(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 451/2011 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Svet je po protisubvencijski preiskavi z Izvedbeno uredbo (EU) št. 452/2011 (3) uvedel tudi dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz LRK.

(3)

Protidampinški ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, ki je znašala od 8 % do 35,1 %, stopnja preostale dajatve na ravni države za vse druge izvoznike pa je znašala 27,1 %.

(4)

Po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (4), (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) je Svet 3. julija 2017 z Uredbo (EU) 2017/1188 (5) ponovno uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov).

(5)

Veljavna protidampinška dajatev znaša od 8 % do 35,1 % na uvoz od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in 27,1 % za vse druge družbe iz LRK.

(6)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (6) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz LRK, prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled so 31. marca 2022 v imenu industrije Unije nekaterih vrst premazanega papirja v smislu člena 5(4) osnovne uredbe predložile družbe Arctic Paper Grycksbo AB, Burgo Group SpA, Fedrigoni SpA, Lecta Group in Sappi Europe SA (v nadaljnjem besedilu: vložniki).

(7)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(8)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 30. junija 2022 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz LRK v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(9)

Komisija je 30. junija 2022 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (8) za dokončne izravnalne ukrepe, ki veljajo za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Unijo.

(10)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(12)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi reprezentativnosti obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU med 1. januarjem in 31. decembrom 2021. Vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 41 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in 37 % ocenjene prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Ker pripomb ni prejela, je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov.

(16)

Odzval se ni noben nepovezan izvoznik, ki bi predložil zahtevane informacije.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Odzval se ni noben proizvajalec izvoznik, ki bi predložil zahtevane informacije.

(19)

Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. Prejela ni nobenega odgovora.

(20)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Izpolnjenega vprašalnika ni prejela.

(21)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije. Enaki vprašalniki so bili na dan začetka preiskave objavljeni na spletnem mestu GD za trgovino (9). Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik vložnikom, in sicer v zvezi z makroekonomskimi podatki. Vprašalniki so bili na voljo tudi nepovezanim uvoznikom in uporabnikom, prav tako na spletnem mestu GD za trgovino (10).

(22)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije. Poleg tega so vložniki predložili Komisiji makroekonomske podatke. Proizvajalci izvozniki niso predložili izpolnjenih vprašalnikov. Odgovora ni poslal noben nepovezani uvoznik. Prav tako noben uporabnik ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(23)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki ali kitajska vlada niso sodelovali, so ugotovitve v zvezi z dampingom in škodo temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je bilo ustrezno obveščeno. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije.

(25)

Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(26)

Komisija je 14. junija 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem.

(27)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(28)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, in sicer so to nekatere vrste premazanega finega papirja, tj. na eni ali obeh straneh premazan papir ali karton (razen kraft papirja ali kraft kartona) v listih ali zvitkih, mase 70 g/m2 ali več, vendar največ 400 g/m2, in svetlosti nad 84 (merjeno v skladu z ISO 2470-1).

(29)

Izdelek, ki se pregleduje, ne vključuje:

(30)

Izdelek, ki ga zadeva preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 4810 13 00, ex 4810 14 00, ex 4810 19 00, ex 4810 22 00, ex 4810 29 30, ex 4810 29 80, ex 4810 99 10 in ex 4810 99 80 (oznake TARIC 4810130020, 4810140020, 4810190020, 4810220020, 4810293020, 4810298020, 4810991020 in 4810998020).

(31)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo:

(32)

Komisija je sklenila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(34)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz Kitajske. Posledično so torej v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled, statističnih podatkih Eurostata, podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA) (12), podatkih brazilskega inštituta za geografijo in statistiko (13), podatkih brazilskega ministrstva za rudarstvo in energijo (14) ter javno dostopnih informacijah z uradnega spletnega mesta brazilske družbe Sylvamo Ltda. (15).

(35)

Statistični podatki za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je uvoz premazanega finega papirja iz LRK v Unijo znašal manj kot 200 ton. Komisija je sklenila, da ta količina ni reprezentativna, saj je predstavljala manj kot 1 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Zato na podlagi kitajskega uvoza v Unijo ni bila mogoča smiselna analiza dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Preiskava je bila zato osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

(36)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov in ki kažejo na znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija glede LRK začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(37)

Da bi Komisija pridobila informacije, potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija prejela nobenih informacij od zainteresiranih strani o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Indonezijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Med obdobjem preiskave je Indonezija prešla iz države z višjim srednjim dohodkom v državo z nižjim dohodkom (16). Komisija je zato navedla, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države.

(39)

Komisija je 20. februarja 2023 zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij o družbi Sylvamo Ltda., tj. brazilskem proizvajalcu v reprezentativni državi. Pripombe so predložili samo vložniki, obravnavane pa so v oddelku 3.3.4 v nadaljevanju.

(40)

V členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe je navedeno, da če se „ugotovi, […] da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSA-stroški).

(41)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(42)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje [...] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(43)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanj se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(44)

V členu 2(6a), točka (c), osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(45)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (17), v katerem opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo), ter v določenih sektorjih (kot so jeklarstvo in kemikalije). Poročilo je bilo priloženo spisu preiskave v začetni fazi, zainteresirane strani pa so bile ob začetku pozvane k spodbijanju, komentiranju ali dopolnitvi dokazov iz spisa preiskave.

(46)

V zahtevku, ki se sklicuje na poročilo in njegove ugotovitve glede izkrivljanj trga, je bilo navedeno, da opažanja iz poročila v zvezi z oblikovanjem cen in razporeditvijo proizvodnih dejavnikov, kot so zemljišča, energija, kapital in vnos materiala, na katere v zelo veliki meri vpliva država, še zlasti veljajo za kitajski sektor premazanega finega papirja.

(47)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik, prav tako pa Komisija ni prejela nobenih pripomb kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(48)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(49)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (18). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (19).

(50)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (20). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(51)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (21). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(52)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni le zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.3.2.5 v nadaljevanju) (22).

(53)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.3.2.8 v nadaljevanju) (23). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (24).

(54)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (25). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (26).

(55)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (27).

(56)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(57)

Čeprav se zdi, da v industriji premazanega papirja stopnja državnega lastništva ni velika, pa ima kitajska vlada v številnih proizvajalcih lastniški delež, na primer v največjem podjetju za proizvodnjo papirja na Kitajskem, tj. družbi Shandong Chenming Paper Holding (28). Družba Chenming Paper Holding je dejansko v lasti holdingov Chenming (15,2 %), ki pa so v lasti (45,2%) družbe Shandong Shouguang Jinxin Investment Development Holding Group Co., Ltd., ki je v celoti v državni lasti (29). Poleg tega glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih družbah (30), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade, glede na to, kako močno sta se v LRK povezali državna in partijska struktura.

