DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1578

z dne 20. aprila 2023

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev zahtev za notranjo metodologijo ali zunanje vire, ki se uporabljajo v okviru notranjega modela tveganja neplačila za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti člena 325bp(12), tretji pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 325bp(5), točka (e), in členom 325bp(6), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 se od institucij, ki jim ni bilo izdano dovoljenje za ocenjevanje verjetnosti neplačila ali izgub ob neplačilu v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3, oddelek 1, navedene uredbe za namene izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje, zahteva, da za namene izračuna kapitalske zahteve za tržno tveganje iz člena 325bl navedene uredbe razvijejo notranjo metodologijo ali uporabijo zunanje vire za oceno teh verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu. Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse institucije v Uniji, bi morale biti zahteve za tako notranjo metodologijo enake tistim, ki se uporabljajo za metodologije, ki jih uporabljajo institucije, ki jim je bilo dovoljeno ocenjevati verjetnost neplačila ali izgube ob neplačilu v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3, navedene uredbe. Možni pa so primeri, v katerih se institucije pri izračunu kapitalske zahteve za tržno tveganje zaradi pomanjkanja vhodnih podatkov ali nesorazmernega napora, ki je potreben, ne morejo zanašati na zunanje vire podatkov ali razumno uporabljati svojih modelov v skladu z zahtevami iz dela 3, naslov II, poglavje 3, navedene uredbe. Zato je treba določiti posebne zahteve, ki omogočajo, da notranja metodologija institucij, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje, ali njeni deli ustrezno zajemajo vse take primere. Te posebne zahteve bi morale zagotoviti preudarne rezultate. Hkrati bi morale te zahteve izpolnjevati posebne potrebe v smislu pravočasnosti in prožnosti, vključno s primeri, ko so pozicije za nekatere izdajatelje premajhne, da bi bila potrebna zapletena metodologija, zato je enostavnejša metodologija primernejša.

(2)

Te posebne zahteve bi se morale uporabljati le, kadar je to potrebno, tj. samo takrat, ko se institucije ne morejo zanašati na zunanje vire podatkov ali razumno uporabljati modelov, ki izpolnjujejo zahteve iz dela 3, naslov II, poglavje 3, Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato bi bilo treba določiti pogoje za zagotovitev, da ni drugih virov za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu ter da primeri, v katerih se institucije ne morejo zanašati na zunanje vire ali razumno uporabljati svojih modelov, ne predstavljajo čezmernega zneska njihovih portfeljev ob upoštevanju zahtev iz člena 325bn(1) navedene uredbe. Institucije bi morale te pogoje ocenjevati dovolj pogosto, da se upoštevajo morebitne spremembe, vključno s spremembami razpoložljivosti zunanjih virov podatkov, in upoštevati pogostost poročanja o kapitalskih zahtevah za tržno tveganje.

(3)

Da bi institucije lahko upoštevale značilnosti pozicij različnih izdajateljev, vključno s pomembnostjo in obdobji posedovanja teh pozicij, bi jim bilo treba dovoliti, da za kritje teh različnih pozicij razvijejo notranje metodologije za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu, ki so sestavljene iz različnih delov.

(4)

Kar zadeva tveganje neplačila posameznih izdajateljev, je treba zagotoviti zadostno kapitalizacijo. Ocene verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu na podlagi notranje metodologije ali njenega dela bi morale biti zato glede na druge metodologije in vire, ki jih uporabljajo institucije, dovolj konservativne. V ta namen je treba določiti pogoje, pod katerimi bodo ocene verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu dovolj konservativne. Zlasti v primerih, ko se institucije ne morejo zanašati na zunanje vire podatkov ali razumno uporabljati svojih modelov, bi bilo treba določiti meje za vrednosti, ki jih lahko imajo ocene verjetnosti neplačila in izgube ob neplačilu.

(5)

Institucije, ki za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu uporabljajo zunanje vire, bi morale v okviru validacije notranjega modela tveganja neplačila redno pregledovati pripravljene ocene za zagotovitev, da te ocene ostanejo ustrezne za portfelje institucij. Institucije, ki uporabljajo več kot en zunanji vir, bi morale vzpostaviti hierarhijo teh zunanjih virov, da se zagotovi splošna doslednost njihove uporabe v notranjem modelu tveganja neplačila. Poleg tega bodo institucije, ki za ocenjevanje verjetnosti neplačila uporabljajo zunanje vire, morda morale izvesti več korakov in postopkov, preden lahko pripravijo dejanske ocene verjetnosti neplačila. Zato je treba določiti zahteve za zagotovitev, da je metodologija, ki se uporablja za pripravo ocen verjetnosti neplačila iz zunanjih virov, konceptualno zanesljiva ter da zagotavlja natančne in dosledne ocene, ki niso pristranske.

