operaterji vodikovih prenosnih omrežij, da zagotovi skladnost regulativnih okvirov med regijami in znotraj njih ter tako ustvari konkurenčen notranji trg zemeljskega plina in vodika. Kadar meni, da so potrebna zavezujoča pravila o takem sodelovanju, poda ustrezna priporočila.

3.   Kadar operaterji vertikalno integriranih prenosnih sistemov sodelujejo pri skupnem podjetju, ustanovljenem zaradi izvajanja sodelovanja, skupno podjetje oblikuje in izvaja program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe, ki bodo sprejeti za zagotovitev, da se prepreči diskriminatorno in protikonkurenčno ravnanje. Program za doseganje skladnosti določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev cilja preprečitve diskriminatornega in protikonkurenčnega ravnanja. Odobri ga ACER. Upoštevanje zastavljenih ciljev programa neodvisno spremlja nadzornik za skladnost operaterjev vertikalno integriranih prenosnih sistemov.

1.   Kadar se za izgradnjo ali delovanje obratov za zemeljski plin, obratov za proizvodnjo vodika in infrastrukture vodikovega sistema zahteva dovoljenje, kot je licenca, energetsko dovoljenje, koncesija, soglasje ali odobritev, države članice ali pristojni organ, ki ga te imenujejo, izdajo dovoljenje za izgradnjo ali delovanje takih obratov, infrastrukture, plinovodov ali z njimi povezane opreme na svojem ozemlju, skladno z odstavki 2 do 11. Države članice ali pristojni organ, ki ga te imenujejo, lahko na isti podlagi izdajo tudi dovoljenja za dobavo zemeljskega plina in vodika ter za veleprodajne odjemalce.

2.   Države članice, ki imajo sistem dovoljenj, določijo objektivna in nediskriminatorna merila ter pregledne postopke, ki jih mora izpolnjevati podjetje, kadar zaprosi za dovoljenje za dobavo zemeljskega plina in vodika ali za izgradnjo ali delovanje obratov za zemeljski plin, obratov za proizvodnjo vodika ali infrastrukture vodikovega sistema. Merila in postopki za izdajo dovoljenj se objavijo. Države članice zagotovijo, da se pri postopkih izdajanja dovoljenj za take obrate, infrastrukturo, plinovode ali s tem povezano opremo upošteva pomen projekta za notranji trg zemeljskega plina in vodika, kadar je primerno. Zagotovijo tudi skladnost sistema dovoljenj za infrastrukturo vodikovega sistema z načrti za razvoj vodikovih prenosnih in distribucijskih omrežij, sprejetimi na podlagi členov 55 in 56.

3.   Kar zadeva dobavitelje zemeljskega plina, lahko države članice kot merila za izdajo dovoljenja ocenijo finančno trdnost in tehnične zmogljivosti vložnikov. Taka merila so popolnoma pregledna in nediskriminatorna.

4.   Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj iz tega člena sorazmerni in potrebni ter prispevajo k izvajanju splošnih pravil za organizacijo trgov zemeljskega plina in vodika ter dostop do infrastrukture, k načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“, k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Unije ter k izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter njihovih dolgoročnih strategij, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999.

5.   Postopki za izdajo dovoljenj za dejavnosti iz odstavka 1, vključno z vsemi zadevnimi postopki pristojnih organov, trajajo največ dve leti. Kadar je ustrezno utemeljeno na podlagi izrednih okoliščin, se lahko to dveletno obdobje podaljša za obdobje do enega leta.

6.   Države članice ocenijo, kateri nacionalni zakonodajni in nezakonodajni ukrepi so potrebni za racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj, vključno s postopkovnimi koraki, povezanimi s presojo vplivov na okolje in javna posvetovanja, ne da bi jih ovirali. Komisiji poročajo o rezultatih take ocene v okviru svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 in v skladu s postopkom, določenim v členih 7 do 12 navedene uredbe, ter v okviru celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega poročila o napredku na podlagi člena 17 navedene uredbe.

7.   Roki, določeni v odstavku 5 tega člena, se uporabljajo brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz veljavnega okoljskega in energetskega prava Unije, vključno z Direktivo (EU) 2018/2001, v sodne pritožbe, pravna sredstva in druge postopke pred sodiščem ter v mehanizme za alternativno reševanje sporov, vključno s pritožbenimi postopki, zunajsodnimi pritožbami in pravnimi sredstvi, pri čemer se lahko podaljšajo za čas trajanja takih postopkov.

8.   Države članice vzpostavijo ali imenujejo eno ali več kontaktnih točk. Te kontaktne točke na zahtevo vložnika slednjemu brezplačno pomagajo pri celotnem postopku za izdajo dovoljenj za dejavnosti iz odstavka 1, dokler pristojni organi na koncu postopka ne sprejmejo odločitve. Od vložnika se ne zahteva, da v celotnem postopku stopi v stik z več kot eno kontaktno točko.

9.   Države članice zagotovijo, da dovoljenja, izdana na podlagi nacionalnega prava za izgradnjo in delovanje infrastrukture sistema zemeljskega plina, veljajo tudi za infrastrukturo vodikovega sistema. To ne posega v njihovo pravico, da ta dovoljenja prekličejo, če vodikova infrastruktura ni skladna s tehničnimi varnostnimi pravili za infrastrukturo vodikovega sistema, določenimi v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji.

10.   Države članice zagotovijo, da obstoječe pravice do uporabe zemljišč za izgradnjo in delovanje plinovodov za zemeljski plin in drugih sredstev omrežja veljajo tudi za plinovode in druga sredstva omrežja za prenos vodika.

11.   V primeru prenosa lastništva infrastrukture znotraj istega podjetja za izpolnitev zahtev iz člena 69 se na novega lastnika prenesejo tudi dovoljenja in pravice do uporabe zemljišč, ki se nanašajo na to infrastrukturo.

12.   Države članice zagotovijo, da je vložnik obveščen o razlogih zavrnitve vloge za pridobitev dovoljenja ter da so ti razlogi objektivni in nediskriminatorni. Razlogi za tako zavrnitev se sporočijo Komisiji v vednost. Države članice uvedejo postopek, ki vložniku omogoča pritožbo zoper tako zavrnitev.

13.   Za razvoj novo oskrbovanih območij in za učinkovito delovanje nasploh ter brez poseganja v člen 34 lahko države članice zavrnejo izdajo novega dovoljenja za izgradnjo in delovanje distribucijskih plinovodnih sistemov za zemeljski plin na določenem območju, potem ko so taki sistemi zgrajeni ali se izdajo dovoljenja za izgradnjo na tem območju in če obstoječa ali načrtovana zmogljivost ni dovolj izkoriščena.

14.   Države članice zavrnejo izdajo dovoljenja za izgradnjo in delovanje infrastrukture za prenos ali distribucijo zemeljskega plina na območjih, kjer načrt za razvoj omrežja na podlagi člena 55 določa razgradnjo prenosnega sistema ali njegovih ustreznih delov ali je bil načrt razgradnje distribucijskega omrežja odobren na podlagi člena 57.

15.   Kadar dovoljenje v smislu odstavka 1 tega člena spada na področje uporabe člena 15 in členov 15b do 17 Direktive (EU) 2018/2001, se uporabljajo zgolj navedene določbe.

1.   Plin iz obnovljivih virov se certificira v skladu s členi 29, 29a in 30 Direktive (EU) 2018/2001. Nizkoogljična goriva se certificirajo v skladu s tem členom.

2.   Da se zagotovi, da prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe nizkoogljičnih plinov znašajo vsaj 70 %, države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dokažejo spoštovanje navedene mejne vrednosti in zahtev, določenih v metodologiji iz odstavka 5 tega člena. Za te namene od gospodarskih subjektov zahtevajo uporabo sistema masne bilance v skladu s členom 30(1) in (2) Direktive (EU) 2018/2001.

3.   Države članice zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije glede skladnosti z mejno vrednostjo prihrankov emisij toplogrednih plinov v višini 70 % iz odstavka 2 in z metodologijo za prihranke emisij toplogrednih plinov iz odstavka 5 ter da gospodarski subjekti zadevni državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, uporabljene za zagotovitev teh informacij. Od gospodarskih subjektov zahtevajo, da vzpostavijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in dokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami.

4.   Obveznosti iz odstavka 2 veljajo ne glede na to, ali so nizkoogljična goriva proizvedena v Uniji ali so uvožena. Informacije o geografskem izvoru in vrsti uporabljene surovine za nizkoogljična goriva ali nizkoogljični vodik po posameznih dobaviteljih goriva se odjemalcem zagotovijo na spletnih mestih operaterjev, dobaviteljev ali zadevnih pristojnih organov ter se letno posodabljajo.

5.   Komisija do 5. avgusta 2025 sprejme delegirane akte v skladu s členom 90, da dopolni to direktivo z določitvijo metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi nizkoogljičnih goriv. Ta metodologija zagotavlja, da se prihranki emisij ne pripišejo ogljikovemu dioksidu iz fosilnih virov, katerega zajem je že prejel emisijski dobropis v okviru drugih pravnih določb, obenem pa zajema življenjski cikel emisij toplogrednih plinov in upošteva posredne emisije, ki so posledica preusmeritve neprožnih vnosov. Skladna je z metodologijo za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in recikliranih ogljičnih goriv, vključno z obdelavo emisij zaradi uhajanja vodika, ter upošteva primarne emisije metana in dejanske stopnje zajemanja ogljika.

6.   Komisija, kadar je primerno, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uhajanje vodika, vključno z okoljskimi in podnebnimi tveganji, tehničnimi posebnostmi in ustreznimi najvišjimi stopnjami uhajanja vodika. Na podlagi tega poročila po potrebi predloži zakonodajni predlog za uvedbo ukrepov, s katerimi se zmanjšajo morebitna tveganja uhajanja vodika, določijo najvišje stopnje uhajanja vodika in vzpostavijo mehanizmi za zagotavljanje skladnosti. Ustrezne najvišje stopnje uhajanja vodika se vključijo v metodologijo iz odstavka 5.

7.   Komisija lahko sprejme sklepe, s katerimi potrdi, da prostovoljne nacionalne ali mednarodne sheme, ki določajo standarde za proizvodnjo nizkoogljičnih goriv ali nizkoogljičnega vodika, zagotavljajo točne podatke o prihrankih emisij toplogrednih plinov za namene tega člena in dokazujejo skladnost z metodologijo iz odstavka 5 tega člena. Take sklepe sprejme le, če zadevna shema izpolnjuje ustrezne standarde zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije v skladu z zahtevami, določenimi v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2022/996 (42) za certificiranje goriv iz obnovljivih virov.

8.   Kadar gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s shemo, ki je bila potrjena na podlagi odstavka 7, država članica od njega ne zahteva, da predloži nadaljnja dokazila o skladnosti z merili, v skladu s katerimi je Komisija potrdila shemo.

9.   Pristojni organi držav članic nadzorujejo delovanje organov za certificiranje, ki opravljajo neodvisne revizije v okviru prostovoljne sheme. Organi za certificiranje na zahtevo pristojnih organov predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za nadzor revizije, vključno s točnim datumom, časom in krajem revizije. Kadar država članica odkrije primere neskladnosti, o tem brez odlašanja obvesti prostovoljno shemo.

10.   Komisija na zahtevo države članice, ki lahko temelji na zahtevi gospodarskega subjekta, na podlagi vseh razpoložljivih dokazov preuči, ali so izpolnjena merila za prihranke emisij toplogrednih plinov iz tega člena, metodologija, razvita v skladu z odstavkom 5 tega člena, in mejne vrednosti prihrankov emisij toplogrednih plinov iz člena 2, točke 11, 12 in 13. V šestih mesecih po prejemu takega zahtevka odloči, ali zadevna država članica lahko:

11.   Države članice od zadevnih gospodarskih subjektov zahtevajo, da v podatkovno zbirko Unije, vzpostavljeno na podlagi člena 31a(1) Direktive (EU) 2018/2001, ali v nacionalne podatkovne zbirke, ki so povezane s to podatkovno zbirko Unije, v skladu s členom 31a(2) navedene direktive vnesejo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv v skladu z zahtevami za goriva iz obnovljivih virov, določenimi v členu 31a navedene direktive. Kadar so bila za proizvodnjo pošiljke nizkoogljičnega plina izdana potrdila o izvoru, zanje veljajo enaka pravila, kot so določena v navedenem členu za potrdila o izvoru, izdana za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov.

12.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe o priznanju na podlagi odstavka 7 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 91(3). Taki sklepi veljajo omejeno obdobje, ki ni daljše od petih let.

1.   Države članice ali, kadar države članice tako določijo, regulativni organi zagotovijo, da so določena tehnična varnostna merila ter da so izdelana in javnosti dostopna tehnična pravila, ki določajo minimalne tehnične projektne in obratovalne zahteve za priključitev na sistem za UZP, sisteme skladišč zemeljskega plina, druge prenosne in distribucijske sisteme, neposredne plinovode ter vodikov sistem. Ta tehnična pravila zagotavljajo interoperabilnost sistemov ter so objektivna in nediskriminatorna. Kadar je primerno, lahko ACER poda ustrezna priporočila, da se doseže skladnost teh pravil. O teh pravilih se uradno obvesti Komisija v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (43).

2.   Kadar je ustrezno, države članice ali, kadar slednje tako določijo, regulativni organi, zahtevajo, da operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov in operaterji vodikovih omrežij na njihovem ozemlju objavijo tehnična pravila v skladu s tem členom, zlasti pravila glede priključitve na omrežje, ki vključujejo zahteve za kakovost in tlak plina ter dodajanje vonja plinu. Države članice prav tako zahtevajo, da operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov objavijo priključnine za priključitev plina iz obnovljivih virov na podlagi objektivnih, preglednih in nediskriminatornih meril.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo vsi končni odjemalci pravico, da jim dobavitelj na osnovi sporazuma s slednjim dobavi zemeljski plin in vodik ne glede na to, v kateri državi članici je dobavitelj registriran, pod pogojem, da slednji upošteva veljavna trgovinska pravila in merila ter pravila in merila za izravnavo in za zanesljivost dobave v skladu s členom 8(2). V zvezi s tem sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da upravni postopki niso diskriminatorni do dobaviteljev, ki so že registrirani v drugi državi članici.

