DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1651

z dne 17. maja 2023

o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za posebno merjenje likvidnosti investicijskih podjetij v skladu s členom 42(6) navedene direktive

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (1) ter zlasti člena 42(6), tretji pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za merjenje zadostne ravni likvidnosti, ki bi jo morala imeti investicijska podjetja, je treba določiti skupna merila za oceno ustreznih potreb po likvidnosti v običajnih in stresnih razmerah ter ugotoviti, ali obstajajo vrzeli med ravnjo likvidnih sredstev, ki jih imajo investicijska podjetja, in ugotovljenimi potrebami po likvidnosti.

(2)

Za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (2), velja, da imajo v primerjavi z drugimi investicijskimi podjetji le omejeno likvidnostno tveganje. Zato lahko pristojni organi v skladu s členom 43(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/2033 taka investicijska podjetja izvzamejo iz likvidnostne zahteve iz člena 43(1), prvi pododstavek, navedene uredbe. Vendar je to izvzetje neobvezno. Za mala in nepovezana investicijska podjetja, ki jih njihov pristojni organ ni izvzel iz navedene likvidnostne zahteve, bi bilo nesorazmerno, če bi za ta podjetja veljale enake likvidnostne zahteve kot za večja in medsebojno povezana investicijska podjetja. Zato je primerno določiti, da bi morali pristojni organi pri merjenju likvidnostnega tveganja in elementov likvidnostnega tveganja iz člena 42(1), prvi pododstavek, točka (a), Direktive (EU) 2019/2034 meriti le likvidnostno tveganje ali elemente likvidnostnega tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti in drugih dejavnikov, značilnih za mala in nepovezana investicijska podjetja, za katere je zelo verjetno, da bodo povzročili likvidnostno tveganje, ki je pomembno in ni zajeto v likvidnostnih zahtevah iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033. Ti dejavniki vključujejo dejavnosti upravljanja portfelja, upravljanja večstranskega sistema trgovanja, kot je opredeljen v členu 4, točka 22, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), ali organiziranega sistema trgovanja, kot je opredeljen v členu 4, točka 23, navedene direktive, odobravanje kreditnih aranžmajev in kreditov vlagateljem ter tveganje financiranja in pomen strukture skupine za likvidnostno tveganje.

(3)

Člen 7(3) Uredbe (EU) 2019/2033 zahteva, da obvladujoča investicijska podjetja Unije, obvladujoči investicijski holdingi Unije in obvladujoči mešani finančni holdingi Unije na konsolidirani ravni izpolnjujejo likvidnostne zahteve iz dela 5 navedene uredbe. Obvladujoče investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije in obvladujoči mešani finančni holding Unije so lahko v konsolidiranem položaju izpostavljeni likvidnostnemu tveganju ali elementom likvidnostnega tveganja, ki so pomembni in jih navedene likvidnostne zahteve ne pokrivajo ali jih ne pokrivajo v zadostni meri. Podobno obvladujoče investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije in obvladujoči mešani finančni holding Unije v konsolidiranem položaju morda ne izpolnjujejo zahtev iz členov 24 in 26 Direktive (EU) 2019/2034, drugi upravni ukrepi pa verjetno v ustreznem časovnem okviru ne bi zadovoljivo izboljšali ureditev, procesov, mehanizmov in strategij iz člena 42(1), točka (b), Direktive (EU) 2019/2034. Pristojni organi bi zato morali za taka obvladujoča investicijska podjetja Unije, obvladujoče investicijske holdinge Unije in obvladujoče mešane finančne holdinge Unije na konsolidirani podlagi izmeriti, ali je izpostavljenost teh podjetij in družb likvidnostnemu tveganju pomembna in ni zajeta v likvidnostnih zahtevah iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033.