(58)

To je očitno tudi na ravni kitajskega združenja papirne industrije, sektorskega industrijskega združenja. V skladu s členom 3 statuta kitajsko združenje papirne industrije „spoštuje splošno vodstvo Kitajske komunistične partije“ ter „sprejema strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (31).

(59)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju izdelka, ki se pregleduje, ne morejo delovati pod tržnimi pogoji. Za javna in zasebna podjetja v sektorju dejansko veljajo politični nadzor in navodila, kot je navedeno tudi v oddelku 3.3.2.5 v nadaljevanju.

(60)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (32), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (33)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (34), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (35). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v družbah (36). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(61)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (37), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih. V oddelku II.4 smernic je navedeno: „okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (38).

(62)

Preiskava je potrdila, da je prekrivanje vodstvenih položajev in članstva v KKP/partijskih funkcij v industriji premazanega papirja običajno. Na primer, predsednik upravnega odbora družbe Shandong Chenming Paper Group Co., Ltd. hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora družbe (39). V članku na spletnem mestu družbe Shandong Chenming Paper so podrobneje opredeljeni zavezanost skupine za izvajanje odločitev, sprejetih na 20. nacionalnem kongresu Komunistične partije Kitajske, ter „polno, natančno in izčrpno izvrševanje novega razvojnega koncepta, osredotočanje na glavno dejavnost, krepitev industrije, ohranitev zavezanosti in odločenosti ter doseganje novih pomembnih dosežkov na poti do modernizacije v kitajskem slogu“ (40). Na srečanju s predsednikom upravnega odbora skupine je sekretar občinskega partijskega odbora zagotovil, da „si bosta občinski partijski odbor in občinski izvršni svet še naprej prizadevala za izboljšanje poslovnega okolja, [...] pravočasno usklajevala in odpravljala težave in probleme v proizvodnih in operativnih procesih podjetij ter v celoti podpirala skupino Chenming pri stabilizaciji in povečevanju proizvodnje, da bi dosegli čim boljši razvoj“ (41).

(63)

Predsednik upravnega odbora skupine je nadalje „izrazil svojo hvaležnost občinskemu partijskemu odboru in občinskemu izvršnemu svetu za njuno podporo pri razvoju družbe“ ter potrdil, da „bo družba izkoristila priložnosti ter dejavno sodelovala z občinskim partijskim odborom in občinskim izvršnim svetom pri zasnovi in razvoju gozdarske industrije“ (42). Tako vpletenost je mogoče potrditi tudi v drugih družbah v industriji premazanega papirja. Predsednik upravnega odbora in generalni direktor družbe Shandong Sun Paper Co., Ltd., ki je tudi sekretar partijskega odbora (43), je na primer dejal, da „brez partijske reforme in oblikovanja politik ne bi bilo razvoja družbe Sun Paper; brez partijske in vladne podpore družba Sun Paper ne bi imela takega ugleda“ (44).

(64)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.3.2.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (45). Prisotnost države v družbah v industriji premazanega papirja in drugih industrijah (kot sta finančna industrija in industrija vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(65)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (46).

(66)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja izdelka, ki se pregleduje. Prvič, tehnologije, povezane s premazanim papirjem, so navedene med spodbujanimi industrijami v katalogu smernic za prestrukturiranje industrije na Kitajskem iz leta 2019 (47), ki kaže na namere organov, da ustvarijo regulativno okolje, ki bo ugodno za razvoj sektorja, in potencialno utira pot dostopu industrije do financiranja. Poleg tega so v katalogu opredeljeni ključni proizvodni cilji, na primer v zvezi z različnimi oblikami celuloze (48), opisan razvoj napredne opreme za predelavo celuloze in proizvodnjo papirja (49) ter omenjeni različni proizvodni sektorji papirja in celuloze, ki se odpravijo, če letne zmogljivosti niso dosežene (50). Nadalje 14. nacionalni petletni načrt (51) poziva industrijo, naj „pospeši preoblikovanje in nadgradnjo podjetij v ključnih industrijah, kot sta kemična industrija in proizvodnja papirja“ (52). V 14. petletnem načrtu glede izboljševanja gozdov in travnikov (53) je poudarjen cilj „okrepiti tradicionalne industrije za spodbujanje globoke predelave lesa [...] podpreti zeleno in digitalno preobrazbo gospodarskih sektorjev, kot so gozdovi, predelava lesa in bambusa, gozdarske kemikalije, celuloza in papir“ (54), ter „pospešiti odpravljanje zastarelih proizvodnih zmogljivosti […], spodbuditi tehnološko preobrazbo ter izboljšati stopnjo izkoriščanja energije in surovin“ (55).

(67)

Poleg tega se nacionalne politike v zvezi z industrijo premazanega papirja izvajajo na podcentralnih ravneh z ustreznimi načrtovalnimi dokumenti. V 14. petletnem načrtu province Shandong (56) o vzpostavitvi province z močno proizvodnjo je navedeno, da „se bodo do konca 14. petletnega načrta […] industrije železa in jekla, barvnih kovin, gospodinjskih aparatov, papirja ter druge industrije po obsegu uvrstile med prve tri v državi“ (57), pri čemer je izražen poziv za izboljšano fiskalno in davčno finančno podporo (58) ter izrecno izpostavljeno, da „morajo provincialni, občinski in okrajni oddelki finančne uprave okrepiti usklajevanje financiranj ter celovito sprejeti metode, kot so kapitalske naložbe, popusti pri obrestih na posojila, naknadne nagrade in subvencije za povečanje podpore predelovalni industriji“ (59). Lokalna vlada v akcijskem načrtu province Shandong za močno provinco na področju napredne proizvodnje v obdobju 2022–2025 (60) navaja, da „ima vodilna skupinica province za vzpostavitev province z močno proizvodnjo celovito in usklajevalno vlogo, ustrezni oddelki v neposredni pristojnosti vlade province pa skladno s tem opravljalo svoje dolžnosti. Glavni odgovorni člani partijskih odborov in vlad na ravni mest in okrajev se opirajo na raziskave in uvajanje ter so vodilni pri spodbujanju izvajanja“ (61). V akcijskem načrtu province Jiangsu o najvišji vrednosti ogljika, ki se uporablja za industrije in ključne sektorje v provinci Jiangsu (62), so podana tudi navodila za „pospešitev preoblikovanja in nadgradnjo tradicionalnih industrij […] kot je […] proizvodnja papirja“ (63). Kitajski organi torej tako in na druge načine vodijo in nadzorujejo skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja.

(68)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte poziva k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi z industrijo premazanega papirja. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(69)

Glede na informacije v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (64).

(70)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (65). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (66). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (67).