(6)

V skladu s členom 325bp(11) Uredbe (EU) št. 575/2013 se od institucij zahteva, da svoje notranje modele dokumentirajo tako, da so pristojnim organom njihove predpostavke glede korelacij in druge predpostavke v zvezi z modeliranjem jasno razvidne. Za pomoč pristojnim organom pri zagotavljanju skladnosti z navedeno zahtevo je treba določiti, kako se navedena splošna zahteva glede dokumentacije uporablja za notranje metodologije ali zunanje vire, ki se uporabljajo v okviru notranjega modela tveganja neplačila za ocenjevanje verjetnosti neplačila in izgub ob neplačilu.

(7)	Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(8)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Zahteve za notranjo metodologijo za ocenjevanje verjetnosti neplačila

1. Notranja metodologija institucije ali njen del, ki se uporablja za ocenjevanje verjetnosti neplačila v skladu s členom 325bp(5), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013, izpolnjuje iste zahteve, kot se uporabljajo za metodologije, ki jih uporabljajo institucije, ki jim je bilo dovoljeno ocenjevati verjetnost neplačila ali izgube ob neplačilu v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3, navedene uredbe.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 notranja metodologija institucije za ocenjevanje verjetnosti neplačila ali del te metodologije izpolnjuje zahteve iz odstavka 3 ali 4, kot je ustrezno, če so za danega izdajatelja vsako četrtletje izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	za ocenjevanje verjetnosti neplačila za tega izdajatelja še niso na voljo zunanji viri, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 2;

(b)

uporaba notranje metodologije ali njenega dela, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1:

(i)	ni možna zaradi pomanjkanja vhodnih podatkov za tega izdajatelja ali

(ii)	je za tega izdajatelja nesorazmerna glede na pomembnost ali obdobje posedovanja zadevnih pozicij na podlagi strategije trgovanja, sprejete za take pozicije;

(c)

vrednost „m“, izračunana v skladu s formulo iz odstavka 5, je kar koli od naslednjega:

(i)	nižja ali enaka 10 %;

(ii)

višja kot 10 % in institucija izvaja vse naslednje:

(1)	institucija razišče, ali so na voljo dodatni zunanji viri, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 2, in te vire uporabi za zmanjšanje vrednosti „m“ na vrednost, ki je nižja ali enaka 10 %;

(2)	institucija izvede analizo občutljivosti in scenarijev, da oceni kvalitativno in kvantitativno zanesljivost notranje metodologije ali njenega dela.

Za analizo občutljivosti iz točke (c)(ii)(2) institucija oceni občutljivost kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 325bn(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, v zvezi z vsemi pozicijami iz trgovalne knjige iz člena 325bl navedene uredbe. Institucija to stori tako, da izdajateljem, ki so v času izračuna zajeti v notranjo metodologijo ali njen del, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 3 ali 4, kot je ustrezno, dodeli en višji bonitetni razred in en nižji bonitetni razred glede na bonitetni razred, ki se uporablja za izpolnjevanje zahtev iz navedenih odstavkov.

3. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, se v skladu z notranjo metodologijo institucije ali njenim delom izdajatelju dodeli ocena verjetnosti neplačila, ki je enaka ali višja od višje izmed naslednjih vrednosti:

(a)	največja verjetnost neplačila, dodeljena izdajateljem pozicij naložbenega razreda, ki spadajo na področje uporabe notranjega modela tveganja neplačila institucije in za katere pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni;

(b)	enako tehtano povprečje verjetnosti neplačila, dodeljenih izdajateljem pozicij, ki spadajo na področje uporabe notranjega modela tveganja neplačila institucije in za katere pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni.

Za namene točke (b) lahko institucije pri izračunu enako tehtanega povprečja verjetnosti neplačila izključijo izdajatelje neplačnike, kadar lahko zagotovijo, da pogoji iz odstavka 2 za take izdajatelje neplačnike niso izpolnjeni.

4. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 in se kapitalske zahteve za tveganje neplačila z naraščanjem vrednosti verjetnosti neplačila, dodeljene določenemu izdajatelju, manjšajo, se v skladu z notranjo metodologijo institucije ali njenim delom z odstopanjem od odstavka 3 temu izdajatelju dodeli ocena verjetnosti neplačila, ki je enaka ali nižja od vrednosti, določene v skladu z odstavkom 3, točka (b).