2.   Države članice brez poseganja v pravila Unije o varstvu odjemalcev, zlasti v Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (44) in Direktivo Sveta 93/13/EGS (45), zagotovijo, da imajo končni odjemalci zagotovljene pravice iz odstavkov 3 do 11 tega člena.

3.   Končni odjemalci imajo pravico do pogodbe s svojim dobaviteljem, v katerem so navedeni:

4.   Končni odjemalci pravočasno prejmejo ustrezno obvestilo o kakršni koli nameravani spremembi pogodbenih pogojev in so hkrati s prejemom tega obvestila obveščeni o pravici do odpovedi pogodbe. Dobavitelji svoje končne odjemalce neposredno ter na pregleden in razumljiv način obvestijo o vsakršni prilagoditvi dobavne cene, razlogih in pogojih za prilagoditev ter njenem obsegu, in sicer v vsakem primeru najpozneje dva tedna, gospodinjske odjemalce pa najpozneje en mesec pred začetkom učinkovanja prilagoditve. Države članice končnim odjemalcem zagotovijo možnost odpovedi pogodb, če ti ne sprejmejo novih pogodbenih pogojev ali prilagoditev dobavne cene, o katerih jih obvesti njihov dobavitelj.

5.   Dobavitelji končnim odjemalcem zagotovijo pregledne informacije o veljavnih cenah, tarifah in splošnih pogojih v zvezi z dostopom do storitev in njihovo uporabo za zemeljski plin in vodik, zlasti o tem, ali je cena fiksna ali variabilna, ter, kadar je ustrezno, o akcijah in popustih. Ključne pogodbene informacije poudarijo.

6.   Dobavitelji končnim odjemalcem ponudijo možnost široke izbire načinov plačevanja. Taki načini plačevanja ne diskriminirajo odjemalcev. Ranljivim odjemalcem iz člena 26 te direktive in odjemalcem, ki jih je prizadela energetska revščina, se lahko odobri ugodnejša obravnava. Vse razlike v stroških, povezanih z načini plačevanja ali predplačilnimi sistemi, morajo biti objektivne, nediskriminatorne in sorazmerne ter v skladu s členom 62 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi uporabe določenega načina plačevanja ali predplačilnega sistema (46).

7.   Gospodinjski odjemalci, ki imajo dostop do predplačilnih sistemov, niso postavljeni v slabši položaj zaradi predplačilnih sistemov.

8.   Dobavitelji končnim odjemalcem ponudijo poštene in pregledne splošne pogoje, ki so določeni v jasnem in nedvoumnem jeziku ter ne vsebujejo nepogodbenih ovir za uresničevanje pravic odjemalcev, kot je preobsežna pogodbena dokumentacija. Odjemalci so zavarovani pred nepoštenimi ali zavajajočimi načini prodaje.

9.   Končni odjemalci imajo pravico, da njihovi dobavitelji zanje opravljajo kakovostne storitve in ustrezno obravnavajo pritožbe. Dobavitelji pritožbe obravnavajo enostavno, pravično in pravočasno.

10.   Dobavitelji gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina zagotovijo ustrezne informacije o alternativnih ukrepih, da se dovolj zgodaj pred vsakim načrtovanim odklopom le-ta prepreči. Ti alternativni ukrepi lahko vključujejo informacije o virih podpore, s pomočjo katerih bi preprečili odklop, predplačilne sisteme, energetske preglede, storitve energetskega svetovanja, alternativne načrte plačil, nasvete za upravljanje dolgov ali moratorije na odklop ter odjemalcem, ki bodo odklopljeni od omrežja, ne bi smeli povzročati dodatnih stroškov.

11.   Dobavitelji končnim odjemalcem zagotovijo zaključni račun po vsaki zamenjavi dobavitelja najpozneje šest tednov po taki zamenjavi.

1.   Odjemalci imajo pravico do zamenjave dobaviteljev zemeljskega plina in vodika ali do zamenjave udeležencev na trgu zemeljskega plina in vodika. Države članice zagotovijo, da lahko odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja ali udeleženca na trgu ob spoštovanju pogodbenih pogojev, to stori v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa v največ treh tednih od datuma svojega zahtevka. Od najkasneje 1. januarja 2026 tehnični postopek za zamenjavo dobavitelja ali udeleženca na trgu ne sme trajati dlje kot 24 ur in mora biti izvedljiv na kateri koli delovni dan.

2.   Države članice zagotovijo, da se odjemalcem pravica do zamenjave dobavitelja ali udeleženca na trgu zagotovi nediskriminatorno, kar zadeva stroške, vloženi trud in čas.

3.   Države članice zagotovijo, da se vsaj gospodinjskim odjemalcem, mikropodjetjem in malim podjetjem ne zaračunajo nobene pristojbine povezane z zamenjavo za zemeljski plin in vodik, tudi kadar je dobava plina povezana ali združena z drugimi storitvami, opremo ali proizvodi. Vendar lahko dobaviteljem ali udeležencem na trgu dovolijo, da svojim odjemalcem zaračunajo pristojbino za prekinitev pogodbe, kadar ti po lastni volji prekinejo pogodbo o dobavi s fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, pred njenim potekom, pod pogojem, da:

4.   Gospodinjski odjemalci zemeljskega plina in vodika so upravičeni do udeležbe v sistemih kolektivne zamenjave. Države članice odpravijo vse regulativne ali upravne ovire za kolektivno zamenjavo ter zagotovijo okvir, ki bo omogočil varstvo odjemalcev pred zlorabami.

5.   Države članice zagotovijo, da se informacije o zamenjavi dobavitelja končnim odjemalcem zagotovijo v uporabniku prijazni obliki, tudi prek enotnih kontaktnih točk iz člena 24.

6.   Države članice zagotovijo, da imajo odjemalci pravico, da svoje pogodbe o dobavi plina prekinejo v zelo kratkem času.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo vsaj gospodinjski odjemalci zemeljskega plina ter mikropodjetja in mala podjetja s pričakovano letno porabo pod 100 000 kWh brezplačen dostop do vsaj enega orodja za primerjavo ponudb dobaviteljev, vključno z združenimi ponudbami. Odjemalci so obveščeni o tem, da so taka orodja na razpolago, v sklopu računov, skupaj z njimi ali na drug način. Taka orodja izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve:

2.   Orodja lahko upravlja kateri koli subjekt, tudi zasebne družbe in javni organi ali telesa.

3.   Države članice lahko zahtevajo, da orodja za primerjavo iz odstavka 1 vključujejo primerjalna merila, povezana z vrsto storitev, ki jih nudijo dobavitelji, vključno s ceno na enoto, vsemi pristojbinami in informacijami o popustih ter, kadar je primerno, okoljsko učinkovitostjo.

Države članice se pri določanju teh meril posvetujejo z ustreznimi deležniki.

4.   Države članice imenujejo pristojni organ, odgovoren za izdajo znakov zaupanja za orodja za primerjavo, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1, in za zagotavljanje, da orodja za primerjavo s takim znakom zaupanja še naprej izpolnjujejo navedene zahteve. Ta pristojni organ je neodvisen od vseh udeležencev na trgu in upravljavcev orodij za primerjavo.

5.   Vsako orodje za primerjavo ponudb udeležencev na trgu je upravičeno do vloge za znak zaupanja iz odstavka 4 na prostovoljni in nediskriminatorni osnovi.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 4 in 5 se lahko države članice odločijo, da ne bodo izdajale znakov zaupanja za orodja za primerjavo, če orodje za primerjavo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, zagotovi javni organ ali telo.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci, zlasti iz kmetijskega ali javnih sektorjev, pravico delovati kot aktivni odjemalci, pri tem pa ohraniti svoje pravice končnih odjemalcev, določene v tej direktivi, ne da bi za njih veljale nesorazmerne ali diskriminatorne tehnične zahteve, administrativne zahteve, postopki in plačila ter omrežnine, ki ne odražajo stroškov.

2.   Države članice za aktivne odjemalce zagotovijo, da:

3.   Države članice imajo lahko v svojem nacionalnem pravu različne določbe, ki se uporabljajo za posamezne aktivne odjemalce in aktivne odjemalce, ki delujejo skupaj, pod pogojem, da se vse pravice in obveznosti na podlagi tega člena uporabljajo za vse aktivne odjemalce. Vsako drugačno obravnavanje aktivnih odjemalcev, ki delujejo skupaj, mora biti sorazmerno in ustrezno utemeljeno.

4.   Države članice zagotovijo, da za aktivne odjemalce, ki imajo v lasti obrate za shranjevanje plina iz obnovljivih virov, velja, da:

1.   Države članice zagotovijo, da so računi in informacije o obračunu pravilni, razumljivi, jasni, jedrnati, uporabniku prijazni in predstavljeni na način, ki olajšuje primerjavo s strani končnih odjemalcev ter da izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge I. Končni odjemalci na zahtevo prejmejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil pripravljen njihov račun, zlasti če računi ne temeljijo na dejanski porabi.

2.   Države članice zagotovijo, da končni odjemalci vse račune in informacije o obračunu prejmejo brezplačno.

3.   Države članice zagotovijo, da se končnim odjemalcem ponudi možnost elektronskega prejemanja računov in informacij o obračunu ter možnost sklenitve prožnih ureditev za dejansko plačilo računov.

4.   Kadar pogodba vsebuje prihodnje spremembe proizvoda ali cene ali popusta, mora biti to navedeno na računu skupaj z datumom izvršitve spremembe.

5.   Ko države članice razmišljajo o spremembi zahtev glede vsebine računov, se o tem posvetujejo z združenji odjemalcev.

1.   Za dopolnitev ukrepov energetske učinkovitosti, sprejetih na podlagi direktiv (EU) 2023/1791 in (EU) 2024/1275, in dodatno krepitev vloge končnih odjemalcev države članice ali, kadar države članice tako določijo, regulativni organi podjetjem plinskega gospodarstva močno priporočajo, naj optimizirajo porabo zemeljskega plina, med drugim z nudenjem storitev upravljanja energije in uvajanjem pametnih merilnih sistemov v skladu z odstavkom 2 tega člena, ki so interoperabilni, zlasti s sistemi odjemalcev za upravljanje z energijo, in pametnimi omrežji v skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov.

2.   Države članice nadaljujejo z uvajanjem pametnih merilnih sistemov na svojih ozemljih šele po analizi stroškov in koristi, ki jo izvedejo v skladu z načeli iz Priloge II in v kateri so opredeljene neto koristi za odjemalce, ki izhajajo iz uporabe pametnih števcev in prijave na ponudbe, ki temeljijo na pametnih števcih. V okviru svoje analize stroškov in koristi lahko ločeno ocenijo in ovrednotijo učinek uvedbe pametnih merilnih sistemov za različne kategorije odjemalcev in skupin odjemalcev, kot so gospodinjski odjemalci, mikropodjetja, MSP ter industrija.

3.   Države članice, ki nadaljujejo z uvajanjem pametnih merilnih sistemov, sprejmejo in objavijo minimalne funkcionalne in tehnične zahteve za pametne merilne sisteme, ki bodo uvedeni na njihovem ozemlju v skladu s členom 19 in Prilogo II. Zagotovijo interoperabilnost teh pametnih merilnih sistemov ter njihovo zmožnost zagotavljanja podatkov za sisteme odjemalcev za upravljanje z energijo. Glede tega upoštevajo uporabo ustreznih razpoložljivih standardov, vključno s tistimi, ki omogočajo interoperabilnost, najboljšo prakso ter pomen razvoja pametnih omrežij in razvoja notranjega trga zemeljskega plina.

4.   Države članice, ki nadaljujejo z uvajanjem pametnih merilnih sistemov, po posvetovanju z združenji odjemalcev in drugimi ustreznimi organizacijami poskrbijo za zagotovitev jasnih in razumljivih informacij in nasvetov odjemalcem o koristih pametnih števcev. Za te informacije velja, da vsaj:

5.   Države članice, ki nadaljujejo z uvajanjem pametnih merilnih sistemov, zagotovijo, da končni odjemalci prispevajo k stroškom, povezanim z uvajanjem, na pregleden in nediskriminatoren način, pri čemer upoštevajo dolgoročne koristi vzdolž celotne vrednostne verige, vključno s koristmi za delovanje omrežja, kadar izračunavajo omrežnine, ki veljajo za odjemalce, ali pristojbine, ki jih ti plačujejo. Države članice ali, kadar države članice tako določijo, imenovani pristojni organi to uvajanje na svojem ozemlju redno spremljajo, da lahko sledijo zagotavljanju koristi za odjemalce.

6.   Kadar je uvajanje pametnih merilnih sistemov v postopku analize stroškov in koristi iz odstavka 2 ocenjeno negativno, države članice zagotovijo, da se analiza pregleduje v odziv na večje spremembe osnovnih predpostavk ter v odziv na tehnološki in tržni razvoj. Ko je na voljo rezultat posodobljene analize stroškov in koristi, o njem uradno obvestijo Komisijo.

7.   Določbe o pametnih merilnih sistemih iz te direktive se uporabljajo za bodoče naprave in naprave, ki nadomeščajo starejše pametne števce. Pametni merilni sistemi, ki so že nameščeni ali na katerih so se dela začela pred 4. avgustom 2024, se lahko še naprej uporabljajo do konca življenjske dobe. Pametni merilni sistemi, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 19 in Priloge II, pa se po 5. avgustu 2036 ne uporabljajo več.