(71)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, veljajo splošna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb in stvarnem pravu. To pomeni, da tudi na te družbe vplivajo izkrivljanja od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali neustreznega izvrševanja stečajnega in stvarnega prava. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor gozdarstva in proizvodnje lesa. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(72)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju izdelka, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njegovo izvrševanje neustrezno.

(73)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (68). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (69). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (70). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(74)

Predložen ni bil noben dokaz o tem, da za industrijo premazanega papirja ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Taka izkrivljanja stroškov plač prizadenejo sektor neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(75)

V LRK so za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilna različna izkrivljanja. Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (71), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (72), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (73). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (74).

(76)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti (75), kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(77)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh splošnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (76). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (77).

(78)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (78).

(79)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (79). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(80)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(81)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (80). Uradni mediji v LRK so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (81). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(82)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(83)

Znatna izkrivljanja, ki so posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vplivajo na korporativni sistem posojil v LRK, in sicer kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(84)

V tej preiskavi je Komisija ugotovila, da kitajska vlada poleg navedenih javnih politik v podporo industriji premazanega papirja finančno podpira družbe v sektorju. V letnem poročilu družbe Shandong Chenming Paper Holding 2022 so navedene številne državne podpore za leto 2022, razdeljene med naslednje štiri projekte:

(85)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj v oddelkih 3.3.2.2 do 3.3.2.5 in delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.3.2.6 do 3.3.2.8 in delu II poročila.

(86)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci premazanega papirja kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(87)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(88)

Analiza iz oddelkov 3.3.2.1 do 3.3.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor izdelka, ki se pregleduje, je pokazala, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in delovne sile, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov.

(89)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(90)

Izbira reprezentativne države mora temeljiti na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(91)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 39, je Komisija 20. februarja 2023 izdala obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, hkrati pa je Komisija v njem zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno reprezentativno državo v tem primeru izbrati Brazilijo, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

(92)

Komisija je v skladu z merili s seznama v členu 2(6a) osnovne uredbe Brazilijo opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK. Svetovna banka Brazilijo uvršča med države z „višjim srednjim dohodkom“ na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je bila Brazilija opredeljena kot država, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in so takoj na voljo ustrezni javni podatki.

(93)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ker je bilo ugotovljeno, da je Brazilija primerna reprezentativna država, ter na podlagi vseh zgoraj navedenih elementov ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(94)

Zaradi nesodelovanja in na podlagi dejstva, da je Brazilija izpolnila merila, določena v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, je Komisija izbrala Brazilijo za primerno reprezentativno državo.

(95)

Komisija je v obvestilu o zadevnih virih za določitev normalne vrednosti navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, kot je navedel vložnik v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov. Navedla je tudi, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo uporabila informacije iz podatkovne zbirke ILOSTAT (86), da bi opredelila neizkrivljene stroške dela v proizvodnem sektorju, ter javne tarife električne energije in plina s strani brazilskega ministrstva za rudarstvo in energijo (87). Nato se je Komisija odločila, kot je opisano v uvodni izjavi 98 v nadaljevanju, da kot vir za opredelitev stroškov dela uporabi brazilski inštitut za geografijo in statistiko (Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística) (88).

(96)

Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSA-stroškov in dobička na razumni ravni uporabila finančne podatke samo enega brazilskega proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, in sicer družbe Sylvamo Ltda., kot je navedeno v uvodni izjavi 100 v nadaljevanju. V zvezi z opredeljeno reprezentativno državo ni prejela nobenih pripomb. Vendar pa je prejela pripombe vložnikov, in sicer v zvezi z več vprašanji, ki so bila obravnavana v zgoraj omenjenem obvestilu, kot je opisano v nadaljevanju.

(97)

Vložniki so najprej trdili, da Komisija ni upoštevala nekaterih surovin brez oznak harmoniziranega sistema (HS) (polnila, pigmenti – drugo, veziva – drugo, aditivi, drugo). Vendar pa dejstvo, da teh surovin ni na seznamu surovin v obvestilu o ustreznih virih za določitev normalne vrednosti, še ne pomeni, da niso bile upoštevane. Te surovine je namreč Komisija pri izračunu upoštevala kot potrošni material. Podrobneje, Komisija mora v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov določiti le, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Glede na ugotovitev iz uvodne izjave 122 v nadaljevanju o (znatni) razliki v cenah konstruirane normalne vrednosti prodaj v tujino v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in poznejšim sklepom glede verjetnosti ponovitve dampinga Komisiji v tej preiskavi ni bilo treba določiti cenovnega dampinga. Poleg tega so zadevne surovine predstavljale majhen delež vseh proizvodnih stroškov. Posledično so bile upoštevane kot potrošni material, z deleži stroškov, ki jih je navedel vložnik (skupaj približno 7 %).

(98)

Drugič, vložnik je zahteval referenčne vrednosti po meri za različne vrste stroškov dela, ki bi razlikovale med različnimi vrstami zaposlenih. Vendar pa vložnik ni predložil takih podatkov o stroških dela za Brazilijo, da bi bilo mogoče razlikovati med različnimi vrstami dela. Nadalje, če bi Komisija izvedla tako razlikovanje pri referenčnih vrednostih za delo in ob upoštevanju relativnega deleža stroškov dela glede na skupne proizvodne stroške, bi bila sprememba v razliki med konstruirano normalno vrednostjo in izvozno ceno v tretje države nepomembna. Poleg tega Komisiji v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov ni treba izračunati natančne stopnje dampinga, temveč mora ugotoviti, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Ne glede na to se je Komisija odločila, da za boljši vpogled v plače zaposlenih v proizvodnem sektorju v obdobju preiskave v zvezi s pregledom namesto podatkovne baze ILOSTAT (kot je naznanila v obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti) uporabi brazilski inštitut za geografijo in statistiko (Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística) (89), in sicer kot vir za mesečne plače zaposlenih v proizvodnem sektorju s povprečnimi opravljenimi tedenskimi urami v Braziliji za leto 2021.

(99)

Tretjič, vložnik je zahteval, da se upoštevajo tudi režijski stroški proizvodnje (amortizacija strojev, posredna delovna sila, stroški pakiranja), vendar je Komisija te stroške upoštevala že pri izračunih z uporabo deleža stroškov, predloženega v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 109 v nadaljevanju.