(4)

Različne dejavnosti investicijskih podjetij lahko na različne načine vplivajo na njihov profil likvidnosti. Spremembe vrednosti cen sredstev lahko povzročijo izgube in vplivajo na bilance stanja in likvidnostni položaj investicijskih podjetij, čeprav ta podjetja ne posedujejo sredstev strank za svoj račun. Investicijska podjetja, ki opravljajo storitve upravljanja portfelja, so lahko občutljiva na tržna nihanja, ki lahko povzročijo neusklajenost denarnih tokov med prilivi iz plačil provizij, ki se običajno prejmejo četrtletno ali polletno, in odlivi za plačilo obveznosti, ko zapadejo v plačilo, ali tako neusklajenost povečajo. Zato je primerno za vsako investicijsko storitev ali dejavnost iz oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU določiti merila, ki bi jih morali pristojni organi upoštevati pri merjenju, ali likvidnostna zahteva iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033 zadostno pokriva likvidnostno tveganje ali elemente likvidnostnega tveganja investicijskega podjetja. Pristojni organi bi morali zlasti upoštevati tiste investicijske storitve ali dejavnosti, ki so najbolj občutljive na tržna nihanja, ker so takšna nihanja nepredvidljiva, kar zadeva časovni okvir in obseg, ter lahko vplivajo na likvidnostno tveganje na različne načine, vključno s pozivi k večjemu kritju, nižjimi dobički in znižanimi provizijami.

(5)

Investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje za pomožno storitev odobravanja kreditnih aranžmajev ali kreditov vlagateljem, so izpostavljena posebnemu likvidnostnemu tveganju. Pozno odplačilo dolgov s strani vlagateljev lahko poslabša sposobnost investicijskega podjetja, da izpolni svoje obveznosti, unovčenje zavarovanj s premoženjem s poslabšanim profilom likvidnosti pa lahko privede do manj likvidnih sredstev, ki se uporabljajo za običajne posle. Pristojni organi bi zato morali oceniti povečano tveganje za investicijska podjetja, ki opravljajo take storitve.

(6)

Financiranje je primarni vir likvidnosti za investicijska podjetja, omejen ali prekinjen dostop do financiranja pa lahko povzroči prenehanje opravljanja storitev investicijskih podjetij, kar lahko negativno vpliva na trge in stranke. Glede na razlike med financiranjem investicijskih podjetij in kreditnih institucij, ki sprejemajo vloge, ter glede na to, da lahko dostop takih investicijskih podjetij do financiranja v nekaterih okoliščinah pomeni tveganja, je treba določiti elemente, ki bi jih morali pristojni organi upoštevati pri določanju posebnih likvidnostnih zahtev za taka investicijska podjetja.

(7)

Poslabšanje makroekonomskih in geopolitičnih razmer lahko povzroči, da se investicijska podjetja soočajo z resnimi omejitvami pri dostopu do financiranja. Pristojni organi bi zato morali oceniti posledice, ki bi jih takšno poslabšanje lahko imelo na vire financiranja investicijskih podjetij, vključno z grosističnim financiranjem in kreditnimi linijami. Glede na navedeno je treba določiti elemente, ki jih morajo pristojni organi oceniti v zvezi z neugodnimi zunanjimi dogodki, katerih pojav lahko poveča likvidnostno tveganje investicijskih podjetij.

(8)

Da bi pristojni organi lahko določili, kateri operativni dogodki lahko pomembno vplivajo na likvidnost investicijskih podjetij, je treba določiti operativne dogodke, za katere se pričakuje, da bodo najpomembnejši za investicijska podjetja, kot podskupino seznama vrst škodnih dogodkov iz člena 324 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(9)

Povečano likvidnostno tveganje lahko izhaja iz tveganja izgube ugleda, kar lahko vpliva na dejavnosti investicijskih podjetij. Čeprav nekateri učinki tveganja izgube ugleda niso zlahka predvidljivi, je druge, kot je zmanjšan dostop do trga ali dostop do likvidnosti nasprotnih strank, mogoče pričakovati. Pristojni organi bi zato morali oceniti učinek takih predvidljivih učinkov tveganja izgube ugleda na likvidnostno tveganje investicijskih podjetij.

(10)

Zaradi morebitnega vpliva likvidnostnega tveganja na delovanje investicijskega podjetja bi morala investicijska podjetja to tveganje pozorno spremljati. V skladu s členom 29 Direktive (EU) 2019/2034 morajo imeti investicijska podjetja vzpostavljene zanesljive strategije, politike in postopke, ki vključujejo spremljanje likvidnostnega tveganja in obravnavanje pomanjkanja likvidnosti. Zato je treba določiti, kateri pristojni organi bi morali oceniti učinkovitost upravljanja in nadzorovanja likvidnostnega tveganja investicijskih podjetij.