5. Za namene odstavka 2, točka (c), institucije izračunajo vrednost „m“ v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer:

DRC (celoten obseg)	=	kapitalske zahteve, izračunane v skladu s členom 325bn(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 za celoten obseg pozicij iz trgovalne knjige iz člena 325bl navedene uredbe;
DRC (druge metodologije in zunanji viri)	=	kapitalske zahteve, izračunane v skladu s členom 325bn(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se nanašajo izključno na pozicije iz trgovalne knjige iz člena 325bl navedene uredbe za izdajatelje, za katere pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni.

Člen 2

Zahteve za zunanje vire za ocenjevanje verjetnosti neplačila

1. Institucije pri uporabi zunanjih virov za ocenjevanje verjetnosti neplačila v skladu s členom 325bp(5), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s členoma 325bj(2) in 325bp(7) navedene uredbe redno potrjujejo ocene verjetnosti neplačila za njihovo uporabo v notranjem modelu tveganja neplačila.

2. Institucije pridobijo ocene verjetnosti neplačila iz zunanjih virov z uporabo metodologije, ki je konceptualno zanesljiva in izpolnjuje zahteve iz odstavka 4.

3. Institucije, ki uporabljajo več kot en zunanji vir, vzpostavijo hierarhijo teh zunanjih virov.

4. Institucije pred uporabo najnižje vrednosti iz člena 325bp(5), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 zagotovijo, da metodologija iz odstavka 2 tega člena izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

metodologija, ki temelji na uporabljeni lestvici bonitetnih razredov dolžnika, kadar bi lahko bila ta lestvica tudi neprekinjena, zagotavlja ocene verjetnosti neplačila, ki ustrezajo veljavnemu obdobju iz člena 325bp(5), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 in izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)	ocene verjetnosti neplačila se štejejo za točne za vse bonitetne razrede dolžnika po analizi njihovega pričakovanega obsega napak pri ocenjevanju;

(ii)	ocene verjetnosti neplačila so po vseh bonitetnih razredih dolžnika skladne;

(iii)

ocene verjetnosti neplačila zagotavljajo smiselno razlikovanje tveganja in se strogo povečujejo z zmanjševanjem kreditne sposobnosti dolžnika;

(iv)	vrednosti ocen verjetnosti neplačila za bonitetni razred dolžnika niso nastavljene na nič samo zato, ker za ta bonitetni razred dolžnika v preteklosti niso bila ugotovljena nobena neplačila.

(b)

kadar ocene verjetnosti neplačila iz metodologije niso izpeljane v kombinaciji s tekočimi tržnimi cenami, institucije analizirajo vse razlike, ki jih opazijo med temi ocenami in ocenami, izpeljanimi v kombinaciji s tekočimi tržnimi cenami, kot je navedeno v členu 325bp(5), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 3

Zahteve za notranjo metodologijo za ocenjevanje izgub ob neplačilu

1. Notranja metodologija institucije ali njen del, ki se uporablja za ocenjevanje verjetnosti neplačila v skladu s členom 325bp(6), točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013, izpolnjuje iste zahteve, kot se uporabljajo za metodologije, ki jih uporabljajo institucije, ki jim je bilo dovoljeno ocenjevati verjetnost neplačila ali izgube ob neplačilu v skladu z delom 3, naslov II, poglavje 3, navedene uredbe.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 notranja metodologija institucije za ocenjevanje izgub ob neplačilu ali del te metodologije izpolnjuje zahteve iz odstavka 3 ali 4, kot je ustrezno, če so za dano pozicijo vsako četrtletje izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	za ocenjevanje izgub ob neplačilu za to pozicijo še niso na voljo zunanji viri, ki bi izpolnjevali zahteve iz člena 4;

(b)

uporaba notranje metodologije ali njenega dela, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1:

(i)	ni možna zaradi pomanjkanja vhodnih podatkov za to pozicijo; ali

(ii)	je nesorazmerna glede na pomembnost ali obdobje posedovanja te pozicije na podlagi strategije trgovanja, sprejete za to pozicijo;

(c)

vrednost „m“, izračunana v skladu s formulo iz odstavka 5, je kar koli od naslednjega:

(i)	nižja ali enaka 10 %;

(ii)	višja od 10 % in institucija razišče, ali so na voljo dodatni zunanji viri, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 4, ter te vire uporabi za zmanjšanje vrednosti „m“ na vrednost, ki je nižja ali enaka 10 %;

3. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, se v skladu z notranjo metodologijo institucije ali njenim delom poziciji dodeli ocena izgube ob neplačilu, ki je enaka ali višja od:

(a)	75 % za pozicije v podrejenih dolžniških instrumentih;

(b)	45 % za pozicije v nadrejenih nezavarovanih dolžniških instrumentih;

(c)	11,25 % za pozicije v kritih obveznicah;

(d)	25 % za vse druge pozicije.

4. Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 in se kapitalske zahteve za tveganje neplačila z naraščanjem vrednosti izgube ob neplačilu, dodeljene dani poziciji, manjšajo, se v skladu z notranjo metodologijo institucije ali njenim delom z odstopanjem od odstavka 3 tej poziciji dodeli ocena izgube ob neplačilu, ki je enaka ali nižja od vrednosti, določenih v odstavku 3.

5. Za namene odstavka 2, točka (c), institucije izračunajo vrednost „m“ v skladu s formulo iz člena 1(5), kadar izraz DRC (druge metodologije in zunanji viri) predstavlja kapitalske zahteve, izračunane v skladu s členom 325bn(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se nanašajo izključno na pozicije iz trgovalne knjige iz člena 325bl navedene uredbe, za katere pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni.

Člen 4

Zahteve za zunanje vire za ocenjevanje izgub ob neplačilu

1. Institucije pri uporabi zunanjih virov za ocenjevanje izgub ob neplačilu v skladu s členom 325bp(6), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s členoma 325bj(2) in 325bp(7) navedene uredbe redno potrjujejo ocene izgub ob neplačilu za njihovo uporabo v notranjem modelu tveganja neplačila.

2. Institucije, ki uporabljajo več kot en zunanji vir, vzpostavijo hierarhijo teh zunanjih virov.

Člen 5

Dokumentacija

1. Institucije, katerih notranja metodologija ali njen del izpolnjuje pogoje iz člena 1(2) ali člena 3(2), v zvezi z vsemi izdajatelji in pozicijami, zajetimi v navedenih členih, dokumentirajo vse naslednje:

(a)	da za ocenjevanje verjetnosti neplačila za te izdajatelje oziroma izgube ob neplačilu za te pozicije niso na voljo zunanji viri, ki bi izpolnjevali zahteve iz člena 2 ali člena 4, kot je ustrezno;

(b)

da uporaba notranje metodologije, ki izpolnjuje zahteve iz člena 1(1) za ocenjevanje verjetnosti neplačila za te izdajatelje oziroma iz člena 3(1) za ocenjevanje izgub ob neplačilu za te pozicije, ne bi bila možna zaradi pomanjkanja vhodnih podatkov ali da bi bila nesorazmerna glede na pomembnost ali obdobje posedovanja v skladu s strategijo trgovanja, sprejeto za te izdajatelje ali pozicije;

(c)	vrednost „m“, izračunano v skladu s formulo iz člena 1(5) in člena 3(5).

2. Institucije vodijo posodobljen popis zunanjih virov podatkov, uporabljenih za namene členov 2 in 4, ki vsebuje vse naslednje:

(a)	opis metodologij, uporabljenih za pridobitev ocen verjetnosti neplačila iz zunanjih virov v skladu s členom 2(1) in členom 2(2);

(b)

dokumentacijo in temeljne razloge, kadar je institucija identificirala različne pogoje, informacije ali predpostavke pri obračunavanju pričakovanih kreditnih izgub in ocenah verjetnosti neplačila iz zunanjih virov za izpostavljenosti v okviru notranjega modela tveganja neplačila, za namene zagotavljanja zanesljivega upravljanja kreditnega tveganja, kot jih je odobrilo višje vodstvo;

(c)	opis metodologij, uporabljenih za pridobitev ocen izgub ob neplačilu iz zunanjih virov v skladu s členom 4(1);

(d)	rezultate validacije, izvedene v skladu s členom 2(1) in členom 4(1);

(e)	hierarhijo uporabljenih zunanjih virov v skladu s členom 2(3) in členom 4(2);

Kadar se ocene izgub ob neplačilu razlikujejo od ocen, uporabljenih v notranjih metodologijah institucij za upravljanje tveganj, in te razlike niso posledica zahtev iz člena 325bp(5) Uredbe (EU) št. 575/2013, so za namene točke (a) te razlike del opisa metodologij.

Kadar se ocene izgub ob neplačilu razlikujejo od ocen, uporabljenih v notranjih metodologijah institucij za upravljanje tveganj, in te razlike niso posledica zahtev iz člena 325bp(6) Uredbe (EU) št. 575/2013, so za namene točke (c) te razlike del opisa metodologij.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju, 20. aprila 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).