(100)

Četrtič, vložnik je izpostavil dejstvo, da Komisija pri svojih izračunih ni uporabila dobička in PSA-stroškov največjega proizvajalca premazanega finega papirja v Braziliji, tj. družbe Suzano S.A., ter da je upoštevala samo drugega proizvajalca izdelkov, podobnih izdelku, ki se pregleduje, tj. družbo Sylvamo Ltda. Glede tega je Komisija menila, da združeni dobiček in PSA-stroški družbe Suzano S.A. ne predstavljajo tega, kar bi industrija premazanega finega papirja dosegla v običajnih tržnih razmerah, in so zato neustrezni. Posledično se je odločila, da ostane pri svoji prvotni odločitvi, in sicer, da za izračun ustreznega deleža PSA-stroškov in dobička uporabi samo družbo Sylvamo Ltda. Z uporabo podatkov družbe Suzano S.A. bi se samo še dodatno povečala razlika med konstruirano normalno vrednostjo in izvozno ceno v tretje države, opisana v uvodni izjavi 122. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 98 zgoraj, Komisiji ni treba izračunati natančne stopnje dampinga, temveč mora ugotoviti, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Zato je zahtevo zavrnila.

(101)

Ob upoštevanju vseh informacij iz zahtevka in naknadnih informacij, zbranih v postopku, ter po analizi pripomb zainteresiranih strani so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki nekaterih vrst premazanega finega papirja

(102)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin v reprezentativni državi kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, in ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, navedenih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (93).

(103)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v zgoraj navedenih uvodnih izjavah ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(104)

Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati cene notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na nesodelovanje in naravo preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ki je bolj kot na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

(105)

Za neposredno in posredno delovno silo so bili za določitev plač v Braziliji uporabljeni statistični podatki brazilskega inštituta za geografijo in statistiko (Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística) (94). Komisija je uporabila podatke o mesečnih plačah zaposlenih v proizvodnem sektorju in povprečnih opravljenih tedenskih urah v Braziliji za leto 2021. Na tej podlagi je bila izračunana urna postavka 59,57 RMB.

(106)

Ceno električne energije v Braziliji objavlja brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (95). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo za leto 2021 in določila ceno na ravni 919,96 RMB/MWh (v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(107)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške plina uporabila statistične podatke brazilskega ministrstva za rudarstvo in energijo (96). Uporabljena cena je povprečna cena plina na enoto za industrijske uporabnike v Braziliji v letu 2021, določena na ravni 344,29 RMB/MWh (v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

(108)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(109)

Komisija je za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila dostopna dejstva. Zato je na podlagi podatkov vložnika določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje glede na proizvodni model.

(110)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička se je Komisija oprla na najnovejše razpoložljive finančne podatke družbe Sylvamo Ltda. (97) (finančno leto 2021).

(111)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(112)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki so jih v zahtevku za pregled vložniki predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materiali in delo) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(113)

Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, je Komisija dodala režijske stroške proizvodnje (vključno s stroški delovne sile), PSA-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 109 in 110. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki so jih predložili vložniki, stroški delovne sile pa na podlagi informacij brazilskega inštituta za geografijo in statistiko (Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística) (98). PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi vrednosti iz računovodskega izkaza družbe Sylvamo Ltda. za leto 2021 v reprezentativni državi, kot je navedeno v revidiranih računovodskih izkazih družbe (99). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

(114)

Komisija je na podlagi navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe in zaradi nesodelovanja konstruirala normalno vrednost na ravni izdelka, ki se pregleduje, na podlagi franko tovarna. Normalna vrednost, določena na tej podlagi, je znašala 1 247,15 EUR/tono.

(115)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik, zato je morala Komisija pri ugotavljanju, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, opreti na razpoložljive statistične informacije.

(116)

Po podatkih Eurostata je kitajski uvoz v Unijo znašal le 197 ton, kar predstavlja samo 0,008 % skupne potrošnje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ugotovila, da te majhne količine niso zagotavljale zadostne zanesljive podlage za nadaljevanje analize dampinga. Pri preiskavi se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

(117)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija glede na premisleke iz uvodnih izjav 115 in 116 proučila, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno premazanega finega papirja iz Kitajske v tujino za oceno ravnanja kitajskih izvoznikov na drugih trgih, proizvodno in prosto zmogljivost Kitajske ter privlačnost trga Unije.

(118)

Komisija je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov za določitev kitajskih izvoznih cen pri izvozu v tretje države uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Uporabila je podatke iz zahtevka za pregled, ki temelji na podatkih družbe Svan Data (100).

(119)

Vložnik je v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov glede kitajskih izvoznih cen pri izvozu v tretje države, ki niso v EU, pojasnil, da se je izvoz zadevnega izdelka vršil pretežno pod kitajsko oznako blaga 4810 19, zato je Komisija omejila primerjavo na to oznako blaga in podatke uporabila kot dostopna dejstva.

(120)

Za določitev povprečne izvozne cene franko tovarna v tretje države je uporabila ceno FOB za tretje države, kot je navedeno v uvodni izjavi 118. Tehtana povprečna cena FOB v kitajskih pristaniščih je bila 781,22 EUR/tono. Komisija je od te cene odštela stroške notranjega prevoza, kot so bili sporočeni v zahtevku za pregled (101). Na podlagi tega je bila določena izvozna cena franko tovarna 755,22 EUR/tono.

(121)

Komisija je izračunala tudi izvozno ceno na ravni CIF iz Kitajske v tretje države v skladu z metodologijo v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, da bi lahko izrazila razliko med konstruirano normalno vrednostjo in izvozno ceno franko tovarna kot delež ustrezne izvozne cene CIF. Po tej metodologiji so stroški pomorskega prevoza, dodani ceni FOB za tretje države, temeljili na cenah iz leta 2019, saj je na cene leta 2020 vplivala pandemija COVID-19 in se zato niso štele za reprezentativne. Na podlagi tega je bila določena izvozna cena na ravni CIF iz Kitajske v tretje države 844,22 EUR/tono.

(122)

Posledično je v obdobju preiskave razlika med izvozno ceno franko tovarna in normalno vrednostjo, kot je bila izračunana v oddelku 3.4.2, izražena kot delež ustrezne vrednosti CIF, znašala 58 %.

(123)

Komisija se je pri analizi proizvodne in proste zmogljivosti v LRK zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter zaradi nedostopnosti drugih zanesljivih podatkov oprla na informacije, ki so jih vložniki predložili v svojem zahtevku za pregled, kot je navedeno v uvodnih izjavah v nadaljevanju, in sicer v zvezi s premazanim finim papirjem in tudi industrijo premazanega brezlesnega papirja, širšega sektorja, v katerega sodi premazani fini papir.

(124)

Ker so bili podatki o premazanem brezlesnem papirju dostopnejši, so jih vložniki uporabili za izračun deleža premazanega finega papirja v celotni proizvodnji in za podatke o zmogljivosti.