8.   Za namene odstavka 7 „začetek del“ pomeni začetek gradbenih del v okviru naložbe ali prvo trdno zavezo za naročilo opreme ali drugo zavezo, po kateri naložbe ni mogoče več preklicati, kar koli nastopi prej. Nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za „začetek del“. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek pridobitve sredstev, neposredno povezanih s prevzetim podjetjem.

1.   Države članice zagotovijo uvedbo pametnih merilnih sistemov, ki lahko natančno merijo porabo in zagotavljajo informacije o dejanskem času porabe ter so sposobni prenašati in prejemati podatke za namene obveščanja, spremljanja in nadzora z uporabo elektronske komunikacije.

2.   Za tako obveznost uvedbe se ne glede na odstavek 1 tega člena vsaj za gospodinjske odjemalce zahteva analiza stroškov in koristi, ki se izvede v skladu z načeli iz Priloge II.

3.   Države članice zagotovijo varnost pametnih merilnih sistemov in s tem povezanega sporočanja podatkov ter zasebnost končnih odjemalcev v skladu z zadevnim pravom Unije na področju varstva podatkov in zasebnosti ter interoperabilnost teh sistemov ob upoštevanju ustreznih standardov.

4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme zahteve glede interoperabilnosti za pametno merjenje in postopke za zagotovitev, da imajo upravičene strani dostop do podatkov pametnih merilnih sistemov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91(2).

5.   Države članice, ki nadaljujejo z uvajanjem pametnih merilnih sistemov, zagotovijo, da končni odjemalci prispevajo k stroškom, povezanim z uvajanjem, na pregleden in nediskriminatoren način, pri čemer upoštevajo dolgoročne koristi vzdolž celotne vrednostne verige, tudi za delovanje omrežja, kadar izračunavajo omrežnine, ki veljajo za odjemalce, ali pristojbine, ki jih ti plačujejo. To uvajanje na svojem ozemlju redno spremljajo, da lahko sledijo zagotavljanju koristi za odjemalce.

6.   Kadar je uvajanje pametnih merilnih sistemov v postopku analize stroškov in koristi iz odstavka 2 ocenjeno negativno, države članice zagotovijo, da se ta analiza redno pregleduje v odziv na večje spremembe osnovnih predpostavk ter v odziv na tehnološki in tržni razvoj. Ko je na voljo rezultat posodobljene analize stroškov in koristi, o njem uradno obvestijo Komisijo.

1.   Kadar je uvedba pametnih merilnih sistemov v postopku analize stroškov in koristi iz člena 17(2) ocenjena negativno in se pametni merilni sistemi ne uvajajo sistematično, države članice zagotovijo, da imajo odjemalci, ki plačajo s tem povezane stroške, na zahtevo pravico, da se jim pod pravičnimi, razumnimi in stroškovno učinkovitimi pogoji namesti oziroma, kadar je primerno, posodobi pametni števec, ki:

2.   Kadar odjemalec zahteva namestitev pametnega števca na podlagi odstavka 1, države članice ali, kadar države članice tako določijo, imenovani pristojni organi:

1.   Kadar končni odjemalci zemeljskega plina nimajo pametnih števcev, države članice pri vsakem končnem odjemalcu zagotovijo, da so opremljeni s posameznimi konvencionalnimi števci, ki natančno merijo njihovo dejansko porabo. Gospodinjske odjemalce, ki ne uporabljajo zemeljskega plina za ogrevanje, lahko izvzamejo iz te zahteve, kadar uvedba takih števcev ni tehnično izvedljiva, finančno upravičena ali sorazmerna z morebitnimi prihranki energije. To izvzetje se lahko razširi tudi na negospodinjske odjemalce v stavbah, v katerih je večina odjemalcev gospodinjskih odjemalcev, ki so upravičena do izvzetja, če uvedba ni tehnično izvedljiva.

2.   Države članice zagotovijo, da lahko končni odjemalci zemeljskega plina brez težave odčitavajo svoje konvencionalne števce, neposredno ali posredno prek spletnega ali kakšnega drugega ustreznega vmesnika.

1.   Pri določitvi pravil o upravljanju in izmenjavi podatkov države članice ali, kadar države članice tako določijo, imenovani pristojni organi določijo pravila, na podlagi katerih lahko upravičene stranke dostopajo do podatkov končnega odjemalca v skladu s tem členom in veljavnim pravnim okvirom Unije. Za namene te direktive se šteje, da podatki zajemajo podatke o merjenju in porabi ter podatke, potrebne za zamenjavo dobavitelja odjemalca in druge storitve.

2.   Države članice organizirajo upravljanje podatkov, da bi zagotovile učinkovit in varen dostop do podatkov in njihovo izmenjavo ter zaščito in varstvo podatkov.

Ne glede na model upravljanja podatkov, ki se uporablja v vsaki državi članici, stranke, odgovorne za upravljanje podatkov, vsaki upravičeni stranki omogočijo dostop do podatkov končnega odjemalca v skladu z odstavkom 1. Zahtevani podatki morajo biti upravičenim strankam na razpolago nediskriminatorno in istočasno. Dostop do podatkov mora biti enostaven, ustrezni postopki za pridobitev dostopa do podatkov pa javni.

3.   Pravila o dostopu do podatkov in shranjevanju podatkov za namene te direktive so skladni z ustreznim pravom Unije.

Obdelava osebnih podatkov v okviru te direktive se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

4.   Države članice ali, kadar države članice tako določijo, imenovani pristojni organi pooblastijo in certificirajo ali, kadar je primerno, nadzorujejo stranke, odgovorne za upravljanje podatkov, da bi zagotovili njihovo izpolnjevanje zahtev iz te direktive.

Države članice se lahko brez poseganja v naloge pooblaščenih oseb za varstvo podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 odločijo, da od strank, odgovornih za upravljanje podatkov, zahtevajo imenovanje nadzornikov za skladnost, ki bodo odgovorni za spremljanje izvajanja ukrepov, ki jih sprejmejo navedene stranke za zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do podatkov in izpolnjevanja zahtev iz te direktive.

Države članice lahko imenujejo nadzornike za skladnost ali organe iz člena 46(2), točka (d), za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.

5.   Končnim odjemalcem se dostop do njihovih podatkov ali zahteva za prenos teh podatkov ne sme dodatno zaračunavati.

Države članice so odgovorne za določanje ustreznih stroškov za dostop do podatkov s strani upravičenih strank.

Države članice zagotovijo, da so vsi stroški, ki jih zaračunavajo nadzorovani organi, ki zagotavljajo podatkovne storitve, razumni in ustrezno utemeljeni.

1.   Države članice z namenom spodbujanja konkurence na maloprodajnem trgu zemeljskega plina in v izogib pretiranim upravnim stroškom za upravičene stranke olajšajo popolno interoperabilnost energetskih storitev v Uniji.

2.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme zahteve glede interoperabilnosti ter nediskriminatorne in pregledne postopke za dostop do podatkov iz člena 22(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 91(2).

3.   Države članice zagotovijo, da podjetja plinskega gospodarstva uporabljajo zahteve za interoperabilnost in postopke za dostop do podatkov iz odstavka 2. Te zahteve in postopki temeljijo na obstoječi nacionalni praksi.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci za reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, dostop do enostavnih, pravičnih, razumnih, preglednih, neodvisnih, stroškovno učinkovitih in uspešnih mehanizmov za zunajsodno reševanje sporov prek neodvisnega mehanizma, kot je varuh pravic porabnikov energije ali združenje odjemalcev, ali prek regulativnega organa. Kadar je končni odjemalec potrošnik v smislu Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta (48), so taki mehanizmi za zunajsodno reševanje sporov skladni z zahtevami glede kakovosti iz navedene direktive in, kadar je to upravičeno, določajo sistem povračil in odškodnin.

2.   Kadar je potrebno, države članice zagotovijo, da subjekti za alternativno reševanje sporov sodelujejo z namenom vzpostavitve enostavnih, poštenih, preglednih, neodvisnih, uspešnih in učinkovitih mehanizmov za zunajsodno reševanje sporov, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, povezanih ali združenih s proizvodom ali storitvijo, ki spada na področje uporabe te direktive.

3.   Sodelovanje podjetij plinskega gospodarstva v mehanizmih za zunajsodno reševanje sporov za gospodinjske odjemalce je obvezno, razen če zadevna država članica Komisiji dokaže, da so drugi mehanizmi enako učinkoviti.

4.   Države članice brez poseganja v Direktivo 2013/11/EU ocenjujejo delovanje svojih mehanizmov za zunajsodno reševanje sporov iz tega člena.

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo končne odjemalce, in zagotovijo zlasti ustrezne nadzorne ukrepe za zaščito ranljivih odjemalcev in odjemalcev, ki jih je prizadela energetska revščina. V tej zvezi vsaka država članica opredeli koncept ranljivih odjemalcev, ki se lahko nanaša na energetsko revščino. Opredelitev pojma ranljivih odjemalcev je skladna s konceptom ranljivega odjemalca, kakor ga je opredelila država članica na podlagi člena 28 Direktive (EU) 2019/944.

2.   Države članice zlasti sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito končnih odjemalcev na odmaknjenih območjih, ki so priključeni na sistem zemeljskega plina ali na vodikov sistem. Zagotovijo visoko raven varstva odjemalcev, zlasti glede preglednosti pogodbenih pogojev, konkurenčnih, preglednih in nediskriminatornih cen, splošnih informacij ter mehanizmov za reševanje sporov.

1.   Države članice sprejmejo ukrepe za preprečitev odklopa ranljivih odjemalcev in odjemalcev, ki jih je prizadela energetska revščina. V zvezi z ranljivimi odjemalci se za navedene ukrepe uporablja člen 26.

Države članice pri uradnem obveščanju Komisije o svojih ukrepih za prenos te direktive pojasnijo razmerje med prvim pododstavkom in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

2.   Države članice zagotovijo brez, da bi vplivale na pogodbene pravice in obveznosti strank, da dobavitelji ne prekinejo pogodb z odjemalci ali jih odklopijo iz razlogov, v zvezi s katerimi ustrezni dobavitelj obravnava pritožbo v skladu s členom 11(9) ali ki so predmet izvensodnega reševanja sporov v skladu s členom 25. Sprejmejo lahko ustrezne ukrepe za preprečitev zlorabe postopka.

3.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi odjemalcem omogočijo preprečitev odklopa, med drugim tako, da:

1.   Države članice določijo zasilnega dobavitelja ali sprejmejo enakovredne ukrepe za zagotovitev neprekinjene oskrbe vsaj gospodinjskim odjemalcem. Zasilni dobavitelji se imenujejo po poštenem, preglednem in nediskriminatornem postopku.

2.   Končni odjemalci, ki so preneseni na zasilne dobavitelje, še naprej uživajo pravice odjemalcev.

3.   Države članice zagotovijo, da zasilni dobavitelji takoj obvestijo prenesene odjemalce o svojih pogojih in tem odjemalcem zagotovijo nemoteno kontinuiteto storitev za obdobje, ki je potrebno, da se poišče nov dobavitelj.

4.   Države članice zagotovijo, da se končnim odjemalcem posredujejo informacije o prehodu na katero od tržnih ponudb in da se jih k temu tudi spodbuja.

5.   Države članice lahko od zasilnega dobavitelja zahtevajo dobavo zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem ter malim in srednjim podjetjem, ki ne prejemajo tržnih ponudb, tudi za namene člena 28(3). V takih primerih se uporabljajo pogoji iz člena 4.

1.   Vsak operater prenosnega ali skladiščnega sistema zemeljskega plina ali sistema za UZP:

2.   Vsak operater prenosnega sistema vzpostavi zadostno čezmejno zmogljivost za vključitev evropske infrastrukture za prenos, prilagojene vsem ekonomsko razumnim in tehnično izvedljivim zahtevam po zmogljivosti, upoštevaje zanesljivo oskrbo s plinom.

3.   Operaterji prenosnih sistemov sodelujejo z operaterji distribucijskih sistemov z namenom učinkovitega sodelovanja udeležencev na trgu, priključenih na omrežje, na maloprodajnih, veleprodajnih in izravnalnih trgih.

4.   Operaterji prenosnih sistemov zagotovijo učinkovito upravljanje kakovosti plina v svojih obratih v skladu z veljavnimi standardi kakovosti plina.

5.   Pravila, ki jih operaterji prenosnih sistemov sprejmejo za izravnavo v prenosnem sistemu plina, vključno s pravili za zaračunavanje uporabnikom sistema v njihovem omrežju za povzročanje energetskega neravnotežja, so objektivna, pregledna in nediskriminatorna, Pogoji, vključno s pravili in tarifami operaterjev distribucijskih sistemov za opravljanje takih storitev, se določijo nediskriminatorno z upoštevanjem stroškov in na podlagi metodologije, združljive s členom 78(7), ter se objavijo.

6.   Države članice ali, kadar slednje tako določijo, regulativni organi lahko od operaterjev prenosnih sistemov zahtevajo, da izpolnjujejo minimalne standarde glede vzdrževanja in razvoja prenosnih sistemov, tudi glede zmogljivosti za medsebojno povezovanje.

7.   Države članice lahko določijo dodelitev ene ali več nalog iz odstavka 1 tega člena drugemu operaterju prenosnega sistema, ki ni tisti, ki ima v lasti prenosni sistem, za katerega bi zadevne obveznosti sicer veljale. Operater prenosnega sistema, ki se mu dodelijo naloge, je certificiran na podlagi modela ločenega lastništva, neodvisnega operaterja sistema ali neodvisnega operaterja prenosnega sistema in izpolnjuje zahteve iz člena 60, vendar se od njega ne zahteva, da ima v lasti prenosni sistem, za katerega bi bil odgovoren.