(11)

Medtem ko lahko skupina investicijskemu podjetju zagotovi dodatno likvidnost, lahko taka skupina tudi uporabi znatne vire likvidnosti, ki pripadajo investicijskemu podjetju, na podlagi sporazumov in drugih mehanizmov za prenos sredstev med investicijskim podjetjem na eni strani in obvladujočim podjetjem ali katerim koli drugim subjektom skupine na drugi strani. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da ocenijo splošno strukturo skupine in upoštevajo posledice, ki bi jih taki sporazumi in drugi mehanizmi za prenos sredstev lahko imeli na likvidnostno tveganje investicijskih podjetij, ki so del take skupine.

(12)	Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(13)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ocena likvidnostnega tveganja in elementov likvidnostnega tveganja, ki upravičujejo posebne likvidnostne zahteve

1. Pristojni organi ob upoštevanju velikosti, obsega in zapletenosti dejavnosti investicijskega podjetja natančno ocenijo posebno likvidnostno zahtevo iz člena 42 Direktive (EU) 2019/2034, tako da določijo zadosten znesek likvidnih sredstev, ki jih mora imeti investicijsko podjetje za pokritje potreb po likvidnosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti. Pristojni organi določijo ta znesek tako, da upoštevajo vse dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na likvidnostni položaj investicijskega podjetja in ustvarijo likvidnostne vrzeli, vključno z naslednjimi dejavniki:

(a)	ali obstaja likvidnostno tveganje, ki izhaja iz opravljanja investicijskih storitev in dejavnosti ter specifičnih pomožnih storitev iz člena 2 te uredbe;

(b)	ali obstaja likvidnostno tveganje, ki izhaja iz nerazpoložljivosti virov financiranja iz člena 3 te uredbe;

(c)	ali obstajajo zunanji dogodki, ki vplivajo na likvidnost, kot so navedeni v členu 4 te uredbe;

(d)	ali obstaja operativno tveganje, ki vpliva na likvidnost, kot je navedeno v členu 5 te uredbe;

(e)	ali obstaja tveganja izgube ugleda, ki vpliva na likvidnost, kot je navedeno v členu 6 te uredbe;

(f)	ali sta upravljanje in nadzorovanje likvidnostnega tveganja, kot sta navedena v členu 7 te uredbe, neustrezna;

(g)	če je investicijsko podjetje del skupine, strukturo skupine in njen vpliv na likvidnost investicijskega podjetja iz člena 8 te uredbe.

2. Za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033, pristojni organi ocenijo dejavnike in elemente likvidnostnega tveganja iz odstavka 1, točke (a), (b) in (g). Vendar se lahko ocena likvidnostnega tveganja, ki izhaja iz opravljanja investicijskih storitev in dejavnosti ter posebnih pomožnih storitev iz odstavka 1, točka (a), osredotoči na likvidnostno tveganje, ki izhaja iz izgube dohodka iz upravljanja portfelja, likvidnostno tveganje iz upravljanja večstranskega sistema trgovanja ali organiziranega sistema trgovanja, kot sta opredeljena v členu 4(1), točki 22 in 23, Direktive 2014/65/EU, ter likvidnostno tveganje iz odobravanja kreditnih aranžmajev ali kreditov vlagateljem.

3. Pristojni organi pri ocenjevanju potreb po likvidnosti v skladu z odstavkoma 1 in 2 storijo vse od naslednjega:

(a)	upoštevajo vse elemente, ki bi lahko imeli pomemben negativen učinek na potrebe investicijskega podjetja po likvidnosti v običajnih in stresnih razmerah;

(b)

upoštevajo razpoložljive pretekle podatke za obdobje, ki se jim zdi zadostno, o vsem naslednjem:

(i)	neusklajenostih med likvidnimi sredstvi ali drugimi viri likvidnosti in potrebami po likvidnosti;

(ii)	preteklih trendih glede likvidnostne zmogljivosti;

(iii)

opaženih pomembnih spremembah likvidnih sredstev in potreb po likvidnosti;

(c)

upoštevajo obstoj pogodb o pobotu, za katere veljajo pogoji iz člena 31 Uredbe (EU) 2019/2033, ali drugih mehanizmov za zmanjševanje tveganja, ki bi učinkovito zmanjšali potencialen neto likvidnostni odliv investicijskega podjetja do centralnih nasprotnih strank, klirinških članov, kreditnih institucij ali drugih investicijskih podjetij;

(d)	ugotovijo, ali ima investicijsko podjetje zanesljive procese, mehanizme in strategije za merjenje, spremljanje in upravljanje svojega likvidnostnega tveganja, kot je določeno v členih 24 in 26 Direktive (EU) 2019/2034;

(e)	upoštevajo morebitne medsebojne povezave med dejavniki iz odstavka 1;

(f)	izdelajo oceno na podlagi zanesljivih, točnih in posodobljenih informacij.