(125)

Po podatkih iz zahtevka vložnikov (102) je v letu 2021 svetovno povpraševanje po premazanem brezlesnem papirju znašalo približno 17,3 milijona ton, svetovne zmogljivosti pa so znašale približno 20,7 milijona ton. Vložniki so izračunali, da je svetovno povpraševanje po premazanem finem papirju znašalo približno 12,1 milijona ton, zmogljivosti na tem področju pa približno 14,5 milijona ton.

(126)

Po podatkih vložnika je leta 2021 povpraševanje po premazanem brezlesnem papirju v EU znašalo približno 3,2 milijona ton, zmogljivosti na tem področju pa približno 5 milijonov ton. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140 in 154, je Komisija izračunala, da je povpraševanje po premazanem finem papirju v EU znašalo približno 2,6 milijona ton, zmogljivosti na tem področju pa nekoliko več kot 4 milijone ton.

(127)

Kitajske zmogljivosti v zvezi s premazanim brezlesnim papirjem so leta 2021 znašale približno 6,8 milijona ton, povpraševanje na Kitajskem pa 4,7 milijona ton. Kitajske zmogljivosti v zvezi s premazanim finim papirjem so po izračunih vložnikov znašale 4,8 milijona ton, domače povpraševanje po zadevnem izdelku pa je znašalo približno 3,3 milijona ton (103).

(128)

Kitajska je imela torej leta 2021 prosto zmogljivost na področju premazanega finega papirja (104) najmanj 0,9 milijona ton, presežne zmogljivosti (105) pa so znašale približno 1,5 milijona ton, kar ustreza približno 56 % celotnega povpraševanja po premazanem finem papirju v EU. Če upoštevamo premazani fini papir na splošno, so kitajske presežne zmogljivosti leta 2021 znašale več kot 2 milijona ton (več kot 80 % potrošnje v EU). Zmanjšanje presežnih zmogljivosti (glej uvodno izjavo 66) ni bilo opaženo. Posledično lahko domnevamo, da bi v primeru izteka ukrepov zlahka preusmerili tudi večji delež proste zmogljivosti iz proizvodnje premazanega brezlesnega papirja v proizvodnjo premazanega finega papirja ter ga prodali na trgu Unije.

(129)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnjo prosto zmogljivost, ki bi jo lahko uporabili za proizvodnjo še več izdelkov iz premazanega finega papirja, ki bi jih lahko izvozili na trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Ugotovila je tudi, da bi se lahko ta izvozni potencial glede na dogodke v zadnjem desetletju zaradi pričakovanega upada svetovnega in domačega povpraševanja v LRK povečal, kot je opisano v oddelku 5 zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov.

(130)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 124 do 127, je preiskava pokazala, da je povpraševanje po premazanem finem papirju v Uniji ostalo precejšnje. Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, je trg Unije še vedno drugi največji trg na svetu (za kitajskim trgom) in obsega približno 20 % svetovne potrošnje. Poleg tega naj bi se domače povpraševanje v LRK zmanjšalo, kar pomeni močno spodbudo za kitajske proizvajalce, da najdejo druge trge, ki bi lahko absorbirali kitajske presežne zmogljivosti.

(131)

Več držav je tudi uvedlo ukrepe (106) zoper Kitajsko v zvezi z izdelki iz papirja, med drugimi Južna Koreja, Indija in ZDA, kot je navedeno v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov.

(132)

Nadalje je na podlagi dostopnih dejstev in zlasti na podlagi zahtevka Komisija opredelila 27 držav, v katerih so kitajski izvozniki prodajali izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer po cenah, ki so nižje od ciljnih cen industrije Unije. Kitajski izvoz v te države je predstavljal približno 10 % obsega kitajskega izvoza v tretje države.

(133)

Posledično je glede na ugotovljene velike proste zmogljivosti, možnost za povečanje proste zmogljivosti s preusmeritvijo drugih vrst papirja v premazani fini papir, omejen dostop kitajskih proizvajalcev premazanega finega papirja do pomembnih trgov tretjih držav, ceno, po kateri bi lahko kitajski proizvajalci izvozniki prodajali na trgu Unije, ter napovedani upad domače potrošnje v LRK verjetno, da bo v primeru izteka ukrepov dampinški uvoz preusmerjen v Unijo. V primeru izteka ukrepov bi torej dampinški uvoz verjetno prišel v Unijo v večjem obsegu in po cenah, ki nelojalno nižajo cene industrije Unije.

(134)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetno, da se bo izvoz iz LRK usmeril na trg Unije.

(135)

Primerjava med kitajskimi izvoznimi cenami pri izvozu v tretje države in ceno na trgu reprezentativne države zaradi ugotovitev, navedenih v uvodni izjavi 122, močno podpira verjetno ponovitev dampinga.

(136)

Poleg tega je Komisija ob upoštevanju precejšnje proizvodne zmogljivosti, ki je na voljo v LRK, proste zmogljivosti in privlačnosti trga Unije za izvoz sklenila, da bi se zaradi razveljavitve ukrepov izvoz premazanega finega papirja iz LRK v Unijo po dampinških cenah verjetno povečal.

(137)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 17 proizvajalcev. Ti proizvajalci predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(138)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 3 700 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi odgovora na vprašalnik o makroekonomskih podatkih, ki ga je predložila industrija Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, so bili v vzorec vključeni trije proizvajalci Unije, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 41 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(139)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi vprašalnika o makroekonomskih podatkih, ki ga je predložila industrija Unije, in podatkov Eurostata.

(140)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(141)

Potrošnja unije se je leta 2019 zmanjšala za 5 %, čemur je sledilo ponovno izrazito zmanjšanje za 24 odstotnih točk v letu 2020 zaradi izbruha pandemije COVID-19. Leto 2021 je zaznamovalo rahlo povečanje za 4 odstotne točke, kar pa še zdaleč ni bilo dovolj za doseganje enakih ravni kot pred krizo in je pomenilo splošno zmanjšanje potrošnje Unije za 25 % v obravnavanem obdobju. Glede na daljše obdobje je bila ocenjena potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 44 % manjša od potrošnje, ki je bila ugotovljena v obdobju prvotne preiskave (4 572 057 ton). V zmanjšanju potrošnje Unije se kaže vse manjše povpraševanje po grafičnem papirju na splošno, kar je zlasti posledica razvoja digitalnih medijev, ki nadomeščajo tradicionalne tiskane medije.

(142)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi vprašalnika o makroekonomskih podatkih, ki ga je predložila industrija Unije, in podatkov Eurostata. Ti so bili predhodno preverjeni z dostopnimi informacijami.

(143)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je za izvoznike, za katere trenutno veljajo dajatve, gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(144)

Obseg uvoza iz LRK v Unijo je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv. Obseg uvoza v Unijo iz LRK se je od uvedbe ukrepov leta 2011 dejansko zmanjšal na neznatno raven.