8.   Operater prenosnega sistema, ki ima v lasti prenosni sistem, izpolnjuje zahteve iz poglavja IX in se certificira v skladu s členom 71. To ne vpliva na možnost operaterjev prenosnih sistemov, ki so certificirani na podlagi modela ločenega lastništva, neodvisnega operaterja sistema ali neodvisnega operaterja prenosnega sistema, da na lastno pobudo in pod svojim nadzorom nekatere naloge prenesejo na druge operaterje prenosnih sistemov, ki so certificirani na podlagi modela ločenega lastništva, neodvisnega operaterja sistema ali neodvisnega operaterja prenosnega sistema, kadar ta prenos nalog ne ogroža pravic operaterja prenosnega sistema, ki je prenesel naloge, do učinkovitega in neodvisnega odločanja.

9.   Operaterji sistema za UZP, prenosnega in skladiščnega sistema zemeljskega plina sodelujejo znotraj države članice in regionalno, da zagotovijo najučinkovitejšo uporabo zmogljivosti obratov in sinergije med njimi, pri tem pa upoštevajo celovitost sistema in njegovo delovanje ter se izogibajo ustvarjanju omejitev pri delovanju obratov za UZP in skladišč zemeljskega plina.

10.   Operaterji prenosnih sistemov nabavljajo energijo, ki jo potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti, v skladu s preglednimi, nediskriminatornimi in tržnimi postopki.

1.   Vsak operater prenosnega ali skladiščnega sistema zemeljskega plina ali sistema za UZP ter vsak lastnik prenosnega sistema brez poseganja v člen 74 ali druge pravne dolžnosti razkritja podatkov varuje tajnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in preprečuje diskriminatorno razkrivanje poslovno koristnih podatkov o svojih dejavnostih. Če je operater prenosnega ali skladiščnega sistema zemeljskega plina ali sistema za UZP ali lastnik prenosnega sistema del vertikalno integriranega podjetja, ne razkriva zlasti poslovno občutljivih podatkov preostalim delom vertikalno integriranega podjetja, ki niso operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov ali operaterji vodikovih omrežij, razen če je to potrebno za izvedbo poslovne transakcije. Zaradi doslednega spoštovanja pravil o ločevanju podatkov države članice zagotovijo, da lastnik prenosnega sistema, v primeru operaterja kombiniranega sistema pa tudi operater distribucijskega sistema, ter preostali deli podjetja, ki niso operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov ali operaterji vodikovih omrežij, nimajo skupnih služb, kot so skupne pravne službe, z izjemo izključno upravnih služb ali služb za informacijsko tehnologijo.

2.   Operaterji prenosnih ali skladiščnih sistemov zemeljskega plina ali sistemov za UZP pri prodaji ali nabavi zemeljskega plina prek povezanih podjetij ne zlorabljajo poslovno občutljivih podatkov, pridobljenih od tretjih strani v okviru zagotavljanja dostopa do sistema ali pogajanja o njem.

3.   Podatki, potrebni za učinkovito konkurenco in uspešno delovanje trga, se javno objavijo. Ta obveznost ne posega v varovanje poslovno občutljivih podatkov.

1.   Operater prenosnega sistema vzpostavi in objavi pregledne in učinkovite postopke za nediskriminatorno priključitev obratov za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina, in sicer v skladu z zmogljivostmi, opredeljenimi v desetletnem načrtu za razvoj omrežja iz člena 55. Take postopke odobrijo regulativni organi. Države članice lahko obratom za proizvodnjo biometana odobrijo prednost pri priključitvi.

2.   Operaterji prenosnih sistemov ne smejo zavrniti ekonomsko upravičenih in tehnično izvedljivih zahtev za priključitev novega ali že obstoječega, a še ne priključenega obrata za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina, razen pod pogoji iz člena 38.

3.   Države članice si za namene hitre izvedbe priključitve proizvodnje biometana na omrežje prizadevajo zagotoviti, da operater prenosnega sistema upošteva razumne roke za oceno zahtev za prevzem biometana, ponudbo in izvedbo priključitve, kar v skladu s členom 78(1), točka (t), spremljajo regulativni organi.

1.   Operater prenosnega sistema in operater vodikovega prenosnega omrežja vzpostavita in objavita pregledne in učinkovite postopke in tarife za nediskriminatorno priključevanje skladišč zemeljskega plina in vodika, obratov za UZP, vodikovih terminalov in industrijskih odjemalcev na prenosni sistem in vodikovo prenosno omrežje. Take postopke odobri regulativni organ.

2.   Operater prenosnega sistema in operater vodikovega prenosnega omrežja ne smeta zavrniti priključitve novega skladišča zemeljskega plina ali vodika, obrata za UZP, vodikovega terminala ali industrijskega odjemalca na podlagi morebitnih prihodnjih omejitev glede razpoložljivih zmogljivosti omrežja ali dodatnih stroškov, povezanih s potrebnim povečanjem zmogljivosti. Za novo priključitev morata zagotoviti zadostno vstopno in izstopno zmogljivost.

1.   Vsak operater distribucijskega sistema je pristojen za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema, zato da izpolnjuje razumne zahteve po distribuciji zemeljskega plina v skladu s členoma 55 in 57 te direktive, tudi za prevzem biometana, ter za obratovanje, vzdrževanje, razvoj ali razgradnjo varnega, zanesljivega in učinkovitega sistema na svojem območju v ekonomsko sprejemljivih pogojih, ob obveznem upoštevanju okolja, obveznosti iz Uredbe (EU) 2024/1787 in energetske učinkovitosti.

2.   Kadar tako odločijo regulativni organi, so lahko operaterji distribucijskih sistemov odgovorni za zagotovitev učinkovitega upravljanja kakovosti plina v svojih sistemih v skladu z veljavnimi standardi kakovosti plina, kadar je to potrebno za upravljanje sistema zaradi prevzema plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina.

3.   Operater distribucijskega sistema v nobenem primeru ne diskriminira med posameznimi uporabniki sistema ali vrstami uporabnikov sistema, zlasti ne v korist svojih povezanih podjetij.

4.   Vsak operater distribucijskega sistema posreduje drugim operaterjem distribucijskih sistemov, operaterju prenosnega sistema, operaterju sistema za UZP ali operaterju skladiščnega sistema zemeljskega plina dovolj informacij, s katerimi zagotovi prenos in skladiščenje zemeljskega plina, ki sta združljiva z zanesljivim in učinkovitim delovanjem povezanega sistema.

5.   Vsak operater distribucijskega sistema posreduje uporabnikom sistema informacije, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do sistema, pa tudi za njegovo uporabo.

6.   Kadar je operater distribucijskega sistema odgovoren za izravnavo v distribucijskem sistemu, morajo biti pravila, ki jih sprejme v ta namen, objektivna, pregledna in nediskriminatorna, kar velja tudi za pravila, v skladu s katerimi uporabnikom sistema zaračunava povzročanje energetskega neravnotežja. Pogoji, vključno s pravili in tarifami operaterjev distribucijskih sistemov za opravljanje takih storitev, se določijo nediskriminatorno z upoštevanjem stroškov in na podlagi metodologije, združljive s členom 78(7), ter se objavijo.

7.   Operaterji distribucijskih sistemov sodelujejo z operaterji prenosnih sistemov, da bi zagotovili učinkovito sodelovanje udeležencev na trgu, priključenih na njihovo infrastrukturo, na maloprodajnih, veleprodajnih in izravnalnih trgih v sistemu vstopno-izstopnih točk, katerega del je distribucijski sistem ali je naj priključen.

8.   Operaterji distribucijskih sistemov ne smejo zavrniti ekonomsko upravičenih in tehnično izvedljivih zahtev za priključitev novega ali sicer že obstoječega, a še ne priključenega obrata za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina, razen pod pogoji iz člena 38.

1.   Kadar je operater distribucijskega sistema ali operater vodikovega distribucijskega omrežja del vertikalno integriranega podjetja, mora biti neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo ali distribucijo vodika, vsaj z vidika svoje pravne oblike, organizacije in sprejemanja odločitev. Ta pravila ne predstavljajo obveznosti po ločevanju lastništva nad sredstvi operaterja distribucijskega sistema ali vodikovega distribucijskega omrežja od vertikalno integriranega podjetja. Države članice lahko določijo, da lahko operaterji vodikovih distribucijskih omrežij najamejo ali zakupijo sredstva vodikovega omrežja od drugih lastnikov distribucijskih sistemov, operaterjev distribucijskih sistemov ali operaterjev vodikovih distribucijskih omrežij znotraj istega podjetja. Tak najem ali zakup ne sme povzročiti navzkrižnega subvencioniranja med različnimi operaterji.

2.   Dodatna zahteva glede na tiste iz odstavka 1 je, da mora biti operater distribucijskega sistema ali operater vodikovega distribucijskega omrežja, kadar je del vertikalno integriranega podjetja, z vidika svoje organizacije in sprejemanja odločitev neodvisen od ostalih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo ali distribucijo vodika. Za zagotovitev tega se uporabljajo naslednja minimalna merila:

3.   Kadar je operater distribucijskega sistema ali operater vodikovega distribucijskega omrežja del vertikalno integriranega podjetja, država članica zagotovi, da regulativni organi ali druga pristojna telesa spremljajo dejavnosti operaterja distribucijskega sistema ali operaterja vodikovega distribucijskega omrežja, tako da svoje vertikalne integracije ne more izrabljati za izkrivljanje konkurence. Vertikalno integrirani operaterji distribucijskih sistemov ali operaterji vodikovih distribucijskih omrežij s svojimi dejavnostmi na področju komuniciranja in trženja blagovne znamke zlasti ne ustvarjajo zmede v zvezi z ločeno identiteto dela vertikalno integriranega podjetja, ki se ukvarja z dobavo.

4.   Države članice se lahko odločijo, da odstavkov 1, 2 in 3 ne bodo uporabile za operaterje distribucijskih sistemov, ki so del integriranega podjetja plinskega gospodarstva, ki oskrbujejo manj kot 100 000 priključenih odjemalcev. Kadar operater distribucijskega sistema 4. avgusta 2024 uporablja odstopanje v skladu s tem odstavkom, se države članice lahko odločijo, da odstavkov 1, 2 in 3 ne bodo uporabljale za operaterja vodikovega distribucijskega omrežja znotraj istega podjetja, po pogojem, da je skupno število priključenih odjemalcev operaterja distribucijskega sistema in operaterja vodikovega distribucijskega omrežja manjše od 100 000.

1.   Brez poseganja v člen 74 ali druge pravne obveznosti razkritja podatkov vsak operater distribucijskega sistema varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in prepreči, da bi se podatki o njegovih dejavnostih, ki bi lahko bili poslovno koristni, na diskriminatoren način razkrili.

2.   Operaterji distribucijskih sistemov v zvezi s prodajo ali nabavo zemeljskega plina prek povezanih podjetij ne smejo zlorabljati poslovno občutljivih podatkov, pridobljenih od tretjih strani pri zagotavljanju dostopa do sistema ali pogajanjih o njem.

1.   Države članice lahko določijo, da regulativni organi ali drugi pristojni organi kot zaprt distribucijski sistem opredelijo sistem, ki distribuira zemeljski plin na geografsko omejenem industrijskem in poslovnem območju ali območju za skupne storitve ter – brez poseganja v odstavek 4 – ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev, pod pogojem:

2.   Države članice lahko določijo, da regulativni organi izvzamejo operaterja zaprtega distribucijskega sistema za zemeljski plin iz zahteve iz člena 31(1), da se te tarife ali metodologije za njihov izračun odobrijo pred začetkom njihove veljavnosti v skladu s členom 78.

3.   Kadar se izvzetje odobri na podlagi odstavka 2 tega člena, se veljavne tarife ali metodologije za njihov izračun na zahtevo uporabnika zaprtega distribucijskega sistema za zemeljski plin pregledajo in odobrijo v skladu s členom 78.

4.   Če distribucijski sistem postransko uporablja majhno število gospodinjskih odjemalcev, ki so v zaposlitvenem ali drugačnem razmerju z lastnikom distribucijskega sistema, nahajajo pa se na območju, ki ga oskrbuje zaprt distribucijski sistem, to ne sme preprečiti odobritve izvzetja na podlagi odstavka 2.

5.   Zaprti distribucijski sistemi se v tej direktivi štejejo za distribucijske sisteme.

1.   Člen 46(1) ne preprečuje delovanja operaterja kombiniranega sistema prenosa, sistema skladiščnega ali UPZ sistema zemeljskega plina ali distribucijskega sistema, če ta upošteva ustrezne določbe poglavja IX.

2.   Člen 46(1) ne preprečuje delovanja operaterja kombiniranih vodikovih prenosnih omrežij, vodikovih terminalov, skladišč vodika in vodikovih distribucijskih omrežij, če ta ravna v skladu s členoma 68 in 69.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena ne preprečujeta delovanja operaterja kombiniranega sistema v sistemih za zemeljski plin in vodikovih sistemih, če se upoštevajo zahteve iz člena 69.

1.   Vsak operater vodikovega omrežja, skladišča vodika ali vodikovega terminala je odgovoren za:

2.   Operaterji vodikovih prenosnih omrežij si prizadevajo zagotoviti zadostno čezmejno zmogljivost za povezovanje evropske vodikove infrastrukture, ki upošteva vse ekonomsko razumne in tehnično izvedljive zahteve po zmogljivosti, opredeljene v desetletnem načrtu za razvoj omrežja iz člena 55 te direktive in v desetletnem načrtu za razvoj vodikovega omrežja za celotno Unijo iz člena 60 Uredbe (EU) 2024/1789, ter zanesljivo oskrbo z vodikom. Pristojni organi držav članic se lahko po njihovem certificiranju na podlagi člena 71 te direktive in člena 14 Uredbe (EU) 2024/1789 odločijo, da enemu ali omejenemu številu operaterjev vodikovih prenosnih omrežij naložijo odgovornost za zagotavljanje čezmejne zmogljivosti.