Za namene točke (a) stresne razmere pomenijo pretrese na trgu in težave samega investicijskega podjetja, kadar financiranje morda ni pravočasno ali stroškovno učinkovito.

4. Kadar se uporablja člen 7(3) Uredbe (EU) 2019/2033, pristojni organi pri ocenjevanju likvidnostnih tveganj in elementov likvidnostnega tveganja obvladujočega investicijskega podjetja Unije, obvladujočega investicijskega holdinga Unije ali obvladujočega mešanega finančnega holdinga Unije na podlagi njihovih konsolidiranih položajev uporabljajo člene 2 do 7 te uredbe.

Člen 2

Ocena likvidnostnega tveganja, ki izhaja iz investicijskih storitev in dejavnosti ter pomožnih storitev

1. Za investicijska podjetja, ki opravljajo katero koli dejavnost iz oddelka A, točka 1 ali 2, Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pristojni organi ocenijo raven potreb po likvidnosti, ki jih morajo pokriti likvidna sredstva, pri čemer upoštevajo vse naslednje:

(a)	posebne značilnosti storitev, ki se opravljajo za stranke, zlasti časovno neskladnost med provizijami, prejetimi od strank, in provizijami, plačanimi platformam za trgovanje za prenos ali izvrševanje naročil v imenu strank;

(b)	likvidnostni odliv zaradi višjih provizij, zaračunanih za dostop do platform za trgovanje, ali manj ugodnih ureditev, vključno z zmanjšanjem števila dni za plačilo računov investicijskega podjetja;

(c)	zamude pri plačilu provizij, ki jih dolgujejo stranke.

2. Za investicijska podjetja, ki opravljajo katero koli dejavnost iz oddelka A, točka 3 ali 6, Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pristojni organi ocenijo raven potreb po likvidnosti, ki jih morajo pokriti likvidna sredstva, pri čemer upoštevajo vse naslednje:

(a)	oceno likvidnostnega tveganja znotraj enega dne za pozicije iz trgovalne knjige investicijskega podjetja;

(b)

likvidnostno tveganje, ki izhaja iz tveganja spremembe cene zadevnega instrumenta zaradi dejavnikov, povezanih z njegovim izdajateljem ali izdajateljem osnovnega instrumenta, in iz spremembe cene instrumenta zaradi spremembe ravni obrestnih mer ali obsežnega gibanja na trgu lastniških vrednostnih papirjev, ki ni povezano s posebnimi značilnostmi posameznih vrednostnih papirjev;

(c)	posebne značilnosti trgovalnih dejavnosti investicijskega podjetja, zlasti profil zapadlosti poslov, morebiten pojav dolgoročnih poslov in valute poslov;

(d)	raven obremenitve sredstev, značilnosti zavarovanja s premoženjem, ki ga je treba zagotoviti, zlasti njegovo zapadlost in valuto, ter ali lahko nasprotne stranke investicijskega podjetja sredstva, zagotovljena kot zavarovanje s premoženjem, ponovno uporabijo ali ponovno zastavijo;

(e)	raven kritja znotraj dneva, ki ga mora v skladu s pogodbo predložiti investicijsko podjetje v običajnih in stresnih razmerah;

(f)	ali ima investicijsko podjetje dovolj likvidnih sredstev ali drugih virov likvidnosti za ohranjanje trgovalnih dejavnosti v primeru neuspešnih poravnav ali prekinitev storitev pri skrbnikih ali korespondenčnih bankah za denarna sredstva;

(g)	neporavnanost posla na dogovorjeni datum poravnave, ker prodajalec ne izroči vrednostnih papirjev ali kupec ne izroči plačila ob primernem času.

3. Za investicijska podjetja, ki opravljajo katero koli dejavnost iz oddelka A, točke 4, 5 ali 7, Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pristojni organi ocenijo raven potreb po likvidnosti, ki jih morajo pokriti likvidna sredstva, pri čemer upoštevajo vse naslednje:

(a)	pogodbene dogovore investicijskega podjetja za prejete provizije, povezane z uspešnostjo portfeljev strank;

(b)

časovno neusklajenost med provizijami, ki jih investicijsko podjetje prejme od strank, in provizijami, ki jih investicijsko podjetje plača ponudnikom storitev, ki so posebej povezane z njihovimi dejavnostmi, vključno z analizo trga, specializiranimi poročili, splošno ali prilagojeno analizo portfelja in storitvami združevanja;

(c)	kadar investicijsko podjetje prenese pooblastilo za upravljanje sredstev, časovno neusklajenost med provizijami, ki jih investicijsko podjetje prejme od strank, in provizijami, ki jih investicijsko podjetje plača pooblaščenemu finančnemu subjektu;

(d)	če je drug finančni subjekt uradno prenesel upravljanje sredstev na investicijsko podjetje, časovno neusklajenost med provizijami, ki jih investicijsko podjetje prejme od subjekta, ki je prenesel naloge, in stroški, ki jih investicijsko podjetje plača v zvezi s prenosom;

(e)	pogodbene dogovore med investicijskim podjetjem in vezanimi zastopniki, vključno s časovnim razporedom in ponavljanjem plačil vezanim zastopnikom;

(f)	zamude pri plačilu provizij, ki jih dolgujejo stranke.

4. Za investicijska podjetja, ki opravljajo katero koli dejavnost iz oddelka A, točka 8 ali 9, Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pristojni organi ocenijo raven potreb po likvidnosti, ki jih morajo pokriti likvidna sredstva, pri čemer upoštevajo vse naslednje:

(a)	časovno neusklajenost med provizijami, prejetimi od strank, in provizijami, plačanimi ponudnikom storitev;

(b)	zamude pri plačilu provizij, ki jih dolgujejo stranke.

5. Za investicijska podjetja, ki opravljajo pomožno storitev iz oddelka B, točka 2, Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pristojni organi ocenijo raven potreb po likvidnosti, ki jih morajo pokriti likvidna sredstva, pri čemer upoštevajo vse naslednje:

(a)	neporavnane zneske kreditnih aranžmajev in kreditov, odobrenih strankam;

(b)	profil likvidnosti zavarovanj s premoženjem ter tržne in zakonske omejitve njihovega unovčenja;

(c)	neporavnane zneske kreditnih aranžmajev in kreditov, odobrenih strankam, pri katerih je prišlo do neplačila.

Člen 3

Ocena likvidnostnega tveganja, ki izhaja iz financiranja

Pristojni organi pri ocenjevanju razpoložljivosti in kakovosti virov financiranja investicijskega podjetja upoštevajo vse naslednje:

(a)	razpoložljivost obstoječih virov financiranja in dostop do vnaprej dogovorjenih virov nujnega financiranja;

(b)	ali so taki viri financiranja zavarovani ali nezavarovani;

(c)	valuto takšnih virov financiranja;

(d)	znesek neobremenjenih sredstev, ki bi bila na voljo za pridobitev zavarovanega financiranja;

(e)	različne zapadlosti takih virov financiranja glede na njihov najbližji datum zapadlosti in najzgodnejši datum, na katerega se lahko takšni viri po pogodbi vpokličejo;

(f)	tveganje motenj v dnevnih denarnih tokovih investicijskega podjetja zaradi prekinitve kreditnih aranžmajev investicijskega podjetja;

(g)	druge odobrene, vendar neizkoriščene vire financiranja, zagotovljene investicijskemu podjetju.

Člen 4

Ocena zunanjih dogodkov, ki vplivajo na likvidnost

1. Pristojni organi ocenijo, ali bi raven likvidnosti investicijskega podjetja omogočila nadaljnje izpolnjevanje likvidnostnih zahtev v neugodnih makroekonomskih, mikroekonomskih in geopolitičnih razmerah, pri čemer upoštevajo vse naslednje:

(a)	delno ali popolno izgubo zmogljivosti nezavarovanega financiranja, vključno s prejetimi odobrenimi ali neodobrenimi likvidnostnimi ali kreditnimi linijami;

(b)	delno ali popolno izgubo zavarovanega kratkoročnega financiranja;

(c)	morebitno obveznost v zvezi s povratnim odkupom dolga ali izpolnjevanjem nepogodbenih obveznosti.

2. Pristojni organi pri ocenjevanju dogodkov iz odstavka 1 upoštevajo s trgom povezane dogodke, posebne stresne razmere, povezane s položajem izdajateljev sredstev investicijskega podjetja ali ponudniki financiranja investicijskega podjetja, in kombinacijo teh.

3. Kadar je investicijsko podjetje del skupine, pristojni organi določijo, kako lahko neugodni pogoji iz odstavkov 1 in 2 vplivajo na likvidnostni položaj skupine kot celote, in ugotovitve ocenjevanja, izvedenega v skladu s členom 8.

Člen 5

Ocena operativnega tveganja, ki vpliva na likvidnost

Pristojni organi ocenijo posledice katerega koli od naslednjih operativnih dogodkov za likvidnost investicijskega podjetja:

(a)	nerazpoložljivost sistemov investicijskega podjetja, ki se uporabljajo za dostop do trga ali virov financiranja;

(b)	prekinitev storitev pri skrbnikih in korespondenčni bankah za denarna sredstva;

(c)	zunanje ali notranje goljufije;

(d)	odškodnine in zahtevki v zvezi z napakami pri izvrševanju naročil.

Člen 6

Ocena tveganja izgube ugleda, ki vpliva na likvidnost

Pristojni organi ocenijo, kako lahko kateri koli od naslednjih dogodkov, povezanih z izgubo ugleda, vpliva na likvidnostno tveganje investicijskega podjetja:

(a)	dostop investicijskega podjetja do trga je zmanjšan;

(b)	nasprotne stranke zmanjšajo vire financiranja investicijskega podjetja;

(c)	nasprotne stranke na trgu zmanjšajo svoje izpostavljenosti do investicijskega podjetja pri poslih izven organiziranega trga vrednostnih papirjev.

Člen 7

Ocena dobrega upravljanja in nadzorovanja likvidnostnega tveganja

Pristojni organi ocenijo, ali ima investicijsko podjetje vzpostavljeno trdno in zanesljivo upravljanje in nadzorovanje tveganj svojih virov likvidnosti, kot je določeno v členih 24 in 26 Direktive (EU) 2019/2034, pri čemer upoštevajo strategije, politike, procese in sisteme, vzpostavljene za ohranjanje zadostnih ravni virov likvidnosti, ki vključujejo vse naslednje:

(a)	sisteme za merjenje in upravljanje likvidnostnega tveganja ter poročanje o njem in okvir upravljanja investicijskega podjetja, vključno z ustreznostjo njegove funkcije upravljanja tveganj;

(b)	vse ukrepe za zmanjševanje tveganj, vključno z zmanjšanjem dejavnosti investicijskega podjetja, ki zahtevajo velike denarne odlive, vzpostavitvijo kreditnih linij, povečanjem kapitala z denarnimi sredstvi in uporabo sredstev kot zavarovanja s premoženjem pri poslih začasne prodaje/začasnega nakupa;

(c)	trdnost načrta sanacije investicijskega podjetja, kadar se mora načrt pripravljati in posodabljati v skladu s členom 5(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Člen 8

Ocena strukture skupine, pomembne za likvidnostno tveganje

1. Kadar je investicijsko podjetje del skupine, pristojni organi ocenijo tveganje, ki ga predstavlja čezmerna koncentracija virov likvidnosti med subjekti skupine.

2. Pristojni organi ocenijo, ali obstajajo mehanizmi, ki od investicijskega podjetja zahtevajo, da prenese del svojih virov likvidnosti ali vse te vire na katero koli obvladujoče podjetje ali kateri koli drug subjekt v skupini.

3. Pristojni organi ocenijo mehanizme, ki se v skupini uporabljajo za zagotavljanje dostopa investicijskemu podjetju do likvidnosti na trgih ali s financiranjem ali za zmanjšanje likvidnostnega tveganja investicijskega podjetja, in zlasti učinkovitost takih mehanizmov na podlagi tega, ali so ti mehanizmi uradni vnaprej dogovorjeni sporazumi.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. maja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 314, 5.12.2019, str. 64.

(2) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(3) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(6) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).