(145)

Kot je navedeno v uvodni izjavi zgoraj, se prodajne cene zaradi zanemarljivega obsega uvoza premazanega finega papirja iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso upoštevale kot reprezentativne in jih ni bilo mogoče uporabiti za kakršno koli sklepanje glede cen uvoza iz LRK v Unijo in cenovno obnašanje proizvajalcev izvoznikov.

(146)

Uvoz premazanega finega papirja iz tretjih držav, razen Kitajske, je večinoma izviral iz Južne Koreje in ZDA.

(147)

(Skupni) obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene za uvoz premazanega finega papirja iz drugih tretjih držav so se gibali, kot sledi:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(148)

Čeprav se je skupni obseg uvoza v Unijo iz držav razen Kitajske v obravnavanem obdobju povečal, je ostal na zelo nizki ravni, kar odraža tudi skupni tržni delež, ki se je v tem obdobju povečal z 0,22 % na 0,95 %. Povprečne cene tega uvoza so bile višje od povprečnih cen industrije Unije. Omenjeni uvoz iz tretjih držav torej ni prispeval k škodi v EU.

(149)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v oceno gospodarskega položaja industrije Unije vključena ocena vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(150)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 138, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(151)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki se nanašajo na vse proizvajalce Unije in jih je pridobila iz vprašalnika o makroekonomskih podatkih, ki jih je predložila industrija Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Oba sklopa podatkov sta bila preverjena in ugotovljeno je bilo, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(152)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(153)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(154)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(155)

Proizvodnja in proizvodna zmogljivost sta se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 25 % oziroma 26 %. Zmanjšanje proizvodnje in proizvodne zmogljivosti je dolgoročen trend, povezan s prilagajanjem industrije na upadanje povpraševanja zaradi digitalizacije družbe.

(156)

Proizvajalci Unije so si že pred obravnavanim obdobjem močno prizadevali, da bi s prestrukturiranjem odpravili strukturno presežno zmogljivost, ki je posledica digitalizacije, v obravnavanem obdobju pa so se ta prizadevanja nadaljevala. Industrija Unije je tako z zaprtjem nekaterih papirnic kot tudi s preusmeritvijo drugih papirnic iz proizvodnje premazanega finega papirja v proizvodnjo drugih izdelkov iz papirja v obravnavanem obdobju svojo proizvodno zmogljivost za premazani fini papir zmanjšala za približno 1 400 000 ton.

(157)

Industrija unije je lahko s stalnim zmanjševanjem proizvodne zmogljivosti ohranila svojo izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju razmeroma nespremenjeno. Izjema je bilo leto 2020, ko je bila izkoriščenost zmogljivosti v primerjavi s prejšnjim in naslednjim letom manjša, predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje po izbruhu pandemije COVID-19 leta 2020.

(158)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je velika izkoriščenost zmogljivosti zaradi velikih naložb v osnovna sredstva in njihovega vpliva na povprečne proizvodne stroške pomemben dejavnik za dolgoročno sposobnost preživetja papirne industrije.

(159)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež (v tonah)

(160)

Obseg prodaje na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 25 %. Med letoma 2018 in 2019 se je zmanjšal za 5 %, leta 2020 pa je prodaja zaradi pandemije COVID-19 izrazito upadla za dodatnih 24 odstotnih točk. Leta 2021 je ponovno nekoliko narasla, in sicer za 4 odstotne točke, vendar ni dosegla ravni prodaje iz leta 2018. Zmanjšanje prodaje je bilo povezano z zmanjšanjem povpraševanja po zadevnem izdelku, kar bi lahko pripisali digitalizaciji družbe.

(161)

Ker v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo uvoza zadevnega izdelka, je tržni delež industrije Unije ostal nespremenjen pri približno 99 %.

(162)

Proizvodnja in prodaja industrije Unije se v obravnavanem obdobju nista povečali. Nasprotno, ta ekonomska kazalnika sta tesno sledila zmanjševanju potrošnje Unije.

(163)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(164)

V obravnavanem obdobju se je število zaposlenih zmanjšalo za 22 %. To zmanjšanje je bilo v celotnem obdobju stalno in enakomerno. Odraža dolgoročna prizadevanja industrije Unije, da bi s prestrukturiranjem odpravila strukturno presežno zmogljivost, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 156.

(165)

Precejšnja zmanjšanja delovne sile so spremljala primerljiva zmanjšanja proizvodnje. Posledično se je v obravnavanem obdobju produktivnost, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega na leto, le rahlo zmanjšala, in sicer za 4 %. Produktivnost se je leta 2020 zaradi nenadnega upada povpraševanja, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, izrazito zmanjšala, in sicer za 19 odstotnih točk. Produktivnost je tako leta 2020 dosegla svojo najnižjo raven.

(166)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 116, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče ugotoviti višine stopnje dampinga. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga ob morebitni razveljavitvi protidampinških ukrepov.

(167)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bilo ugotovljeno, da industrija Unije kaže znake okrevanja od učinkov preteklega dampinga. V obravnavanem obdobju v okviru trenutne preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov ni bilo znakov okrevanja, saj se je industrija Unije soočala s težkim položajem, ko je bilo zaradi negativnih učinkov pandemije COVID-19 potrebno prestrukturiranje.

(168)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi:

Preglednica 8

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

(169)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma nespremenjena in se je znižala samo za 1 %. Po tem, ko so se cene leta 2019 rahlo zvišale za 2 %, je sledilo znižanje za 8 odstotnih točk leta 2020, ko je izbruhnila pandemija COVID-19 in je manjše povpraševanje povzročilo padec cen. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se cene zaradi povečanega povpraševanja ponovno zvišale za 5 odstotnih točk.

(170)

Stroški proizvodnje Unije na enoto so se med letoma 2018 in 2019 nekoliko zmanjšali, in sicer za 2 %. Nadaljnje zmanjšanje za 3 odstotne točke je sledilo leta 2020 in je bilo posledica padca cen surovin in energije. Leta 2021 so se cene surovin in energije občutno zvišale, kar je povzročilo povečanje stroškov proizvodnje za 11 odstotnih točk oziroma splošno povečanje v obravnavanem obdobju za 6 %.

(171)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(172)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so bili v obdobju 2018–2019 nespremenjeni. Leta 2020 so se v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 6 %. Takoj zatem so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečali na raven, ki je bila za 5 % višja kot leta 2018.

(173)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Zaloge

(174)

Končne zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 29 %. To je v skladu z zmanjšanjem proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti.

(175)

V smislu deleža proizvodnje se je raven končnih zalog v obdobju gibala okrog 3 %.