3.   Kadar je to primerno za upravljanje sistema in končne odjemalce, regulativni organ operaterjem vodikovih omrežij zaupa odgovornost za zagotavljanje učinkovitega upravljanja kakovosti vodika in stabilne kakovosti vodika v svojih omrežjih v skladu z veljavnimi standardi kakovosti vodika.

4.   Operaterji vodikovih omrežij so odgovorni za izravnavo v svojih omrežjih od 1. januarja 2033 naprej ali od zgodnejšega datuma, kadar tako določi regulativni organ. Pravila, ki jih sprejmejo za izravnavo v vodikovem omrežju, so objektivna, pregledna in nediskriminatorna, kar velja tudi za pravila, v skladu s katerimi uporabnikom svojih omrežij zaračunavajo povzročanje energetskega neravnotežja.

1.   Države članice lahko določijo, da regulativni organi odobrijo odstopanje od zahtev iz enega ali več izmed členov 35, 46, 68, 69, 70 in 71 te direktive ter členov 7 in 65 Uredbe (EU) 2024/1789 za vodikova omrežja, ki so bila 4. avgusta 2024 del vertikalno integriranega podjetja.

2.   Vsako odstopanje, odobreno na podlagi odstavka 1, preneha veljati, kadar:

3.   Regulativni organ vsakih sedem let od datuma odobritve odstopanja na podlagi odstavka 1 objavi oceno učinka odstopanja na konkurenco, vodikovo infrastrukturo ter razvoj in delovanje trga vodika v Uniji ali državi članici.

4.   Regulativni organi lahko od operaterjev obstoječih vodikovih omrežij zahtevajo, da jim posredujejo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

1.   Države članice lahko določijo, da regulativni organi odobrijo odstopanje od členov 68 in 71 ali člena 46 za vodikova omrežja, ki prenašajo vodik na geografsko omejenem industrijskem ali komercialnem območju. Tako omrežje v času trajanja odstopanja izpolnjuje vse naslednje pogoje:

2.   Regulativni organ sprejme odločitev o preklicu odstopanja na podlagi odstavka 1, če ugotovi, da bi nadaljnja uporaba odstopanja pomenila nevarnost oviranja konkurence ali negativnega vplivanja na učinkovito uvajanje vodikove infrastrukture ali na razvoj in delovanje trga vodika v Uniji ali državi članici, ali če kateri koli od pogojev iz odstavka 1 ni več izpolnjen.

Regulativni organ vsakih sedem let od odobritve odstopanja na podlagi odstavka 1 objavi oceno učinka odstopanja na konkurenco, vodikovo infrastrukturo ter razvoj in delovanje trga vodika Uniji ali državi članici.

Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se zahteve proizvajalcev vodika za dostop in zahteve industrijskih odjemalcev za priključitev priglasijo regulativnemu organu, objavijo in obravnavajo na podlagi člena 42. Z objavo zahtev za dostop se ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

1.   Unija za vsak povezovalni vodikovod med državami članicami in tretjimi državami pred začetkom njegovega delovanja sklene mednarodni sporazum v skladu s členom 218 PDEU s povezanimi zadevnimi tretjimi državami, v katerem so določena operativna pravila za zadevni povezovalni vodikovod, kadar je to potrebno za zagotovitev skladnosti in doslednosti s pravili, ki se uporabljajo za vodikova omrežja iz te direktive in Uredbe (EU) 2024/1789. Mednarodni sporazum se ne šteje za potrebnega, kadar se država članica, ki je priključena ali se namerava priključiti s povezovalnim vodikovodom, pogaja in sklene medvladni sporazum s povezanimi zadevnimi tretjimi državami v skladu s členom 89 te direktive, v katerem so določena operativna pravila za zadevni povezovalni vodikovod, da se zagotovita skladnost in doslednost s pravili, ki se uporabljajo za vodikova omrežja, iz te direktive in Uredbe (EU) 2024/1789.

2.   Odstavek 1 tega člena ne posega v člen 85 ter v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami.

3.   Odstavek 1 prav tako ne posega v možnost Unije in držav članic, da na podlagi svojih pristojnosti in v skladu z veljavnimi postopki začnejo dialog s povezanimi tretjimi državami, tudi s ciljem vzpostavitve sodelovanja pri zadevah, pomembnih za proizvodnjo vodika, kot so socialne in okoljske zadeve.

1.   Vsak operater vodikovega omrežja, skladišča vodika ali vodikovega terminala in vsak lastnik vodikovega omrežja brez poseganja v pravne obveznosti za razkritje informacij varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje dejavnosti, in prepreči, da bi se poslovno koristni podatki o njegovih dejavnostih razkrili na diskriminatoren način, V primeru, da je operater vodikovega omrežja, skladišča vodika ali vodikovega terminala ali lastnik vodikovega omrežja del vertikalno integriranega podjetja, ne razkriva zlasti poslovno občutljivih podatkov preostalim delom vertikalno integriranega podjetja, ki niso operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov ali operaterji vodikovega omrežja, razen če je to potrebno za izvedbo poslovne transakcije.

2.   Operater vodikovega omrežja, skladišča vodika ali vodikovega terminala pri prodaji ali nabavi vodika prek povezanih podjetij ne zlorablja poslovno občutljivih podatkov, pridobljenih od tretjih strani v okviru zagotavljanja dostopa do sistema ali pogajanja o njem.

3.   Podatki, potrebni za učinkovito konkurenco in uspešno delovanje trga, se javno objavijo. Ta obveznost ne posega v varovanje poslovno občutljivih podatkov.

1.   Operaterji vseh prenosnih sistemov in operaterji vodikovih prenosnih omrežij najmanj vsaki dve leti po posvetovanju z ustreznimi deležniki v skladu z odstavkom 2, točka (f), zadevnemu regulativnemu organu predložijo desetletni načrt za razvoj omrežja, ki temelji na obstoječi in predvideni ponudbi in povpraševanju. Za vsako državo članico obstaja en enotni načrt za razvoj omrežja zemeljskega plina in en enotni načrt za razvoj vodikovega omrežja ali pa en skupni načrt za zemeljski plin in vodik.

Države članice, ki dovolijo en skupni načrt, zagotovijo, da je tak načrt dovolj pregleden, da lahko regulativni organ v njem jasno razbere v načrtu obravnavane posebne potrebe sektorja zemeljskega plina in posebne potrebe sektorja vodika. Za vsak nosilec energije se izvede ločeno modeliranje z ločenimi poglavji, v katerih so prikazani zemljevidi omrežij za zemeljski plin in zemljevidi omrežij za vodik.

Države članice, v katerih so pripravljeni ločeni načrti za zemeljski plin in vodik, zagotovijo, da operaterji prenosnih sistemov in operaterji vodikovih prenosnih omrežij tesno sodelujejo, kadar je treba sprejeti odločitve za zagotovitev učinkovitosti sistema, kot je opredeljena v členu 2, točka (4), Direktive (EU) 2023/1791, pri vseh nosilcih energije, na primer za spremembo namena.

Operaterji vodikovih prenosnih omrežij tesno sodelujejo z operaterji prenosnih sistemov električne energije in po potrebi z operaterji distribucijskih sistemov električne energije, da bi uskladili skupne infrastrukturne zahteve, kot je lokacija elektrolizatorjev in ustrezne infrastrukture za prenos, ter v največji možni meri upoštevajo njihova mnenja.

Države članice si prizadevajo zagotoviti korake usklajenega načrtovanja ustreznih desetletnih načrtov za razvoj omrežja zemeljskega plina, vodika in električne energije.

Od operaterjev infrastrukture, vključno z operaterji terminalov za UZP, operaterji skladiščnih sistemov zemeljskega plina, operaterji distribucijskih sistemov, operaterji vodikovih distribucijskih omrežij, operaterji vodikovih terminalov, operaterji skladišč vodika, operaterji infrastrukture za daljinsko ogrevanje in operaterji na področju električne energije, se bi moralo zahtevati, da operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem vodikovih prenosnih omrežij zagotovijo in si z njimi izmenjajo vse pomembne informacije iz desetletnih načrtov za razvoj omrežja. Desetletni načrti za razvoj omrežja zemeljskega plina vsebujejo učinkovite ukrepe za zagotovitev ustreznosti sistema zemeljskega plina in zanesljivosti oskrbe, zlasti pa skladnost z infrastrukturnimi standardi iz Uredbe (EU) 2017/1938. Desetletni načrti za razvoj omrežja se objavijo in so dostopni na spletnem mestu skupaj z izidom posvetovanja z deležniki. To spletno mesto se redno posodablja in tako zagotovi, da so vsi ustrezni deležniki obveščeni o časovnem razporedu, načinu in obsegu posvetovanja.

2.   Desetletni načrti za razvoj omrežja iz odstavka 1 zlasti:

Skupni scenariji iz prvega pododstavka, točka (f), temeljijo na razumnih predpostavkah o razvoju proizvodnje, dobave in porabe, zlasti na potrebah sektorjev, ki jih je težko razogljičiti, ob upoštevanju potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter energetske in stroškovne učinkovitosti v povezavi z drugimi možnostmi, hkrati pa so v njih upoštevane tiste rešitve na strani povpraševanja, za katere ne bodo potrebne nove naložbe v infrastrukturo. Upoštevani so tudi čezmejne izmenjave, tudi s tretjimi državami, ter vloga skladiščenja vodika in povezovanje vodikovih terminalov. Operaterji infrastrukture opravijo obsežen postopek posvetovanja o takih scenarijih, ki je odprt za ustrezne deležnike, vključno z operaterji distribucijskih sistemov za zemeljski plin in električno energijo, operaterji vodikovih distribucijskih omrežij, združenji, vključenimi na trg električne energije, zemeljskega plina in vodika, podjetji za ogrevanje in hlajenje, dobavo in proizvodnjo, neodvisnimi združevalci, operaterji prilagajanja odjema, organizacijami, ki sodelujejo pri rešitvah za energetsko učinkovitost, združenji odjemalcev in predstavniki civilne družbe. Posvetovanja potekajo v zgodnji fazi, še pred pripravo desetletnega načrta za razvoj omrežja, in sicer na odprt, vključujoč in pregleden način. Vsi dokumenti, ki jih predložijo operaterji infrastrukture, da bi olajšali posvetovanja, se objavijo, tako kot izid posvetovanja z deležniki. Ustrezno spletno mesto se pravočasno posodablja, ko so navedeni dokumenti na voljo, tako da so zadevni deležniki ustrezno obveščeni in lahko učinkovito sodelujejo v posvetovanju.

Skupni scenariji iz prvega pododstavka, točka (f), tega odstavka so v skladu s scenariji za celotno Unijo, določenimi v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2022/869, ter s celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom in njegovimi posodobitvami v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, hkrati pa podpirajo cilj podnebne nevtralnosti iz členov 2(1) in 4(1) Uredbe (EU) 2021/1119. Take skupne scenarije odobri pristojni nacionalni organ. Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, ustanovljen na podlagi člena 10a Uredbe (ES) št. 401/2009, lahko na lastno pobudo predloži mnenje o združljivosti skupnih scenarijev z energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 ter njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. To mnenje mora pristojni nacionalni organ upoštevati.

3.   Operater prenosnega sistema in operater vodikovega prenosnega omrežja pri pripravi desetletnih načrtov za razvoj omrežja v celoti upoštevata možne alternative širitvi sistema, na primer uporabo prilagajanja odjema, pa tudi pričakovano porabo po prevzetju načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v skladu s členom 27 Direktive (EU) 2023/1791, trgovanje z drugimi državami in načrte za razvoj omrežja za celotno Unijo. Operater prenosnega sistema in operater vodikovega prenosnega omrežja zaradi povezovanja energetskega sistema ocenita, kako, kjer je to mogoče, obravnavati potrebe v sistemih za električno energijo, toplotnih sistemih, kadar je primerno, ter sistemih za zemeljski plin in vodikovih sistemih, vključno z informacijami o optimalni lokaciji in velikosti skladišča energije in sredstev za pretvarjanje energije v plin ter kolokaciji proizvodnje in porabe vodika. Operater vodikovega prenosnega omrežja vključi informacije o lokaciji končnih odjemalcev v sektorjih, ki jih je težko razogljičiti, z namenom ciljne usmeritve v uporabo obnovljivega in nizkoogljičnega vodika.

4.   Regulativni organ se o desetletnem načrtu za razvoj omrežja posvetuje z vsemi dejanskimi ali možnimi uporabniki sistema, in sicer na odprt in pregleden način. Od oseb ali podjetij, ki izjavijo, da so možni uporabniki sistema, se lahko zahteva, da svoje trditve utemeljijo. Regulativni organ objavi rezultate postopka posvetovanja, vključno z možnimi potrebami po naložbah, razgradnji sredstev in tistih rešitvah na strani povpraševanja, za katere ne bodo potrebne nove naložbe v infrastrukturo.

5.   Regulativni organ preuči, ali je desetletni načrt za razvoj omrežja skladen z odstavki 1, 2 in 3 tega člena, pokriva vse potrebe po naložbah, ki so bile opredeljene v postopku posvetovanja, in, kadar je primerno, ali je usklajen z najnovejšo simulacijo scenarijev motenj, ki jo na ravni celotne Unije na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2017/1938 izvede Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za plin), z regionalnimi in nacionalnimi ocenami tveganja na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2017/1938 in nezavezujočimi desetletnimi načrti za razvoj omrežja za celotno Unijo (v nadaljnjem besedilu: načrti za razvoj omrežja za celotno Unijo) iz člena 30(1), točka (b), Uredbe (EU) 2019/943, ter s členoma 32 in 60 Uredbe (EU) 2024/1789. Če obstajajo kakršni koli dvomi glede skladnosti z načrti za razvoj omrežja za celotno Unijo, se o tem posvetuje z ACER. Od operaterja prenosnega sistema lahko zahteva, da spremeni svoj desetletni načrt za razvoj omrežja.

Pristojni nacionalni organi preučijo skladnost desetletnega načrta za razvoj omrežja s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119, z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom in njegovimi posodobitvami ter s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi poročili, predloženimi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, v primeru neskladnosti pa lahko regulativnemu organu predložijo utemeljeno mnenje z opisom neskladnosti, ki ga je treba ustrezno upoštevati.

6.   Regulativni organ spremlja in ocenjuje izvajanje desetletnega načrta za razvoj omrežja.

7.   Kadar neodvisni operater sistema ali neodvisni operater prenosnega sistema ali pa integrirani operater vodikovega prenosnega omrežja ali neodvisni operater vodikovega prenosnega omrežja iz razlogov, ki niso nujni razlogi, nad katerimi nima nadzora, ne izvede naložbe, ki bi jo bilo treba v skladu z desetletnim načrtom za razvoj omrežja izvesti v naslednjih treh letih, države članice zagotovijo, da mora regulativni organ sprejeti vsaj enega od naslednjih ukrepov in s tem zagotoviti, da se zadevna naložba izvede, če je na podlagi najnovejšega desetletnega načrta za razvoj omrežja še vedno relevantna:

Kadar regulativni organ uporabi svoja pooblastila na podlagi točke (b) prvega pododstavka, lahko od operaterja prenosnega sistema ali operaterja vodikovega prenosnega omrežja zahteva, da soglaša z enim ali več od naslednjega:

Operater prenosnega sistema ali operater vodikovega prenosnega omrežja vlagateljem zagotovi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, nove naprave priključi na prenosni sistem ali na vodikovo prenosno omrežje in si na splošno v največji možni meri prizadeva za olajšanje izvajanja naložbenega projekta.

Zadevne finančne dogovore odobri regulativni organ.

8.   Kadar regulativni organ uporabi svoja pooblastila na podlagi odstavka 7, se stroški zadevne naložbe krijejo z ustreznimi tarifami za dostop do omrežja, kot jih določi ali odobri regulativni organ.

1.   Operaterji vodikovih distribucijskih omrežij regulativnemu organu vsaka štiri leta predložijo načrt, v katerem je predstavljena infrastruktura vodikovega omrežja, ki jo nameravajo razviti. Načrt pripravijo v tesnem sodelovanju z operaterji distribucijskih sistemov za zemeljski plin in električno energijo ter, kadar je primerno, z operaterji daljinskega ogrevanja in hlajenja, s čimer zagotovijo učinkovito povezovanje energetskega sistema in v največji možni meri upoštevajo njihova mnenja. Države članice lahko operaterjem vodikovih distribucijskih omrežij v skladu s tem členom in operaterjem distribucijskih sistemov v skladu s členom 57, ki so dejavni v isti regiji, dovolijo pripravo skupnega načrta.

Tiste, ki dovolijo en skupni načrt, zagotovijo, da je načrt dovolj pregleden, da se lahko v njem jasno razberejo v načrtu obravnavane posebne potrebe sektorja zemeljskega plina in posebne potrebe sektorja vodika. Za posamezne nosilce energije se izvede ločeno modeliranje z ločenimi poglavji, v katerih so prikazani zemljevidi omrežij za zemeljski plin in zemljevidi omrežij za vodik.

Države članice, v katerih so pripravljeni ločeni načrti za zemeljski plin in vodik, zagotovijo, da operaterji distribucijskih sistemov in operaterji vodikovih distribucijskih omrežij tesno sodelujejo, kadar je treba sprejeti odločitve za zagotovitev učinkovitosti sistema pri vseh nosilcih energije, na primer za spremembo namena.

2.   Za načrt za razvoj vodikovega distribucijskega omrežja velja zlasti:

3.   Operaterji vodikovih distribucijskih omrežij si z drugimi operaterji vodikovih omrežij, tudi – če obstaja neposredna povezava – s tistimi v sosednjih državah članicah, izmenjajo vse relevantne informacije, potrebne za pripravo načrta.

4.   Regulativni organ oceni, ali je načrt za razvoj vodikovega distribucijskega omrežja skladen z odstavkom 1 tega člena. Preuči načrt in lahko zahteva njegove spremembe v skladu z oceno. Pri tej preučitvi upošteva splošno energetsko-ekonomsko nujnost vodikovega omrežja ter skupni scenarij, razvit na podlagi člena 55(2), točka (f). Kar zadeva načrte, predložene v povezavi z vodikovimi omrežji, za katera se uporablja odstopanje na podlagi člena 51 ali 52, se lahko vzdrži preučitve načrta in priprave priporočil za spremembe.

5.   Regulativni organ preučitev načrta za razvoj vodikovega distribucijskega omrežja upošteva pri odobritvi posebnih pristojbin v smislu člena 5 Uredbe (EU) 2024/1789.

6.   Države članice lahko do 31. decembra 2032 brez poseganja v pooblastila regulativnega organa za nadzor pravil o dostopu do omrežja naložijo drugemu pristojnemu organu, da preuči načrt za razvoj vodikovega distribucijskega omrežja in pripravi priporočila za njegove spremembe s strani operaterja vodikovega distribucijskega omrežja, da se tako zagotovi skladnost s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti in njihovimi posodobitvami.

7.   Države članice se lahko z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 tega člena odločijo, da za operaterje vodikovih distribucijskih omrežij od 4. avgusta 2024 uporabljajo zahteve iz člena 55.

1.   Države članice zagotovijo, da operaterji distribucijskih sistemov pripravijo načrte razgradnje omrežij, kadar se pričakuje zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu, ki zahteva razgradnjo distribucijskih omrežij zemeljskega plina ali njihovih delov. Taki načrti se pripravijo v tesnem sodelovanju z operaterji vodikovih distribucijskih omrežij, z operaterji distribucijskih sistemov za električno energijo ter z operaterji daljinskega ogrevanja in hlajenja, s čimer se zagotovi učinkovito povezovanje energetskega sistema ter odraža manjša poraba zemeljskega plina za ogrevanje in hlajenje stavb, v katerih je na voljo več energetsko in stroškovno učinkovitih alternativ. Države članice lahko operaterjem distribucijskih sistemov v skladu s tem členom in operaterjem vodikovih distribucijskih omrežij v skladu s členom 56, ki so dejavni v isti regiji, dovolijo pripravo skupnega načrta, če je treba spremeniti namen delov infrastrukture za zemeljski plin. Tiste, ki dovolijo en skupni načrt, zagotovijo, da je načrt dovolj pregleden, da se lahko v njem jasno razberejo v načrtu obravnavane posebne potrebe sektorja zemeljskega plina in posebne potrebe sektorja vodika. Kadar je ustrezno, se za vsak nosilec energije izvede ločeno modeliranje z ločenimi poglavji, v katerih so prikazani zemljevidi omrežij za zemeljski plin in zemljevidi omrežij za vodik.

Države članice, v katerih so pripravljeni ločeni načrti za zemeljski plin in vodik, zagotovijo, da operaterji distribucijskih sistemov in operaterji vodikovih distribucijskih omrežij tesno sodelujejo, kadar je treba sprejeti odločitve za zagotovitev učinkovitosti sistema pri vseh nosilcih energije, na primer za spremembo namena.

2.   Pri načrtih razgradnje distribucijskih omrežij se upoštevajo vsaj naslednja načela:

3.   Ustrezni nacionalni organi ocenijo, ali so načrti razgradnje distribucijskih omrežij skladni z načeli iz odstavka 2. Načrt razgradnje distribucijskega omrežja odobrijo ali zavrnejo, lahko pa zahtevajo njegove spremembe.

4.   Priprava načrtov razgradnje distribucijskih omrežij omogoča lažjo zaščito končnih odjemalcev v skladu s členom 13, pri čemer se pri pripravi upoštevajo pravice končnih odjemalcev na podlagi člena 38(6).

5.   Države članice se lahko odločijo, da do 4. avgusta 2024 ne bodo naložile obveznosti iz odstavkov 1 do 4 operaterjem distribucijskih sistemov, ki oskrbujejo manj kot 45 000 priključenih odjemalcev. Kadar so operaterji distribucijskih sistemov oproščeni predložitve načrta razgradnje distribucijskega omrežja, o razgradnji distribucijskih omrežij ali njihovih delov obvestijo regulativni organ.

6.   Kadar je treba dele distribucijskega omrežja zemeljskega plina razgraditi pred prvotno predvidenim koncem njihovega življenjskega cikla, regulativni organ določi smernice za strukturni pristop k amortizaciji takih sredstev in določitvi tarif v skladu s členom 78(7). Pri pripravi takih smernic se posvetuje z ustreznimi deležniki, zlasti z operaterji distribucijskih sistemov in združenji odjemalcev.

1.   Države članice zagotovijo omogočitveni regulativni okvir za obrate za proizvodnjo biometana v zvezi s priključnino in stroški priključitve zaradi njihove priključitve na prenosna ali distribucijska omrežja. Tak regulativni okvir zagotavlja, da:

2.   Regulativni organi lahko pri določanju ali odobravanju tarif ali metodologij, ki jih bodo uporabljali operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, upoštevajo stroške in naložbe teh operaterjev sistemov zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki se ne povrnejo neposredno s priključnino in stroški priključitve, kolikor stroški ustrezajo stroškom učinkovitega in strukturno primerljivega reguliranega operaterja.

1.   Kadar države članice uporabljajo sistem reguliranega dostopa tretjih strani do vodikovih prenosnih omrežij na podlagi člena 35(1) in kadar projekt povezovalnih vodikovodov ni projekt skupnega interesa iz poglavja II in točke 3 Priloge I k Uredbi (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta (49), sosednji in zadevni operaterji vodikovih prenosnih omrežij krijejo stroške projekta in jih lahko po odobritvi regulativnega organa vključijo v svoje tarifne sisteme. Če operaterji vodikovih prenosnih omrežij ugotovijo znatno vrzel med koristmi in stroški, lahko pripravijo projektni načrt, vključno z zahtevkom za čezmejno dodelitev stroškov, in ga skupaj predložijo zadevnim regulativnim organom v skupno odobritev.

2.   Kadar operaterji vodikovih prenosnih omrežij predložijo projektni načrt iz odstavka 1, ta projektni načrt in zahtevek za čezmejno dodelitev stroškov spremljata analiza stroškov in koristi za projekt, ki upošteva koristi, ki segajo prek meja zadevnih držav članic, ter poslovni načrt, v katerem je ocenjena finančna izvedljivost projekta ter ki vključuje rešitev za financiranje in določa, ali se udeleženi operaterji vodikovih prenosnih omrežij strinjajo z utemeljenim predlogom za čezmejno dodelitev stroškov.

Zadevni regulativni organ po posvetovanju z operaterji vodikovih prenosnih omrežij sprejme skupno odločitev o dodelitvi naložbenih stroškov, ki jih posamezni operater vodikovega prenosnega omrežja nosi za projekt.

3.   Po 1. januarju 2033 vsi zadevni operaterji vodikovih prenosnih omrežij izpogajajo sistem finančnih nadomestil in tako zagotovijo financiranje čezmejne vodikove infrastrukture, če se za dostop do vodikovih prenosnih omrežij na povezovalnih točkah med državami članicami ne zaračunavajo tarife na podlagi člena 7(8) Uredbe (EU) 2024/1789. Operaterji vodikovih prenosnih omrežij pri razvoju tega sistema opravijo obsežen postopek posvetovanja z vsemi zadevnimi udeleženci na trgu.

4.   Zadevni operaterji vodikovih prenosnih omrežij do 31. decembra 2035 dosežejo dogovor o sistemu finančnih nadomestil in ga predložijo zadevnim regulativnim organom v skupno odobritev. Če v tem obdobju dogovor ni dosežen, zadevni regulativni organi v dveh letih sprejmejo skupno odločitev. Kadar zadevni regulativni organi v dveh letih ne morejo doseči skupnega dogovora, ACER sprejme odločitev po postopku na podlagi člena 6(10) Uredbe (EU) 2019/942.

5.   Sistem finančnih nadomestil se izvaja v skladu s členom 78(1), točka (c).

6.   Pri prehodu na sistem finančnih nadomestil uveljavljeni mehanizem finančnih nadomestil ne vpliva na obstoječe pogodbe o zmogljivosti.

7.   Dodatne podrobnosti, potrebne za izvajanje postopka iz tega člena, vključno z zahtevanimi postopki in časovnimi okviri ter postopkom za pregledovanje in po potrebi spreminjanje sistema finančnih nadomestil, da se lahko upošteva razvoj tarif in razvoj vodikovih omrežij, se določijo v omrežnem kodeksu, pripravljenem na podlagi člena 72 Uredbe (EU) 2024/1789.

1.   Vsaka država članica na nacionalni ravni imenuje samo en regulativni organ.

2.   Odstavek 1 tega člena ne posega v imenovanje drugih regulativnih organov na regionalni ravni držav članic, če obstaja en visoki predstavnik, ki bo v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) 2019/942 v okviru odbora regulatorjev agencije ACER deloval kot zastopnik in kot oseba za stike na ravni Unije.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko država članica imenuje regulativne organe za manjše sisteme na geografsko ločenih območjih, katerih poraba v letu 2008 je predstavljala manj kot 3 % skupne porabe države članice, v kateri se nahaja. To odstopanje ne posega v imenovanje enega samega visokega predstavnika, ki bo v okviru odbora regulatorjev agencije ACER v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) 2019/942 deloval kot zastopnik in kot oseba za stike na ravni Unije.

4.   Države članice zagotovijo neodvisnost regulativnega organa in poskrbijo, da svoja pooblastila izvaja nepristransko in pregledno. V ta namen države članice zagotovijo, da je regulativni organ pri opravljanju svojih regulativnih nalog, ki mu jih nalaga ta direktiva in z njo povezani pravni akti:

5.   Da zavarujejo neodvisnost regulativnega organa, države članice zlasti zagotovijo:

Ob upoštevanju prvega pododstavka, točka (d), države članice zagotovijo ustrezen sistem rotacije za odbor ali najvišje vodstvo. Člane odbora, ali – če odbor ne obstaja – najvišjega vodstva se lahko še pred koncem njihovega mandata funkcije razreši le, če ne izpolnjujejo več pogojev iz tega člena ali če so storili kršitev po nacionalnem pravu.

Države članice lahko določijo naknadni pregled letnih računovodskih izkazov regulativnih organov, ki ga opravi neodvisni revizor.

6.   Komisija do 5. julija 2026 in nato vsaka štiri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o skladnosti nacionalnih organov z načelom neodvisnosti, določenim v tem členu. Komisija da taka poročila na voljo javnosti.

1.   Regulativni organ ima naslednje naloge:

2.   Če država članica tako določi, lahko naloge v zvezi s spremljanjem iz odstavka 1 opravljajo drugi organi in ne regulativni organ. V tem primeru je treba z rezultati takšnega spremljanja čim prej seznaniti regulativni organ.

Regulativni organ se pri opravljanju nalog iz odstavka 1 v skladu z načeli boljše ureditve po potrebi posvetuje z operaterji prenosnih sistemov zemeljskega plina in operaterji vodikovega omrežja ter po potrebi tesno sodeluje z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, pri čemer ne posega v njihove posebne pristojnosti, sam pa ohrani neodvisnost.

Odobritve regulativnega organa ali ACER v skladu s to direktivo ne posegajo v ustrezno utemeljeno prihodnje izvajanje pooblastil regulativnega organa v skladu s tem členom niti ne vplivajo na kazni, ki jih naložijo drugi pristojni organi ali Komisija.

3.   Kadar je imenovan neodvisni operater sistema ali neodvisni operater vodikovega prenosnega omrežja na podlagi člena 61 ali 68, regulativni organ poleg nalog, ki jih ima na podlagi odstavka 1 tega člena, opravlja tudi naslednje naloge:

4.   Države članice zagotovijo, da se regulativni organi pooblastijo za učinkovito in hitro izvajanje nalog iz odstavkov 1, 3 in 6. V ta namen ima regulativni organ vsaj naslednja pooblastila:

5.   Regulativni organ v državi članici, kjer ima ENTSO za plin, ENNOH ali telo EU ODS sedež, je pristojen za izrekanje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni tem telesom, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive Uredba (EU) 2024/1789 ali drugih ustreznih pravno zavezujočih odločitev regulativnih organov ali ACER, ali da izrek takih kazni predlaga pristojnemu sodišču.

6.   Kadar je bil neodvisni operater prenosnega sistema ali integrirani operater vodikovega prenosnega omrežja imenovan v skladu z oddelkom 3 Poglavja IX, ima regulativni organ poleg nalog in pooblastil na podlagi odstavkov 1 in 4 tega člena vsaj tudi naslednje naloge in pooblastila:

7.   Regulativni organi so pristojni za to, da določijo ali potrdijo vsaj metodologije za izračun ali določitev naslednjih pogojev dovolj zgodaj pred začetkom njihove veljavnosti:

8.   Metodologije ali pogoji iz odstavka 7 se objavijo.

9.   Pri določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij in storitev za izravnavo iz odstavka 7 regulativni organi zagotovijo, da se operaterjem prenosnih in distribucijskih sistemov ter, brez poseganja v odločitve držav članic na podlagi člena 35(4), operaterjem vodikovih omrežij nameni ustrezna spodbuda, tako kratkoročna kot dolgoročna, za povečevanje učinkovitosti, spodbujanje povezovanja trgov in zanesljivosti dobave ter za podpiranje zadevnih raziskovalnih dejavnosti.

10.   Regulativni organi spremljajo upravljanje prezasedenosti v nacionalnih prenosnih omrežjih in vodikovih prenosnih omrežjih, vključno s povezovalnimi plinovodi in povezovalnimi vodikovodi, in izvajanje pravil upravljanja prezasedenosti. V ta namen operaterji prenosnih sistemov, operaterji vodikovih prenosnih omrežij ali operaterji na trgu svoje postopke upravljanja prezasedenosti, vključno z dodeljevanjem zmogljivosti, predložijo v odobritev regulativnim organom. Regulativni organi lahko zahtevajo spremembe omenjenih pravil.

1.   Regulativni organi so pristojni za to, da od operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina, skladiščnih sistemov zemeljskega plina, sistemov za UZP in distribucijskih sistemov, operaterjev skladišč vodika in vodikovih terminalov ter operaterjev vodikovih omrežij po potrebi zahtevajo, da spremenijo pogoje, vključno s tarifami ali metodologijami iz tega člena, da zagotovijo njihovo sorazmernost in nediskriminatorno uporabo. V primeru, da je dostop do skladišč zemeljskega plina določen na podlagi člena 33(3), ta naloga izključuje spremembo tarif. Kadar dostop do vodikovih omrežij, obratov za vodik ali skladišč vodika temelji na pogodbenem dostopu tretjih strani v skladu s členom 35(4), členom 36(1) ali členom 37(2), ta naloga izključuje spremembo tarif. V primeru zamud pri določanju tarif za prenos in distribucijo zemeljskega plina in, če je primerno, tarif za vodikovo omrežje, so regulativni organi pristojni za predhodno določitev in odobritev teh tarif ali metodologij ter tarif ali metodologij za vodikova omrežja ter odločitev o ustreznih izravnalnih ukrepih, če končne tarife ali metodologije odstopajo od teh začasnih tarif ali metodologij.

2.   Stranka, ki se želi pritožiti zoper operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, skladiščnega sistema zemeljskega plina, sistema za UZP ali distribucijskega sistema ali operaterja vodikovega omrežja, skladišča ali terminala v zvezi z njegovimi obveznostmi po tej direktivi, lahko pošlje pritožbo regulativnemu organu, ki v vlogi organa za poravnavo sporov v dveh mesecih po prejemu pritožbe sprejme svojo odločitev. Ta rok se lahko podaljša za dva meseca, če regulativni organ zahteva dodatne informacije. Ta podaljšani rok se lahko dodatno podaljša s soglasjem pritožnika. Odločitev regulativnega organa je zavezujoča, dokler se ne ovrže s pritožbo.

3.   Vsaka stranka, ki utrpi škodo in ima pravico do pritožbe na odločitev o metodologijah za izračun, sprejeto v skladu s tem členom, ali če za regulativni organ velja obveznost posvetovanj, glede predlaganih tarif ali metodologij za izračun, lahko v dveh mesecih po objavi odločitve ali njenega predloga ali v krajšem roku, če to predvidijo države članice, vloži pritožbo za pregled. Taka pritožba nima odložilnega učinka.

4.   Države članice oblikujejo ustrezne in učinkovite mehanizme za ureditev, nadzor in preglednost v izogib zlorabam prevladujočega položaja, zlasti v škodo odjemalcev, in spodrivajočemu ravnanju. Ti mehanizmi morajo upoštevati določbe PDEU, zlasti člena 102 Pogodbe.

5.   Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z upravnimi ukrepi ali kazenskimi postopki v skladu s svojim nacionalnim pravom, zoper fizične ali pravne osebe, ki so odgovorne v primeru nespoštovanja pravil o zaupnosti, ki jih nalaga ta direktiva.

6.   Pritožbe iz odstavkov 2 in 3 ne vplivajo na uveljavljanje pravic do pritožbe po pravu Unije ali nacionalnem pravu.

7.   Odločitve regulativnih organov so v celoti utemeljene in upravičene ter dopuščajo sodni nadzor. Odločitve so na voljo javnosti, hkrati pa zagotavljajo zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

8.   Države članice zagotovijo ustrezne mehanizme na nacionalni ravni, v okviru katerih se lahko stranka, ki jo zadeva odločitev regulativnega organa, pritoži organu, ki je neodvisen od vpletenih strank in katere koli vlade.

1.   Regulativni organi se tesno posvetujejo in sodelujejo med seboj, zlasti v okviru ACER, ter drug drugemu in ACER zagotavljajo podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih nalog iz te direktive. Pri izmenjavi informacij je organ, ki informacije prejme, zavezan enaki stopnji zaupnosti kot organ, ki informacije zagotovi.

2.   Regulativni organi sodelujejo vsaj na regionalni ravni za:

3.   Regulativni organi imajo pravico sklepati sporazume med seboj, da bi spodbudili regulativno sodelovanje.

4.   Ukrepi iz odstavka 2 se po potrebi izvajajo v tesnem posvetovanju z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi in brez poseganja v njihove posebne pristojnosti.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90, da dopolni to direktivo z vzpostavitvijo smernic glede obsega obveznosti regulativnih organov, da sodelujejo med seboj in z ACER.

6.   Regulativni organi ali po potrebi drugi pristojni organi se lahko posvetujejo in sodelujejo z zadevnimi organi tretjih držav, vključno s pogodbenicami Energetske skupnosti, v zvezi z delovanjem infrastrukture za zemeljski plin in vodikove infrastrukture v tretje države in iz njih, da se v zvezi z zadevno infrastrukturo zagotovi usklajena uporaba te direktive na ozemlju in v teritorialnem morju države članice.

1.   Vsak regulativni organ in Komisija lahko zahtevata mnenje ACER o tem, ali je odločitev regulativnega organa v skladu z omrežnimi kodeksi in smernicami, sprejetimi na podlagi te direktive ali Uredbe (EU) 2024/1789.

2.   ACER v treh mesecih po prejemu zahtevka pošlje svoje mnenje regulativnemu organu, ki ga je zahteval, oziroma Komisiji ter regulativnemu organu, ki je zadevno odločitev sprejel.

3.   Kadar regulativni organ, ki je sprejel odločitev, ne upošteva mnenja ACER v štirih mesecih od datuma prejema mnenja, ACER o tem obvesti Komisijo.

4.   Vsak regulativni organ lahko obvesti Komisijo, če meni, da odločitev drugega regulativnega organa, pomembna za čezmejno trgovanje, ni v skladu z omrežnimi kodeksi in smernicami, sprejetimi na podlagi te direktive ali Uredbe (EU) 2024/1789, in sicer v dveh mesecih od datuma, ko je bila ta odločitev sprejeta.

5.   Komisija lahko odloči, da bo primer nadalje raziskala, če v dveh mesecih po tem, ko jo je obvestil ACER v skladu z odstavkom 3 ali jo je obvestil regulativni organ v skladu z odstavkom 4, ali v treh mesecih od datuma sprejetja odločitve, če ravna na lastno pobudo, ugotovi, da obstaja resen sum, da odločitev regulativnega organa ni v skladu z omrežnimi kodeksi in s smernicami, sprejetimi na podlagi te direktive ali Uredbe (EU) 2024/1789. V takem primeru povabi regulativni organ in stranke v postopku pred regulativnim organom, da predložijo pripombe.

6.   Kadar se Komisija odloči, da bo primer raziskala v skladu z odstavkom 5, najpozneje v štirih mesecih od datuma te odločitve sprejme končno odločitev, s katero:

7.   Kadar se Komisija v roku iz odstavkov 5 in 6 ne odloči primera nadalje raziskati ali sprejeti končne odločitve, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi regulativnega organa.

8.   Regulativni organ izpolni zahtevo Komisije po preklicu odločitve v roku dveh mesecev in o tem obvesti Komisijo.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 90 za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo tega člena.

1.   Države članice od dobaviteljev zahtevajo, da za opravljanje svojih nalog najmanj pet let hranijo na voljo nacionalnim organom, vključno z regulativnim organom in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in Komisiji zadevne podatke v zvezi z vsemi transakcijami v pogodbah o dobavi zemeljskega plina in vodika ter izvedenih finančnih instrumentih za trgovanje z zemeljskim plinom in vodikom, ki so jih imeli z veleprodajnimi odjemalci in operaterji prenosnih sistemov, operaterji skladiščnih sistemov zemeljskega plina in sistemov za UZP ter operaterji vodikovih omrežij, skladišč vodika in vodikovih terminalov.

2.   Podatki vključujejo podrobnosti o značilnostih zadevnih transakcij, kot so trajanje, pravila za dobavo in poravnavo, količina, datum in ura izvedbe, cene transakcij in način identifikacije zadevnega veleprodajnega odjemalca, pa tudi določene podrobnosti o vseh neporavnanih pogodbah o dobavi zemeljskega plina in vodika in izvedenih finančnih instrumentih za trgovanje z zemeljskim plinom in vodikom.

3.   Regulativni organ se lahko odloči, da nekatere od teh informacij da na razpolago udeležencem na trgu, pod pogojem, da se ne razkrijejo poslovno občutljivi podatki o posameznih udeležencih na trgu ali posameznih transakcijah. Ta odstavek se ne uporablja za podatke o finančnih instrumentih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/65/EU.

4.   Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to direktivo v skladu s členom 90 in določajo smernice, v katerih določi metode in podrobnosti hranjenja evidenc ter obliko in vsebino podatkov, ki jih je treba hraniti.

5.   Kar zadeva transakcije izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje z zemeljskim plinom in vodikom, ki jih imajo dobavitelji z veleprodajnimi odjemalci, operaterji prenosnih sistemov zemeljskega plina, skladiščnih sistemov zemeljskega plina in sistemov za UZP ter operaterji vodikovih sistemov, skladišč vodika in vodikovih terminalov, se ta člen uporablja šele potem, ko Komisija sprejme smernice iz odstavka 4.

6.   Ta člen ne pomeni dodatnih obveznosti za subjekte, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/65/EU, do organov iz odstavka 1 tega člena.

7.   Kadar organi iz odstavka 1 tega člena potrebujejo dostop do podatkov, ki jih hranijo subjekti, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/65/EU, organi, ki so pristojni v skladu z navedeno direktivo, organom iz odstavka 1 tega člena pošljejo zahtevane podatke.

1.   Ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države članice na podlagi te direktive za zagotovitev enakih pogojev, so skladni s PDEU, zlasti členom 36 PDEU, in z drugim pravom Unije.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 so sorazmerni, nediskriminatorni in pregledni. Ti ukrepi se lahko začnejo izvajati šele, ko je bila Komisija o njih uradno obveščena in jih je odobrila.

3.   Komisija v zvezi z uradnim obvestilom iz odstavka 2 ukrepa v dveh mesecih od datuma njegovega prejema. Ta rok začne teči na dan po prejemu vseh podatkov. Kadar Komisija ni ukrepala v roku dveh mesecev, se šteje, da ne nasprotuje ukrepom iz obvestila.

1.   Države članice, ki niso neposredno priključene na povezani sistem druge države članice, lahko odstopajo od člena 3, 8, 34 ali 60 ali člena 31(1). Vsako tako odstopanje se izteče takrat, ko je dokončan prvi povezovalni plinovod do države članice. O takem odstopanju se uradno obvesti Komisijo.

2.   Države članice lahko zaprosijo Komisijo, da odobri odstopanja od uporabe člena 3, 8, 60 ali 31 za najbolj oddaljene regije v smislu člena 349 PDEU ali druga geografsko odročna območja. Vsako tako odstopanje se izteče, ko je dokončan priključek regije ali območja na državo članico s povezanim sistemom.

3.   Luksemburg lahko odstopi od člena 60. O takem odstopanju se uradno obvesti Komisijo.

4.   Komisija države članice obvesti o prošnjah za odstopanja na podlagi odstavka 2, preden sprejme odločitev, pri čemer upošteva utemeljene zahtevke za zaupnost poslovno občutljivih informacij.

5.   Odstopanja, ki jih odobri Komisija na podlagi odstavka 2, so časovno in vsebinsko omejena na pogoje, katerih cilj je povečati konkurenco na notranjem trgu in povezovanje notranjega trga ter zagotovili, da odstopanja ne ovirajo prehoda na energijo iz obnovljivih virov ali uporabo načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“.

6.   Odstopanja, odobrena na podlagi Direktive 2009/73/ES brez datuma izteka ali brez določenega obdobja uporabe se iztečejo 31. decembra 2025. Države članice, ki 4. avgusta 2024, še vedno uporabljajo takšna odstopanja, se lahko odločijo, da uporabijo novo odstopanje na podlagi odstavka 1 ali 7 tega člena, ali pa lahko zaprosijo Komisijo, da odobri novo odstopanje na podlagi odstavka 2 tega člena.

7.   Države članice, v katerih je bila prva trgovska dobava v okviru njihove prve dolgoročne pogodbe za oskrbo z zemeljskim plinom izvršena po 4. avgustu 2024, lahko odstopajo od člena 3(1) do (4), člena 4(1), člena 8, člena 31(1), člena 32(1), člena 34, člena 39(1) do (5), člena 43, člena 44(6) in členov 46, 60, 61 in 75. O takem odstopanju se uradno obvesti Komisijo. Odstopanje preneha veljati deset let po prejemu prve trgovske dobave v okviru njihove prve dolgoročne pogodbe za oskrbo z zemeljskim plinom.

8.   Obvestila o odstopanjih, ki jih odobrijo države članice na podlagi odstavkov 1, 3 in 7, ter sklepi Komisije o odobritvi odstopanj na podlagi odstavkov 2, 5, in 6 se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Države članice lahko odobrijo odstopanja od uporabe členov 46, 68 ali 71 za vodikova omrežja, ki se nahajajo v najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 PDEU in v izoliranih regijah z naslednjimi kodami NUTS 2 in NUTS 3 nomenklature za statistične teritorialne enote (NUTS), določene z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (52):

2.   Vsako odstopanje, odobreno na podlagi odstavka 1, se objavi in o njem se uradno obvesti Komisija.

3.   Odstopanja, odobrena na podlagi odstavka 1, prenehajo veljati 15 let od datuma, ko so odobrena, v vsakem primeru pa najpozneje 31. decembra 2044. Taka odstopanja se ne podaljšajo. Države članice prekličejo odstopanje, odobreno na podlagi odstavka 1, kadar se vodikovo omrežje, za katerega velja tako odstopanje, razširi prek izolirane regije ali se priključi na vodikova omrežja, ki se nahajajo zunaj regije.

4.   Regulativni organ države članice, ki je odobril odstopanje, vsakih sedem let od datuma odobritve odstopanja na podlagi odstavka 1 ali na utemeljeno zahtevo Komisije objavi oceno učinka tega odstopanja na konkurenco, razvoj infrastrukture in delovanje trga. Če regulativni organ po takem ocenjevanju ugotovi, da bi nadaljnja uporaba odstopanja pomenila nevarnost oviranja konkurence ali negativnega vplivanja na učinkovito uvajanje vodikove infrastrukture ali na razvoj trga vodika v državi članici ali Uniji, odstopanje prekliče.

1.   V zvezi s prenosnimi plinovodi zemeljskega plina med državo članico in tretjo državo, ki so bili dokončani pred 23. majem 2019, se država članica, v kateri je prva povezovalna točka takega prenosnega plinovoda z omrežjem države članice, lahko odloči za odstopanje od členov 31, 60, 71 in 72, člena 78(7) in (9) ter člena 79(1) za dele takih plinovodov zemeljskega plina, ki se nahajajo na njenem ozemlju ali v teritorialnem morju, iz objektivnih razlogov kot je omogočanje vračila naložbe, ali iz razlogov v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, pod pogojem, da odstopanje ne škodi konkurenci na notranjem trgu zemeljskega plina ali njegovemu učinkovitemu delovanju ali zanesljivosti oskrbe v Uniji.

Odstopanje je, na podlagi objektivne utemeljitve, časovno omejeno na obdobje do 20 let, ki se lahko podaljša, če je to utemeljeno, in zanj lahko veljajo pogoji, ki prispevajo k doseganju pogojev iz prvega pododstavka.

Taka odstopanja se ne uporabljajo za prenosne plinovode med državo članico in tretjo državo, ki mora prenesti to direktivo v svoj pravni red in ki to direktivo učinkovito izvaja na podlagi sporazuma, sklenjenega z Unijo.

2.   Kadar je zadevni prenosni plinovod na ozemlju več kot ene države članice, o odobritvi odstopanja za ta prenosni plinovod odloči država članica, v kateri je prva povezovalna točka z omrežjem držav članic, po posvetovanju z vsemi zadevnimi državami članicami.

Komisija se lahko na zahtevo zadevnih držav članic odloči, da bo delovala kot opazovalka v posvetovanju med državo članico, v kateri je prva povezovalna točka, in tretjo državo, glede usklajene uporabe te direktive na ozemlju in v teritorialnem morju države članice, v kateri je prva povezovalna točka, vključno z odobritvijo odstopanj za takšne prenosne plinovode.

3.   Odločitve na podlagi odstavkov 1 in 2 se sprejmejo do 24. maja 2020. Države članice o vseh teh odločitvah uradno obvestijo Komisijo in jih objavijo.

4.   Komisija do 5. avgusta 2026 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o odstopanjih, odobrenih na podlagi tega člena. V poročilu zlasti oceni učinek takih odstopanj na učinkovito delovanje notranjega trga zemeljskega plina in na zanesljivost oskrbe z energijo ter bistvene varnostne interese Unije in držav članic.

1.   Brez poseganja v druge obveznosti na podlagi prava Unije ter v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami lahko ostanejo v veljavi obstoječi sporazumi med državo članico in tretjo državo o delovanju prenosnega plinovoda ali pridobivalnega cevovodnega omrežja, dokler ne začne veljati nov sporazum med Unijo in to tretjo državo ali dokler se uporablja postopek iz odstavkov 2 do 15.

2.   Brez poseganja v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami, kadar namerava država članica začeti pogajanja s tretjo državo zaradi spremembe, podaljšanja, prilagoditve, obnovitve ali sklenitve sporazuma o prenosnem plinovodu s tretjo državo ali o povezovalnem vodikovodu s tretjo državo glede zadev, ki v celoti ali deloma spadajo na področje uporabe te direktive ali Uredbe (EU) 2024/1789, o svoji nameri uradno pisno obvesti Komisijo.

Tako uradno obvestilo mora vključevati ustrezno dokumentacijo in navedbo določb, ki bodo obravnavane v pogajanjih ali o katerih se bo ponovno pogajalo, cilje pogajanj in vse druge relevantne informacije in mora biti posredovano Komisiji vsaj pet mesecev pred predvidenim začetkom pogajanj.

3.   Na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 2 Komisija sprejme odločitev, s katero odobri zadevni državi članici, da lahko začne formalna pogajanja s tretjo državo za del, ki bi lahko vplival na skupna pravila Unije, razen če meni, da bi začetek takšnih pogajanj:

4.   Komisija pri izvedbi ocene na podlagi odstavka 3 upošteva, ali se predvideni sporazum nanaša na prenosni plinovod ali pridobivalni plinovod, ki prispeva k diverzifikaciji oskrbe z zemeljskim plinom in dobaviteljev z novimi viri zemeljskega plina.

5.   Komisija v 90 dneh po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 2 sprejme odločitev o odobritvi ali o zavrnitvi odobritve državi članici, da začne pogajanja za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma s tretjo državo. Če so za sprejetje odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 90 dni šteje od datuma prejetja dodatnih informacij.

6.   V primeru, da Komisija sprejme odločitev, s katero zavrne odobritev državi članici, da začne pogajanja za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma s tretjo državo, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico in navede razloge za takšno odločitev.

7.   Odločitev o odobritvi ali o zavrnitvi odobritev državi članici, da začne pogajanja za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma s tretjo državo, se sprejme z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 90(2).

8.   Komisija lahko pripravi smernice in zahteva vključitev določenih klavzul v predlagani sporazum, da se zagotovi skladnost s pravom Unije v skladu s Sklepom (EU) 2017/684 Evropskega parlamenta in Sveta (53).

9.   Komisija mora biti obveščena o napredku in rezultatih pogajanj za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma v vseh fazah teh pogajanj in lahko sodeluje v teh pogajanjih med državo članico in tretjo državo v skladu s Sklepom (EU) 2017/684.

10.   Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odločitvah, sprejetih na podlagi odstavka 5.

11.   Zadevna država članica pred podpisom sporazuma s tretjo državo Komisijo uradno obvesti o rezultatih pogajanj in ji posreduje besedilo izpogajanega sporazuma.

12.   Komisija po prejemu uradnega obvestila na podlagi odstavka 11 oceni izpogajani sporazum na podlagi odstavka 3. Če Komisija ugotovi, da sporazum, dogovorjen v pogajanjih, izpolnjuje zahteve iz odstavka 3, sprejme odločitev, s katero državi članici odobri podpis in sklenitev sporazuma.

13.   Komisija v 90 dneh od prejetja uradnega obvestila iz odstavka 11 sprejme odločitev, s katero državi članici odobri ali zavrne odobritev podpisa in sklenitve sporazuma s tretjo državo. Kadar so za sprejetje odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 90 dni šteje od datuma prejetja dodatnih informacij.

14.   Kadar Komisija sprejme odločitev na podlagi odstavka 13, s katero odobri državi članici podpis in sklenitev sporazuma s tretjo državo, zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o sklenitvi in začetku veljavnosti sporazuma ter o vseh naknadnih spremembah statusa tega sporazuma.

15.   Kadar Komisija sprejme odločitev, s katero državi članici zavrne odobritev podpisa in sklenitve sporazuma s tretjo državo na podlagi odstavka 13, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico in navede razloge za takšno odločitev.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 9, 62, 72, 80, 81 in 82 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 4. avgusta 2024.

3.   Prenos pooblastila iz členov 9, 62, 72, 80, 81 in 82 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9, 62, 72, 80, 81 ali 82, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Komisija do 31. decembra 2030 to direktivo pregleda in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži ustrezne zakonodajne predloge. V pregledu se zlasti preuči uporaba člena 9 in povezanih opredelitev iz člena 2, da se oceni, ali obrati, ki začnejo delovati 1. januarja 2031, za podelitev certifikacije v skladu z navedenim členom dosegajo večje prihranke emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe nizkoogljičnih goriv in nizkoogljičnega vodika.

2.   Komisija do 5. avgusta 2035 objavi sporočilo, v katerem oceni izvajanje člena 46 v zvezi z operaterji vodikovih distribucijskih omrežij ter izvajanje členov 68 in 69 v zvezi z operaterji vodikovih prenosnih omrežij.

3.   ACER do 5. avgusta 2034 za namene sporočila Komisije na podlagi odstavka 2 tega člena objavi poročilo o učinku členov 46, 68 in 69 na delovanje, konkurenco, likvidnost, razvoj vodikove infrastrukture in preglednost trga vodika. Poročilo ACER vključuje posvetovanje z ustreznimi deležniki.

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2 do 6, členi 8 do 31, členom 33, členi 35 do 38, členom 39(1), točka (a), členom 39(3), (4), (7), (8) in (9), členom 40(1), členi 41, 42 in 43, členom 44(1), (2), (7) in (8), členom 45, členom 46(2) in (3), členi 50 do 59, členom 62, členom 64(11), členi 68 do 75, členom 76(5), členi 77, 78 in 79, členom 81(1) in (6), členoma 82 in 83 ter prilogama I in II, do 5. avgusta 2026. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.