(176)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(177)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo. Opozoriti je treba, da je bil v prvotni preiskavi ciljni dobiček industrije določen na 8 % (107). V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala z –3,6 % na –9,5 %. Primerjalno gledano je bilo leto 2019 najboljše leto, saj je dobičkonosnost industrije Unije zaradi kombinacije manjših stroškov proizvodnje in močnih prodajnih cen dosegla –0,8 %. Leta 2020 se je dobičkonosnost izrazito zmanjšala na raven –5,6 % in se v obravnavanem obdobju še naprej zmanjševala do vrednosti –9,5 %.

(178)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju je bil denarni tok pozitiven, njegovo gibanje pa je večinoma odražalo razvoj dobičkonosnosti, ki je bila največja leta 2019.

(179)

Industrija Unije v obravnavanem obdobju zaradi vse manjšega povpraševanja po premazanem finem papirju v Uniji in tujini ni vlagala v novo zmogljivost. Izvedene naložbe so bile usmerjene v vzdrževanje, nadomestitev kapitala, izboljšanje energijske učinkovitosti ter ukrepe, namenjene prestrukturiranju in izpolnjevanju standardov za varstvo okolja.

(180)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je gibala podobno kot dobiček.

(181)

Glede na stroške obstoječega dolga, dobičkonosnost industrije Unije in vse manjše povpraševanje po premazanem finem papirju je zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala v obravnavanem obdobju ostala omejena.

(182)

Kazalniki škode so v obravnavanem obdobju pokazali negativno sliko. Zmanjševale so se tako proizvodna zmogljivost in proizvodnja kot prodaja in zaposlitve. Dobiček in donosnost naložb sta bila v celotnem obravnavanem obdobju negativna, pri čemer sta bili leti 2020 in 2021 najslabši leti obdobja.

(183)

Negativno gibanje proizvodnje in obsega prodaje je bilo posledica nenehnega zmanjševanja povpraševanja po premazanem finem papirju v Uniji in tujini, zaradi katerega je morala industrija Unije nadaljevati prestrukturiranje, kar je vključevalo zaprtje papirnic in preusmeritev drugih papirnic v proizvodnjo drugih vrst papirja.

(184)

Pričakuje se, da se bo povpraševanje po premazanem finem papirju v prihodnje zmanjševalo in bo položaj industrije Unije ostal težak, saj se bosta morali proizvodnja in proizvodna zmogljivost še naprej zmanjševati.

(185)

Veljavni ukrepi so industriji Unije zagotavljali zaščito in ji omogočali, da ohrani visok tržni delež v obravnavanem obdobju. Vseeno industrija Unije cen premazanega finega papirja ni mogla dvigniti dovolj nad raven pokritja stroškov, da bi ustvarila dobiček. To je bilo v letih 2018 in 2019 posledica naraščajočih cen surovin (zlasti celuloze) in težav pri prenašanju naraščajočih cen na potrošnike industrije Unije. Leta 2020 je industrijo Unijo prizadel padec povpraševanja in cen zaradi pandemije COVID-19, tako da je zabeležila znatne izgube. Leto 2021 je zaznamovalo zvišanje cen surovin in energije, kar je povzročilo povečanje stroškov proizvodnje za 11 % in nadaljnje slabšanje gospodarskega položaja. Poleg tega je morala industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju prestrukturirati svoje dejavnosti in se je proizvodna zmogljivost v tem obdobju zmanjšala za 26 %. To je pomenilo dodatne stroške.

(186)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Vendar ni mogoče, da bi škoda, ki je bila povzročena industriji Unije in ugotovljena v tem obdobju, nastala zaradi dampinškega uvoza iz LRK, saj je bil njegov obseg zelo omejen. Povzročili so jo zlasti vse manjše povpraševanje po premazanem finem papirju in razmeroma veliki stroški prestrukturiranja, kar je oboje pomembno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije.

(187)

Komisija je v uvodni izjavi 186 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. V uvodni izjavi 186 je tudi sklenila, da ni mogoče, da bi škoda, ki je bila povzročena industriji Unije in ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nastala zaradi dampinškega uvoza iz LRK, saj je bil njegov obseg zelo omejen. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka trenutnih ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(188)

Trg Unije je, kot je navedeno v uvodni izjavi 130, drugi največji trg premazanega finega papirja na svetu. Dejansko je zaradi svoje skupne velikosti in obstoja velikih kupcev premazanega finega papirja zelo privlačen za kitajske proizvajalce premazanega finega papirja, saj bi jim take velike dostave omogočile, da izkoristijo svojo prosto proizvodno zmogljivost, zaradi česar bi se njihovi proizvodni stroški na enoto zmanjšali. V skladu s tem je v primeru razveljavitve ukrepov zaradi gospodarske koristi izkoriščanja proste proizvodne zmogljivosti v LRK verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki na trgu Unije premazani fini papir ponujali po dampinških cenah, s čimer bi izvajali pritisk na cene in dobičkonosnost industrije Unije.

(189)

Komisija je analizirala tudi cenovno obnašanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav, da bi ugotovila učinke cen na industrijo Unije v primeru izteka ukrepov.

(190)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija za določitev kitajskih izvoznih cen pri izvozu v tretje države uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen so bili uporabljeni podatki iz zahtevka za pregled, ki temelji na podatkih družbe Svan Data (108), in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 119, zlasti podatki o kitajskem izvozu blaga z oznako 4810 19.

(191)

Komisija je za primerjavo določila naslednje cene:

(192)

Prvič, Komisija je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno industrije Unije, zaračunano nepovezanim strankam v Uniji in prilagojeno na raven cene franko tovarna, s kitajskimi izvoznimi cenami pri izvozu v tretje države, razen v Unijo, prilagojenimi na raven cene v Uniji z vsemi stroški v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Primerjava cen na podlagi podatkov iz uvodne izjave 191 je pokazala, da so bile izvozne cene pri izvozu v osem tretjih držav nižje od cen industrije Unije. Ta izvoz je po obsegu predstavljal približno 1 % kitajskega izvoza, tako majhen delež pa lahko pripišemo pritisku na cene premazanega finega papirja v Uniji.

(193)

Drugič, Komisija je tudi analizirala, ali so kitajske tehtane izvozne cene pri izvozu v tretje države, razen Unije, prilagojene na raven cen v Uniji z vsemi stroški, nelojalno nižale cene industrije Unije, če jih primerjamo s ciljnimi cenami industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov opravila svojo analizo na podlagi podatkov v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov. Pri tem je opredelila 27 tretjih držav, v katerih so kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodajali zadevni izdelek po cenah, nižjih od povprečne ciljne cene industrije Unije. Kitajski izvoz v te države je predstavljal približno 10 % skupnega obsega kitajskega izvoza v druge tretje države. Poleg tega so zaradi veljavnih dajatev večji trgi tretjih držav zaprti za izvoz iz Kitajske, kot je navedeno v uvodni izjavi 131.

(194)

Analiza je torej na podlagi dostopnih dejstev pokazala, da so lahko kitajski proizvajalci izvozniki prodajali po cenah, nižjih od ciljne cene Unije. Glede na precejšnje proste zmogljivosti na Kitajskem je bilo tudi ugotovljeno, da bi se lahko velike količine premazanega finega papirja proizvajale z namenom prodaje na trgu EU. Komisija je zato sklenila, da bi lahko kitajski izvozniki v primeru izteka ukrepov izvajali znaten pritisk na cene in tako povzročili škodo industriji Unije.

(195)

Preiskava je tudi pokazala (glej uvodne izjave 182 do 186), da je industrija Unije utrpela škodo in bila v ranljivem položaju. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je industrija trenutno v fazi prestrukturiranja, kar se kaže v zmanjšanju proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju in preusmeritvi proizvodnih linij nekaterih podjetij v proizvodnjo drugih vrst papirja.

(196)

V preiskavi so bile potrjene tudi ugotovitve iz prvotne preiskave, da je zaradi kapitalske intenzivnosti proizvodnega procesa velika izkoriščenost zmogljivosti pomemben dejavnik za dolgoročno sposobnost preživetja proizvajalcev papirja. Če bi se dampinški uvoz in s tem povezani pritisk na cene znova pojavila, bi bila zaradi njiju industrija Unije prikrajšana za denarni tok, ki ga potrebuje za financiranje prizadevanj, da bi se s prestrukturiranjem prilagodila vse manjšemu svetovnemu povpraševanju po premazanem finem papirju. Ogroženi bi bili tudi pozitivni učinki preteklih prizadevanj za prestrukturiranje, posledično pa bi se nadalje poslabšali vsi kazalniki škode.

(197)

Na tej podlagi se sklene, da bi se brez ukrepov verjetno močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(198)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov očitno v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov.

(199)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela škodo in je bila v ranljivem položaju. Izzivi zaradi vse manjšega povpraševanja po premazanem finem papirju bodo zahtevali nadaljevanje izvajanja načrtov prestrukturiranja, vključno z zapiranjem papirnic in preusmerjanjem preostalih papirnic v proizvodnjo drugih vrst papirja.

(200)

Pod pritiskom dampinškega uvoza iz LRK na cene industrija Unije ne bi mogla določiti cen premazanega finega papirja nad ravnjo pokritja stroškov in ustvariti dohodka, ki ga potrebuje za financiranje svojih prizadevanj za prestrukturiranje, ter se prilagoditi izzivom zaradi vse manjšega povpraševanja po premazanem finem papirju.

(201)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da bi bilo nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(202)

V preiskavi ni sodeloval noben povezani uvoznik ali trgovec. Komisija je na podlagi dejstva, da v obravnavanem obdobju praktično ni bilo uvoza premazanega finega papirja iz LRK, sklenila, da uvoz zadevnega izdelka ne predstavlja velikega deleža poslovnih dejavnosti nepovezanih uvoznikov in trgovcev ter da noben dejavnik ne kaže na to, da bi ohranitev ukrepov nanje nesorazmerno vplivala.

(203)

V preiskavi ni sodeloval noben posamezni uporabnik, niti ni predložil izpolnjenega vprašalnika.

(204)

Komisija je prejela dve pisni predložitvi, in sicer je eno predložil uporabnik Unije na področju premazanega finega papirja, tj. družba Unitedprint.com, drugo pa združenje tiskarske industrije Intergraf (113) (s podporo kraljevega združenja za tiskarsko industrijo in sorodne industrije na Nizozemskem).

(205)

Združenje Intergraf je v svoji predložitvi pojasnilo, da se tiskarska industrija Unije sooča z nadomeščanjem tiskanih medijev z digitalnimi in obsežnim uvozom tiskanih izdelkov, zlasti iz LRK. Po njegovem mnenju protidampinški in protisubvencijski ukrepi slabijo konkurenčnost tiskarn v Uniji, ki jih podobni trgovinski ukrepi ne ščitijo in morajo slediti strogim okoljskim standardom.

(206)

Združenje Intergraf je trdilo, da se letno v EU iz Kitajske izvozi za več kot 700 milijonov EUR tiskanega papirja. To vključuje raznolike tiskane izdelke, ki niso natisnjeni na premazani fini papir. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ni mogla oceniti, kolikšen del izdelkov, uvoženih iz LRK, je natisnjen na premazanem finem papirju in kaj je natisnjeno na drugih vrstah papirja.

(207)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je večina izdelkov, ki so natisnjeni na premazanem finem papirju, „časovno občutljivih“, na primer revije, brošure, direktna pošta in priloge, ki zaradi časa, ki je potreben za prevoz, ne dopuščajo uvoza iz LRK v tolikšni meri. Informacije, ki jih je vložnik predložil v tem pregledu, so potrdile, da ugotovitve iz prvotne preiskave še vedno veljajo.

(208)

Komisija je zato sklenila, da se zaradi protidampinških in izravnalnih dajatev določeno tiskano gradivo verjetno tiska na premazanem finem papirju zunaj Unije, vendar je njegov učinek na gospodarski položaj tiskarske industrije Unije majhen.

(209)

Združenje Intergraf je opozorilo tudi na pomanjkanje ponudbe premazanega finega papirja in veliko zvišanje cen, zlasti od sredine leta 2021. To je bilo ugotovljeno tudi v predložitvi družbe Unitedprint.com. Komisija na podlagi predloženih informacij ni mogla oceniti zadevnega obsega ponudbe in povpraševanja ter posledičnega domnevnega tržnega neravnovesja. Prav tako ni mogla oceniti, ali bi bilo mogoče omenjeno zvišanje cen prenesti na stranke ali ne. Komisija je še ugotovila, da je bilo leta 2021, v času po pandemiji COVID-19, na številnih trgih pomanjkanje surovin.

(210)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi veljavnih ukrepov v zvezi z uvozom premazanega finega papirja s poreklom iz Kitajske, ki bi bili v interesu Unije.

(211)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi s ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za premazani fini papir iz Kitajske ohraniti.

(212)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(213)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti poznejše uporabe nižje stopnje dajatve v skladu s carinsko zakonodajo.

(214)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(215)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(216)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (114). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(217)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se priporoča ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč.

(218)

Komisija je prejela pripombe industrije EU, ki so dodatno utemeljile njene ugotovitve, da so kitajski proizvajalci izvozniki lahko prodajali po cenah, nižjih od ciljne cene Unije. Zato se ji ni zdelo potrebno spremeniti besedila te uredbe.

(219)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (115) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(220)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –