PRILOGA I

PRIDELOVALNA POVRŠINA IN RASTLINSKA PRIDELAVA

PODATKOVNI NIZ i.1

Poljščine in trajno travinje

Področje:	b.	Statistika rastlinske pridelave
Tema:	i.	Pridelovalna površina in rastlinska pridelava
Podrobna tema:	i.1	Poljščine in trajno travinje

ODDELEK I

Vsebina podatkov

Podatki zajemajo zgodnje ocene in končno statistiko o površinah, proizvodnji in donosu poljščin ter trajnega travinja, ki se gojijo za spravilo na kmetijskih gospodarstvih v državah članicah predvsem v referenčnem obdobju, vključno s kmetijskimi rastlinami, ki se gojijo v skladu z ekološkimi načeli.

Podatki na nacionalni ravni

Podatki na regionalni ravni

Podatki o ekološki pridelavi

Značilnosti kmetijskih rastlin

Roki za pošiljanje podatkov

31. januar leta N (1)

30. junij leta N (1)

31. avgust leta N (1)

30. september leta N

30. november leta N

31. marec leta N + 1

30. september leta N + 1

Kmetijska površina v uporabi, razen vrtov (2)

OMU, OMC, OMA

Orna zemljišča (3)

OMU, OMC, OMA

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

MA, SA, PR

SA, PR

Pšenica in pira

SA, PR

Navadna pšenica in pira

SA, PR

OF, OP

Navadna ozimna pšenica in pira

SA, PR

Navadna jara pšenica in pira

SA, PR

Trda pšenica

SA, PR

OF, OP

Rž

SA, PR

OF, OP

Ječmen

SA, PR

OF, OP

Ozimni ječmen

SA, PR

Jari ječmen

SA, PR

Oves

SA, PR

OF, OP

Koruza za zrnje in koruza s storži

SA, PR

OF, OP

Tritikala

SA, PR

OF, OP

Sirek

SA, PR

OF, OP

Riž

SA, PR

OF, OP

Riž indica

SA, PR

Riž japonica

SA, PR

Mešanice ozimnega žita (soržica)

SA, PR

Mešanice jarih žit (mešanica zrnja brez soržice)

SA, PR

OF, OP

Druga žita, d. n. (proso, kanarska čužka itd.)

SA, PR

Neprava žita

SA, PR

Ajda

SA, PR

Kvinoja

SA, PR

Druga neprava žita, d. n.

SA, PR

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za pridelavo zrnja (vključno s semeni ter mešanicami žit in stročnic)

MA, SA, PR

SA, PR

Njivski grah

SA, PR

OF, OP

Bob in krmni bob

SA, PR

OF, OP

Sladki volčji bob

SA, PR

OF, OP

Leča

SA, PR

OF, OP

Grašica

SA, PR

OF, OP

Čičerika

SA, PR

OF, OP

Druge suhe stročnice in beljakovinske rastline, d. n.

SA, PR

Korenovke

MA, SA, PR

Krompir (vključno s semenskim krompirjem)

SA, PR

OF, OP

Sladkorna pesa (brez semenske)

SA, PR

OF, OP

Druge korenovke, d. n.

SA, PR

Industrijske rastline

MA, SA

Oljnice

SA, PR

Semena oljne ogrščice in oljne repice

SA, PR

OF, OP

Semena ozimne oljne ogrščice in oljne repice

SA, PR

Semena spomladanske oljne ogrščice in oljne repice

SA, PR

Sončnično seme

SA, PR

OF, OP

Soja

SA, PR

OF, OP

Laneno seme (oljni lan)

SA, PR

Bombaževo seme

Druge oljnice, d. n.

SA, PR

Predivnice

SA, PR

Lan za vlakna

SA, PR

Konoplja

SA, PR

Bombažna vlakna

SA, PR

Druge predivnice, d. n.

SA, PR

Tobak

SA, PR

Hmelj

SA, PR

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

Energijske poljščine, d. n.

MA, PR

Druge industrijske rastline, d. n.

Rastline, pospravljene še zelene z ornih zemljišč

MA, PR

Začasni travniki in pašniki

MA, PR

OMA

Stročnice, pospravljene še zelene

SA, PR

OF, OP

Lucerna

SA, PR

Mešanice trav iz družine stročnic

SA, PR

Druge stročnice, pospravljene še zelene, d. n.

SA, PR

Zelena koruza

SA, PR

OF, OP

Druga žita, pospravljena še zelena (brez zelene koruze)

SA, PR

Druge rastline, pospravljene še zelene z ornih zemljišč, d. n.

SA, PR

Semena in sadike

OMA

Praha

Druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih, d. n.

Trajno travinje

MA, PR

OMU, OMC, OMA

Trajni pašniki in travniki, razen ekstenzivnih pašnikov

MA, PR

Trajni ekstenzivni pašniki

MA, PR

Trajno travinje, ki se ne uporablja več za proizvodne namene in je upravičeno do subvencij

N je leto, na katero se nanašajo podatki.

MA	=	skupna osnovna površina (1 000 ha), vključno z ekološkimi površinami
SA	=	skupna posejana površina (1 000 ha), vključno z ekološkimi površinami
OF	=	certificirana posejana ekološka površina (1 000 ha)
OMC	=	osnovna certificirana ekološka površina
OMU	=	osnovna površina v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo (1 000 ha)
OMA	=	osnovna površina, certificirana ali v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo (1 000 ha)
PR	=	skupni pospravljeni pridelek (1 000 ton), vključno z ekološko pridelavo
OP	=	pospravljeni certificirani ekološki pridelek (1 000 ton)

Referenčno obdobje: pridelovalno leto.

ODDELEK II

Opis merskih enot:

Posejana površina: nanaša se na skupno površino, posejano ali zasajeno s kmetijsko rastlino, za katero se spravilo začne v referenčnem koledarskem letu, ne glede na to, kdaj je bila zasajena. Če se kmetijska rastlina poseje ali zasadi večkrat na leto na isti parceli, se površina pomnoži s številom zasaditev.

Osnovna površina: nanaša se na fizično površino parcel, ne glede na to, ali je bila na njej v pridelovalnem letu samo ena kmetijska rastlina ali več kmetijskih rastlin. V primeru enoletnih kmetijskih rastlin osnovna površina ustreza posejani površini; v primeru kombiniranih kmetijskih rastlin ustreza površini, na kateri kmetijske rastline soobstajajo; v primeru zaporednih setev ali kmetijskih rastlin se površina upošteva samo enkrat; v primeru trajnih kmetijskih rastlin so poleg pridelovalne površine vključeni tudi neproduktivni mladi nasadi in začasno opuščene površine. Tako se vsaka površina uvrsti samo enkrat.

Pospravljeni pridelek: nanaša se na skupno količino pospravljenega pridelka, od katere so odštete izgube pridelka.

Proizvodnja žit, suhih stročnic in oljnic se sporoči kot čista suha teža zrn pri stabilni standardni stopnji tržne vlažnosti v državi. Riž se sporoča kot neoluščen riž.

Podatke o pridelavi korenovk bi bilo treba sporočiti v smislu čiste teže, tj. brez vrhov in listov rastlin, zemlje ter blata.

Pridelava rastlin, ki se pospravljajo še zelene z ornih zemljišč in trajnega travinja, vključuje količino pridelka, pospravljenega s košnjo in pašo. Podatki se sporočijo kot suha snov.

Pridelava drugih kmetijskih rastlin se sporoči v obliki, ki se uporablja predvsem za trgovanje, pri stabilni standardni stopnji tržne vlažnosti v državi, kjer vlažnost vpliva na trženje.

Države Komisiji (Eurostatu) predložijo informacije o stabilnih standardnih stopnjah tržne vlažnosti v zgorajnavedenih državah, na podlagi katerih Eurostat za namene standardizacije ponovno izračuna pridelavo pri standardni vlažnosti v EU.

Za sladkorno peso države Komisiji (Eurostatu) predložijo podatke o vsebnosti sladkorja pospravljenega pridelka v pridelovalnem letu s podatki o končni pridelavi, na podlagi katerih Eurostat za namene standardizacije ponovno izračuna pridelavo pri standardni vsebnosti sladkorja v EU (16 %).

Certificirana ekološka površina: nanaša se na površine, razen površin v obdobju preusmeritve iz člena 10 Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki se upravljajo v skladu z zahtevami, veljavnimi za ekološko pridelavo, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/848 ali, če je ustrezno, v najnovejši zakonodaji.

Površina v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo: nanaša se na površine v obdobju preusmeritve iz člena 10 Uredbe (EU) 2018/848 ali, če je ustrezno, najnovejše zakonodaje, ki se upravljajo v skladu z zahtevami, veljavnimi za ekološko pridelavo.

Certificirana površina ali površina v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo: nanaša se na certificirane ekološke površine ali na površine v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo.

Pospravljeni certificirani ekološki pridelek: nanaša se na pospravljeni pridelek s „certificiranih ekoloških površin“, kot so opredeljene zgoraj.

Ekološke površine in pridelava so vključene v skupne površine in pridelavo.

Tehnične zahteve v zvezi s spremenljivkami

Donos pridelka se izračuna tako, da se skupni pospravljeni pridelek deli s skupno posejano površino. Eurostat izračuna donos pridelka na podlagi poslanih podatkov. Komisiji (Eurostatu) se sporočijo incidenti, povezani z vremenom, ki imajo velik vpliv na pospravljeni pridelek.

Referenčne mejne vrednosti za izvzetja iz pošiljanja podatkov

Referenčne mejne vrednosti, kot so opredeljene v členu 5(2), so:

Referenčna spremenljivka: Pridelava	Referenčna mejna vrednost (1 000 ton)	Izvzetje iz pošiljanja
Navadna pšenica in pira	1 700	31. januar leta N 30. junij leta N 31. avgust leta N
Trda pšenica	170
Rž	80
Ječmen	500
Oves	70
Koruza za zrnje in koruza s storži	1 100
Tritikala	120
Sirek	15
Riž	65
Njivski grah	25
Bob in krmni bob	15
Krompir	350
Sladkorna pesa	1 500
Semena oljne ogrščice in oljne repice	300
Sončnično seme	150
Soja	60
Zelena koruza	2 000

PODATKOVNI NIZ i.2

Zelenjadnice, razen trajnih nasadov

Področje:	b.	Statistika rastlinske pridelave
Tema:	i.	Pridelovalna površina in rastlinska pridelava
Podrobna tema:	i.2	Zelenjadnice, razen trajnih nasadov

ODDELEK I

Vsebina podatkov

Podatki zajemajo zgodnje ocene in končno statistiko o površinah, proizvodnji in donosu zelenjadnic, ki se gojijo za spravilo na kmetijskih gospodarstvih v državah članicah v referenčnem obdobju, vključno s kmetijskimi rastlinami, ki se gojijo v skladu z ekološkimi načeli.

						Podatki na nacionalni ravni				Podatki o ekološki pridelavi
Značilnosti kmetijskih rastlin					Roki za pošiljanje podatkov	30. junij leta N (5)	30. september leta N (5)	31. maj leta N + 1	30. september leta N + 1	30. september leta N + 1
		Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode						HA, PR	MA	OH, OP
			Sveže zelenjadnice (vključno z melonami)					HA, PR		OH, OP
				Kapusnice				HA, PR		OH, OP
					Cvetača in brokoli			HA, PR
					Brstični ohrovt			HA, PR
					Zelje			HA, PR
					Druge kapusnice, d. n.			HA, PR
				Listnate in stebelne zelenjadnice (brez kapusnic)				HA, PR		OH, OP
					Por			HA, PR
					Zelena			HA, PR
					Solata			HA, PR, PRG
					Endivija			HA, PR
					Špinača			HA, PR
					Šparglji/beluši			HA, PR
					Cikorija			HA, PR
					Artičoke			HA, PR
					Druge listnate ali stebelne zelenjadnice, d. n.			HA, PR
				Zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje (vključno z melonami)				HA, PR		OH, OP
					Paradižnik	HA	HA, PR	HA, PR, PRG		OH, OP
					Kumare in kumarice			HA, PR, PRG
					Jajčevci			HA, PR
					Bučke in vrtne buče			HA, PR
					Muškatne buče in buče			HA, PR
					Melone			HA, PR
					Lubenice			HA, PR
					Paprike (capsicum)			HA, PR, PRG
					Druge zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje, d. n.			HA, PR
				Korenovke, gomolji in čebulnice				HA, PR		OH, OP
					Korenje			HA, PR		OH, OP
					Čebula in šalotka			HA, PR		OH, OP
					Rdeča pesa			HA, PR
					Gomoljna zelena			HA, PR
					Redkev			HA, PR
					Česen			HA, PR
					Druge korenovke, gomolji in čebulnice, d. n.			HA, PR
				Sveže stročnice				HA, PR		OH, OP
					Svež grah			HA, PR
					Svež fižol			HA, PR
					Druge sveže stročnice, d. n.			HA, PR
				Druge sveže zelenjadnice, d. n.				HA, PR
			Jagode					HA, PR, PRG		OH, OP
		Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)							MA
Gojene gobe								PR		OP
	Dvotrosni kukmak/šampinjoni							PR
	Druge gojene gobe, d. n.							PR

N je leto, na katero se nanašajo podatki.

MA	=	skupna osnovna površina (1 000 ha)
HA	=	skupna pospravljena površina (1 000 ha)
OH	=	certificirana pospravljena ekološka površina (1 000 ha)
PR	=	skupni pospravljeni pridelek (1 000 ton)
PRG	=	skupna pridelava v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi (1 000 ton)
OP	=	pospravljeni certificirani ekološki pridelek (1 000 ton)

Referenčno obdobje: pridelovalno leto

ODDELEK II

Opis merskih enot:

Pospravljena površina: nanaša se na površino posamezne kmetijske rastline, ki se pospravi v referenčnem pridelovalnem letu. Če je posamezna površina posejana ali zasajena večkrat v referenčnem obdobju, se površina pomnoži s številom letnih spravil.

Osnovna površina: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Pospravljeni pridelek: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Certificirana ekološka površina: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Pospravljeni certificirani ekološki pridelek: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Tehnične zahteve v zvezi s spremenljivkami

Donos pridelka se izračuna tako, da se skupni pospravljeni pridelek deli s celotno pospravljeno površino. Eurostat izračuna donos pridelka na podlagi poslanih podatkov. Komisiji (Eurostatu) se sporočijo incidenti, povezani z vremenom, ki imajo velik vpliv na pospravljeni pridelek.

Referenčne mejne vrednosti za izvzetja iz pošiljanja podatkov

Referenčne mejne vrednosti, kot so opredeljene v členu 5(2), so:

Referenčna spremenljivka

Referenčna mejna vrednost (1 000 ton)

Izvzetje iz pošiljanja

Pridelava paradižnika

250

30. junij leta N

30. september leta N

PODATKOVNI NIZ i.3

Trajni nasadi

Področje:	b.	Statistika rastlinske pridelave
Tema:	i.	Pridelovalna površina in rastlinska pridelava
Podrobna tema:	i.3	Trajni nasadi

ODDELEK I

Vsebina podatkov

Podatki zajemajo zgodnje ocene in končno statistiko o površinah, proizvodnji in donosu trajnih kmetijskih nasadov, ki se gojijo za spravilo na kmetijskih gospodarstvih v državah članicah predvsem v referenčnem obdobju, vključno s kmetijskimi rastlinami, ki se gojijo v skladu z ekološkimi načeli.

Značilnosti kmetijskih rastlin

Podatki na nacionalni ravni

Podatki na regionalni ravni

Podatki o ekološki pridelavi

Roki za pošiljanje podatkov

30. november leta N (6)

31. marec leta N + 1

30. september leta N + 1

Trajni nasadi

OMC, OMU, OMA

Trajni nasadi za prehrano ljudi

PA, PR

MA, PA, PR

Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)

PA, PR

OPA, OP

Sadje z zmernih podnebnih območij

PA, PR

OPA

Pečkato sadje

PA, PR

OPA

Jabolka

PA, PR

OPA, OP

Hruške

PA, PR

OPA, OP

Drugo pečkato sadje, d. n.

PA, PR

Koščičasto sadje

PA, PR

OPA

Breskve

PA, PR

OPA, OP

Nektarine

PA, PR

OPA, OP

Marelice

PA, PR

OPA, OP

Češnje in višnje

PA, PR

OPA, OP

Češnje

PA, PR

Višnje

PA, PR

Slive

PA, PR

OPA, OP

Drugo koščičasto sadje, d. n.

PA, PR

Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij

PA, PR

OPA

Fige

PA, PR

Kivi

PA, PR

OPA, OP

Avokado

PA, PR

Banane

PA, PR

Drugo sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij, d. n.

PA, PR

Jagodičje (brez jagod)

PA, PR

OPA, OP

Črni ribez

PA, PR

Rdeči ribez

PA, PR

Maline

PA, PR

Borovnice

PA, PR

Drugo jagodičje, d. n.

PA, PR

Lupinarji

PA, PR

OPA, OP

Orehi

PA, PR

Lešniki

PA, PR

Mandeljni

PA, PR

Kostanji

PA, PR

Drugi lupinarji, d. n.

PA, PR

Citrusi

PA, PR

MA, PA, PR

OPA, OP

Pomaranče

PA, PR

OPA, OP

Drobnoplodni citrusi

PA, PR

Mandarine satsuma

PA, PR

Klementine

PA, PR

Drugi drobnoplodni citrusi in hibridi mandarin, d. n.

PA, PR

Limone in limete

PA, PR

Pomelo in grenivke

PA, PR

Drugi citrusi, d. n.

PA, PR

Grozdje

PA, PR

MA, PA, PR

OPA, OP

Grozdje za vino

PA, PR

OPA, OP

Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

PA, PR

Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

PA, PR

Grozdje za druga vina, d. n. (brez ZOP/ZGO)

PA, PR

Namizno grozdje

PA, PR

Grozdje za rozine

PA, PR

Grozdje za druge namene, d. n.

PA, PR

Oljke

PA, PR

MA, PA, PR

OPA, OP

Namizne oljke

PA, PR

Oljke za olje

PA, PR

Drugi trajni nasadi za prehrano ljudi, d. n.

PA, PR

Drevesnice

Drugi trajni nasadi

N je leto, na katero se nanašajo podatki.

MA	=	skupna osnovna površina (1 000 ha)
PA	=	skupna pridelovalna površina (1 000 ha)
OPA	=	certificirana ekološka pridelovalna površina (1 000 ha)
OMC	=	osnovna certificirana ekološka površina
OMU	=	osnovna površina v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo (1 000 ha)
OMA	=	osnovna površina, certificirana ali v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo (1 000 ha)
PR	=	skupni pospravljeni pridelek (1 000 ton)
OP	=	pospravljeni certificirani ekološki pridelek (1 000 ton)

Referenčno obdobje: pridelovalno leto

ODDELEK II

Opis merskih enot:

Pridelovalna površina: nanaša se na površino, ki se lahko pospravlja predvsem v referenčnem pridelovalnem letu.

Osnovna površina: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Pospravljeni pridelek: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Certificirana ekološka površina: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Osnovna površina, certificirana ali v fazi preusmeritve v ekološko pridelavo: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Pospravljeni certificirani ekološki pridelek: glej podatkovni niz i.1, oddelek II.

Tehnične zahteve v zvezi s spremenljivkami

Donos pridelka se izračuna tako, da se skupna pospravljena pridelava deli s skupno pridelovalno površino. Eurostat izračuna donos pridelka na podlagi poslanih podatkov. Komisiji (Eurostatu) se sporočijo incidenti, povezani z vremenom, ki imajo velik vpliv na pospravljeni pridelek.

Referenčne mejne vrednosti za izvzetja iz pošiljanja podatkov

Referenčne mejne vrednosti, kot so opredeljene v členu 5(2), so:

Referenčna spremenljivka: Pridelava	Referenčna mejna vrednost (1 000 ton)	Izvzetje iz pošiljanja
Jabolka	150	30. november leta N
Hruške	40
Breskve	90
Nektarine	80
Pomaranče	300
Klementine	140
Mandarine satsuma	120
Oljke	700

(1) Za pravila o izvzetjih iz pošiljanja podatkov glej oddelek II.

(2) Površine v podatkovnih nizih i.2 in i.3 so vključene v kmetijske površine v uporabi, razen površine gojenih gob v podatkovnem nizu i.2.

(3) Površine v podatkovnem nizu i.2 so vključene v površino ornih zemljišč.

(4) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(5) Za pravila o izvzetjih iz pošiljanja podatkov glej oddelek II.

(6) Za pravila o izvzetjih iz pošiljanja podatkov glej oddelek II.

PRILOGA V

OPISI

pridelovalno leto

Koledarsko leto, v katerem se spravilo začne, vključno z obdobjem, v katerem se izvajajo vsi pripravljalni ukrepi (kot so obdelava, sajenje ter uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev) za zagotovitev navedenega spravila, tudi v predhodnem koledarskem letu.

Kmetijske površine v uporabi, razen vrtov

Skupna površina ornega zemljišča, trajnega travinja in trajnih nasadov.

Orno zemljišče

Zemljišče, ki se redno obdeluje (orje ali drugače obdeluje) in/ali se redno zasadi, praviloma v sistemu kolobarjenja.

Zimski posevki

Kmetijske rastline, ki se sejejo pred zimo ali med njo.

Spomladanski posevki

Kmetijske rastline, ki se sejejo spomladi.

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

Vsa žita, ki se pospravljajo suha za zrnje, ne glede na uporabo.

Pšenica in pira

Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L., Triticum monococcum L. in Triticum durum Desf.

Navadna pšenica in pira

Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L. in Triticum monococcum L. ter druge vrste iz družine Triticum, ki se gojijo zaradi podobnih lastnosti.

Trda pšenica

Triticum durum Desf.

Rž

Secale cereale L.

Mešanice ozimnega žita (soržica)

Mešanice rži in drugih žit ter druge mešanice žit, ki se sejejo pred zimo ali med njo (soržica).

Ječmen

Hordeum vulgare L.

Oves

Avena sativa L.

Mešanice jarih žit (mešanica zrnja brez soržice)

Žita, ki se sejejo spomladi in pridelujejo kot mešanice.

Koruza za zrnje in koruza s storži

Zea mays L., ki se pospravlja za zrnje, kot seme ali kot koruza s storži

Tritikala

x Triticosecale Wittmack.

Sirek

Sorghum bicolor (L.) Conrad Moench ali Sorghum x sudanense (Piper) Stapf.

Riž

Oryza sativa L.

Riž indica

Oryza sativa ssp. indica

Riž japonica

Oryza sativa ssp. japonica

Druga žita, d. n.

Žita, ki se pospravljajo suha za zrnje in niso evidentirana drugje pod prejšnjimi postavkami, kot so proso (Panicum miliaceum L.), kanarska čužka (Phalaris canariensis L.) in druga žita, ki niso razvrščena drugje.

Neprava žita

Rastline, na katerih se razvijejo plodovi ali semena, ki se uporabljajo in zaužijejo kot zrnje, čeprav botanično niso niti trave niti prava žitna zrna.

Ajda

Fagopyrum esculentum Mill.

Kvinoja

Chenopodium quinoa Willd.

Druga neprava žita, d. n.

Neprava žita, ki niso razvrščena drugje.

Suhe stročnice in beljakovinske rastline za pridelavo zrnja

Vse suhe stročnice in beljakovinske rastline, ki se pospravljajo suhe za zrnje, ne glede na uporabo.

Njivski grah

Vse sorte njivskega graha (Pisum sativum L. convar. sativum ali Pisum sativum L. convar. arvense L. ali convar. speciosum), ki se pospravljajo suhe.

Bob in krmni bob

Vse sorte boba ali krmnega boba (Vicia faba L. (partim)), ki se pospravljajo suhe.

Sladki volčji bob

Ves sladek volčji bob (Lupinus sp.), ki se pospravlja suh za zrnje.

Leča

Lens culinaris Medikus.

Čičerika

Cicer arietinum L.

Grašica

Vicia sativa subsp. Sativa L., ki se pospravlja suha za zrnje.

Druge suhe stročnice in beljakovinske rastline, d. n.

Suhe stročnice in beljakovinske rastline, ki se pospravljajo suhe za zrnje in niso zajete na drugem mestu pod prejšnjimi postavkami.

Korenovke

Kmetijske rastline, ki se pridelujejo zaradi njihovih korenov, gomoljev ali prilagojenih stebel. Postavka ne vključuje korenovk, gomoljev in čebulnic, kot je korenje, pesa ali podzemna koleraba.

Krompir (vključno s semenskim krompirjem)

Solanum tuberosum L.

Sladkorna pesa (brez semenske)

Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. altissima Döll, namenjena predvsem za industrijo sladkorja in proizvodnjo alkohola.

Druge korenovke, d. n.

Krmna pesa (Beta vulgaris L.) in rastline družine Brassicae, ki so namenjene predvsem za krmo, ne glede na to, ali se za krmo namenijo koreni ali steblo, kot tudi druge rastline, ki se pridelujejo predvsem zaradi korenov za krmo in niso razvrščene drugje.

Industrijske rastline

Kmetijske rastline, ki se običajno ne prodajajo neposredno za potrošnjo, ker jih je treba pred končno uporabo industrijsko predelati.

Oljnice

Kmetijske rastline, ki se gojijo predvsem zaradi vsebnosti olja.

Semena oljne ogrščice in oljne repice

Oljna ogrščica (Brassica napus L.) in oljna repica (Brassica rapa L. var. oleifera (Lam.)), ki se gojita za proizvodnjo olja in pospravljata kot suho zrnje.

Sončnično seme

Helianthus annuus L., ki se pospravlja kot suho zrnje.

Soja

Glicin max L. Merril, ki se pospravlja kot suho zrnje, ne glede na uporabo.

Laneno seme (oljni lan)

Sorte lanenega semena (lan) (Linum usitatissimum L.), ki se gojijo predvsem za proizvodnjo olja in se pospravljajo kot suho zrnje.

Druge oljnice, d. n.

Druge kmetijske rastline, ki se gojijo predvsem zaradi vsebnosti olja in pospravljajo kot suho zrnje ter niso razvrščene drugje.

Predivnice

Kmetijske rastline, ki se gojijo predvsem zaradi vsebnosti vlaken.

Lan za vlakna

Sorte lana (lanenega semena) (Linum usitatissimum L.), ki se gojijo predvsem za proizvodnjo vlaknin.

Konoplja

Kanabis sativa L., ki se goji za slamo in druge podobne industrijske namene.

Bombaž

Gossypium spp., ki se pospravlja za vlakna in/ali uporabo kot oljnica.

Druge predivnice, d. n.

Druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi svoje vsebnosti vlaknin, drugje nerazvrščene, kot so juta (Corchorus capsularis L.), abaka (Musa textilis Née), sisal (Agave sisalana Perrine) in kenaf (Hibiscus cannabinus L.).

Tobak

Nicotiana tabacum L., ki se goji zaradi listov.

Hmelj

Humulus lupulus L., ki se goji zaradi semenskih storžev.

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice, ki se gojijo za uporabo v farmaciji, za izdelavo parfumov ali prehrano ljudi.

Energijske poljščine, d. n.

Kmetijske rastline, ki se uporabljajo izključno za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, drugje nerazvrščene, in se pridelujejo na ornem zemljišču.

Druge industrijske rastline, d. n.

Druge industrijske rastline, ki niso razvrščene drugje.

Rastline, pospravljene še zelene z ornih zemljišč

Vse kmetijske rastline na ornih zemljiščih, ki se pospravijo še zelene in so namenjene predvsem za proizvodnjo krme, krmnih rastlin ali energije iz obnovljivih virov, in sicer žita, trave, stročnice ali industrijske rastline in druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih, ki se pospravljajo in/ali uporabljajo zelene.

Začasni travniki in pašniki

Travinje za pašo, seno ali silažo, ki je del normalnega kolobarjenja, ostane na zemljišču vsaj eno leto in običajno manj kot pet let ter se zaseje s travo ali travnimi mešanicami.

Stročnice, pospravljene še zelene

Stročnice, ki se gojijo in pospravljajo še zelene kot cele rastline predvsem za krmo ali energijo. Vključene so mešanice s prevladujočim deležem stročnic (običajno > 80 % stročnic) in travinja, ki se pospravljajo še zelene ali kot seno.

Lucerna

Medicago spp., ki se prideluje samostojno ali z visokim odstotkom v mešanici.

Mešanice trav iz družine stročnic

Začasno travinje, ki se zaseje z mešanico trave in krmnih stročnic (običajno < 80 % stročnic), ki se pospravljajo še zelene ali kot seno.

Druge stročnice, pospravljene še zelene, d. n.

Druge stročnice, ki se pospravljajo še zelene predvsem za krmo ali energijo.

Zelena koruza

Zea mays L., ki se goji predvsem za silažo (celi storži, deli cele rastline ali cela rastlina) in se ne pospravlja za zrnje.

Druga žita, pospravljena še zelena (brez zelene koruze)

Vsa žita (razen koruze), ki se gojijo in pospravljajo še zelena kot cele rastline za krmo ali za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (proizvodnjo biomase).

Druge rastline, pospravljene še zelene z ornih zemljišč, d. n.

Druge letne ali večletne (manj kot petletne) kmetijske rastline, ki so namenjene predvsem za živalsko krmo in se pospravljajo še zelene. Tudi ostanki kmetijskih rastlin, drugje nerazvrščenih, kadar je bila glavna žetev uničena, vendar so ostanki še uporabni (kot krma ali energija iz obnovljivih virov).

Semena in sadike

Površine, na katerih se pridelujejo semena korenovk (razen krompirja in drugih rastlin, katerih koreni se prav tako uporabljajo kot semena), krmne rastline, trave, industrijske rastline (razen oljnic) ter semena in sadike zelenjadnic in cvetja.

Praha

Orna zemljišča, vključena v kolobarjenje ali vzdrževana v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju (DKOS), obdelana ali ne, ki se v pridelovalnem letu ne bodo pospravila. Bistvena značilnost prahe je, da tla mirujejo običajno celotno pridelovalno leto, da se obnovijo. Praha je lahko:

(i)	golo zemljišče brez kakršnih koli kmetijskih rastlin ali

(ii)	zemljišče z naključnim rastjem, ki se lahko uporabi za krmo ali oranje, ali

(iii)

zemljišče, ki je zasejano izključno za pridelavo zelenega gnojila (zelena praha).

Druge kmetijske rastline na ornih zemljiščih, d. n.

Poljščine, ki niso razvrščene drugje.

Trajno travinje

Zemljišče, ki se trajno (več let zapored, običajno pet let ali več) uporablja za gojenje zelene krme, krmnih rastlin ali energijskih poljščin, bodisi z obdelovanjem (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine), in ni v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva. Travinje se lahko uporablja za pašo, kosi za silažo in seno ali uporablja za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Trajni pašniki in travniki, razen ekstenzivnih pašnikov

Trajni pašniki na tleh dobre ali srednje kakovosti, ki se običajno lahko uporabljajo za intenzivno pašo.

Trajni ekstenzivni pašniki

Trajno travinje z majhnim donosom, običajno na tleh slabe kakovosti, na primer v hribovitem svetu ali na visoki nadmorski višini, ki se običajno ne izboljšuje z gnojili, obdelovanjem, posevki ali osuševanjem. Te površine se lahko običajno uporabljajo samo za ekstenzivno pašo in se običajno ne kosijo ali pa se kosijo ekstenzivno, ker niso primerne za veliko gostoto živali.

Trajno travinje, ki se ne uporablja več za proizvodne namene in je upravičeno do subvencij

Trajno travinje in pašniki, ki se ne uporabljajo več za proizvodnjo in se v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 1 ali, če je primerno, z najnovejšo zakonodajo vzdržujejo v stanju, zaradi katerega so primerni za pašo ali obdelovanje brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, ter so upravičeni do finančne podpore.

Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode	Vse kapusnice, listnate in stebelne zelenjadnice, zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje, korenovke, gomolji in čebulnice, sveže stročnice, druge zelenjadnice, ki se pospravljajo sveže (ne suhe), in jagode. Nanaša se na zelenjadnice in jagode, ki se gojijo na ornih zemljiščih na prostem v kolobarjenju z drugimi kmetijskimi rastlinami ali zelenjadnicami, ter na tiste, ki se gojijo v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi.
Sveže zelenjadnice (vključno z melonami)	Vse kapusnice, listnate in stebelne zelenjadnice, zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje, korenovke, gomolji in čebulnice, sveže stročnice in druge zelenjadnice, ki se pospravljajo sveže (ne suhe).
Kapusnice	Vse kapusnice, ki se pridelujejo za liste, stebla, socvetja, brste, korene in gomolje ter pospravljajo sveže (ne suhe).
Cvetača in brokoli	Vključuje cvetačo (Brassica oleracea L. convar. Botrytis (L.)), brokoli (Brassica oleracea L. var. botrytis subvar. cymos), zeleno cvetačo (zeleno sorto cvetače), brokolini, kitajski brokoli, kitajski ohrovt ali kailaan (križanec med brokolijem in gai lanom (Brassica oleracea L. var. alboglabra)), romanesco (Brassica oleracea convar. Botrytis var. botrytis).
Brstični ohrovt	Brassica oleracea L. var. Gemmifera DC.
Zelje	Vključuje belo zelje (Brassica oleracea L. var. oleracea), koničasto zelje (Brassica oleracea L. convar. capitata Alef. var. alba DC), rdeče zelje (Brassica oleracea L. convar. capitata Alef. var. capitata L. f. rubra), ohrovt (Brassica oleracea L. convar. capitata Alef. var. sabauda L.).
Druge kapusnice, d. n.	Vse druge kapusnice, ki niso razvrščene drugje.
Listnate in stebelne zelenjadnice (brez kapusnic)	Vse listnate ali stebelne zelenjadnice (razen kapusnic): por, zelena, solata, endivija, špinača, šparglji/beluši, cikorija, artičoke in druge listnate ali stebelne zelenjadnice.
Por	Allium porrum L. in druge vrste iz družine Allium, ki se gojijo zaradi podobnih lastnosti.
Zelena	Apium graveolens var. Dulce (Mill.) Pers.
Solata	Lactuca spp.
Endivija	Endivija (Cichorium endivia L. var. crispum Lam.) in eskarijolka (Cichorium endivia L. var. latifolium Lam.).
Špinača	Spinacia oleracea L.
Šparglji/beluši	Asparagus officinalis L.
Cikorija	Sorte cikorije (Cichorium intybus L.) za solato in predelavo inulina ali kave.
Artičoke	Cynara scolymus L.
Druge listnate ali stebelne zelenjadnice, d. n.	Druge listnate in stebelne zelenjadnice, ki niso razvrščene drugje.
Zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje (vključno z melonami)	Vse zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje: paradižnik, kumare, kumarice, jajčevci, bučke in vrtne buče, muškatne buče in buče, melone in lubenice, paprike (Capsicum spp.) in druge zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje.
Paradižnik	Ves paradižnik (Solanum lycopersicon L. Syn. Lycopersicon lycopersicum (L.) H. Karst. Syn. Lycopersicon esculentum Mill.).
Kumare in kumarice	Kumare (Cucumis sativus L.), vključno s posebnimi kultivarji, ki se običajno uporabljajo za kumare za vlaganje (kumarice). Vključene so karibske kumare in kumarice (Cucumis Anguria L.).
Jajčevci	Solanum melongena L.
Bučke in vrtne buče	Sorte bučk in vrtnih buč (Cucurbita pepo L. ssp. Pepo).
Muškatne buče in buče	Sorte muškatnih buč (Cucurbita moschata Duchesne) in buč (Curcubita maxima spp.), namenjene za prehrano ljudi.
Melone	Cucumis melo L.
Lubenice	Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. in Nakai.
Paprike (capsicum)	Vse (sladke) paprike (Capsicum annuum L.) in feferoni (Capsicum frutescens L.).
Druge zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje, d. n.	Druge zelenjadnice, ki se pridelujejo za sadje za prehrano ljudi in niso razvrščene drugje.
Korenovke, gomolji in čebulnice	Vse korenovke, gomolji in čebulnice: korenje, čebula, šalotka, pesa, gomoljna zelena, redkev, česen ter druge korenovke, gomolji in čebulnice.
Korenje	Daucus carota L ssp. sativus (Hoffm.) Hayek.
Čebula in šalotka	Navadna čebula (Allium cepa L.), širokolistni divji por (Allium ampeloprasum L.), zimski luk (Allium fistulosum L.) in šalotka (Allium ascalonicum L.) ter druge sorte iz družine Allium, ki se gojijo zaradi podobnih lastnosti.
Rdeča pesa	Beta vulgaris L. var. Conditiva Alef.
Gomoljna zelena	Apium graveolens L. var. rapaceum.
Redkev	Vsa redkev (Raphanus sativus L.), ki se pospravlja in uporablja kot zelenjadnice.
Česen	Allium sativum L.
Druge korenovke, gomolji in čebulnice, d. n.	Korenovke, gomolji in čebulnice za prehrano ljudi, ki niso razvrščeni drugje.
Sveže stročnice	Vse sveže stročnice, kot so grah, fižol in druge sveže stročnice za prehrano ljudi.
Svež grah	Ves grah (Pisum sativum L. (partim)), ki se pospravlja svež za prehrano ljudi.
Svež fižol	Navadni fižol in laški fižol (Phaseolus spp.) ter mungo fižol, kravji grah in črni fižol (Vigna spp.), ki se pospravljajo sveži za prehrano ljudi.
Druge sveže stročnice, d. n.	Sveže stročnice za prehrano ljudi, ki niso razvrščene drugje.
Druge sveže zelenjadnice, d. n.	Vse druge sveže zelenjadnice za prehrano ljudi, ki niso razvrščene drugje.
Jagode	Fragaria spp.
Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)	Vse cvetje in okrasne rastline, namenjeni za prodajo kot rezano cvetje, kot cvetje in rastline v lončkih, gredicah ali na balkonih ter kot cvetoče čebulice, korenike in druge okrasne rastline.
Gojene gobe	Gojene gobe, gojene v stavbah, ki so bile posebej za to postavljene ali prilagojene, pa tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.
Dvotrosni kukmak/šampinjoni	Namizne gobe (Agaricus bisporus L.).
Druge gojene gobe, d. n.	Druge gojene gobe, ki niso razvrščene drugje.

Trajni nasadi	Vsa sadna drevesa, vsi agrumi, vsi lupinarji, vsi nasadi jagodičja, vsi vinogradi, vse oljke in vsi drugi trajni nasadi, ki se uporabljajo za prehrano ljudi (npr. čaj, kava ali rožiči) in druge namene (npr. drevesnice, božična drevesca ali rastline za pletarstvo in tkanje, kot sta ratan ali bambus).
Trajni nasadi za prehrano ljudi	Vsa sadna drevesa, vsi agrumi, vsi lupinarji, vsi nasadi jagodičja, vsi vinogradi, vse oljke in vsi drugi trajni nasadi, ki se uporabljajo za prehrano ljudi (npr. čaj, kava ali rožiči).
Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod)	Sadovnjaki pečkatega sadja, koščičastega sadja, jagodičja, lupinarjev in sadja s tropskih in subtropskih podnebnih območij.
Sadje z zmernih podnebnih območij	Sadovnjaki pečkatega sadja, koščičastega sadja, jagodičja in lupinarjev, razen sadja s tropskih in subtropskih podnebnih območij.
Pečkato sadje	Vse pečkato sadje, kot so jabolka (Malus spp.), hruške (Pyrus spp.), kutine (Cydonia oblonga Mill.) ali nešplje (Mespilus germanica, L.)
Jabolka	Malus pumila Miller syn. Malus domestica (Borkh.) Borkh.
Hruške	Pyrus communis L.
Drugo pečkato sadje, d. n.	Pečkato sadje, ki ni razvrščeno drugje.
Koščičasto sadje	Koščičasto sadje, kot so breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batch), marelice (Prunus armeniaca L. in druge), češnje in višnje (Prunus avium L., P. cerasus), slive (Prunus domestica L. in druge) in drugo koščičasto sadje, ki ni razvrščeno drugje, kot je črni trn (Prunus spinosa L.) ali lokvat/japonska nešplja (Eriobotrya japonica (Thunb.) Lindl.).
Breskve	Prunus persica (L.) Batch.
Nektarine	Prunus persica (L.) Batsch. var. nucipersica.
Marelice	Prunus armeniaca L.
Češnje in višnje	Češnje (Prunus avium L.) in višnje (Prunus cerasus L.)
Češnje	Prunus avium L.
Višnje	Prunus cerasus L.
Slive	Prunus domestica L.
Drugo koščičasto sadje, d. n.	Koščičasto sadje, ki ni razvrščeno drugje.
Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij	Vse sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij, kot so fige (Ficus carica L.), kivi (Actinidia chinensis Planch.), avokado (Persea americana Mill.) in banane (Musa spp.).
Fige	Ficus carica L.
Kivi	Actinidia chinensis Planch.
Avokado	Persea americana Mill.
Banane	Musa spp.
Drugo sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij, d. n.	Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij, ki ni razvrščeno drugje.
Jagodičje (brez jagod)	Vse gojeno jagodičje, kot so črni ribez (Ribes nigrum L.), rdeči ribez (Ribes rubrum L.), maline (Rubus idaeus L.) in borovnice (Vaccinium corymbosum L.).
Črni ribez	Ribes nigrum L.
Rdeči ribez	Ribes rubrum L., vključno z belo različico.
Maline	Rubus idaeus L.
Borovnice	Vaccinium corymbosum L.
Drugo jagodičje, d. n.	Drugo jagodičevje, ki ni razvrščeno drugje.
Lupinarji	Vsi lupinarji: orehi, lešniki, mandeljni, kostanji in drugi lupinarji.
Orehi	Juglans regia L.
Lešniki	Corylus avellana L.
Mandeljni	Prunus dulcis (Mill.) D.A.Webb.
Kostanji	Castanea sativa Mill.
Drugi lupinarji, d. n.	Lupinarji, ki niso razvrščeni drugje.
Citrusi	Citrusi (Citrus spp.): pomaranče, drobnoplodni citrusi, limone, limete, pomelo, grenivke in drugi citrusi.
Pomaranče	Pomaranče, vključno s sorto navel ter belimi in rdečimi sortami (Citrus sinensis (L.) Osbeck) in grenkimi pomarančami (Citrus aurantium L.).
Drobnoplodni citrusi	Vsi drobnoplodni citrusi.
Klementine	Citrus x clementina.
Mandarine satsuma	Citrus unshiu var. owari, clausellina, planellina, itd.
Drugi drobnoplodni citrusi in hibridi mandarin, d. n.	Vsi drugi drobnoplodni citrusi, ki niso razvrščeni drugje.
Limone in limete	Citrus limon (L.) Burm.f., C. jambhiri Lush., C. meyeri Yu. Tanaka, C. pseudolimon Tanaka ali hibridi z enim od teh kot staršem.
Pomelo in grenivke	Pomelo (Citrus maxima (Merr., Burm. f.)) in grenivke (Citrus paradisi (Macfad.)).
Drugi citrusi, d. n.	Citrusi, ki niso razvrščeni drugje.
Grozdje	Vitis vinifera L., ki se uporablja za vse namene.
Grozdje za vino	Sorte vinske trte, ki se običajno gojijo za proizvodnjo sokov, mošta in/ali vina.
Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP)	Sorte vinske trte, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP), ki izpolnjujejo zahteve (i) Uredbe Sveta (ES) št. 491/2009 1 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil.
Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)	Sorte vinske trte, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO), ki izpolnjujejo zahteve (i) Uredbe (ES) št. 491/2009 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil.
Grozdje za druga vina, d. n. (brez ZOP/ZGO)	Sorte vinske trte, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vin brez ZOP in ZGO.
Namizno grozdje	Sorte vinske trte, ki se običajno gojijo za pridelavo svežega grozdja.
Grozdje za rozine	Sorte vinske trte, ki se običajno gojijo za pridelavo rozin.
Grozdje za druge namene, d. n.	Sorte vinske trte za druge namene, ki niso razvrščene drugje (razen za vino, sok, mošt, namizno uporabo ali rozine).
Oljke	Oljke (Olea europaea L.), ki se gojijo za pridelavo oljk.
Namizne oljke	Oljke za pridelavo namiznih oljk.
Oljke za olje	Oljke za proizvodnjo oljčnega olja.
Drugi trajni nasadi za prehrano ljudi, d. n.	Trajni nasadi za prehrano ljudi, ki niso razvrščeni drugje.
Drevesnice	Površine, na katerih se mlade olesenele (lesnate) rastline gojijo na prostem za razsaditev.
Drugi trajni nasadi	Trajni nasadi, ki niso razvrščeni drugje, rastline za pletarstvo in tkanje (ki se običajno pospravljajo vsako leto) ter drevesa, zasajena kot božična drevesa na kmetijski površini v uporabi.

Bilance kmetijskih rastlin

Proizvodi prve stopnje	Proizvodi, ki nastanejo pri prvi predelavi nepredelanega (surovega) pridelka v začetni fazi, na primer moka.
Izgube in odpadki na kmetijskih gospodarstvih	Izgube, ki nastanejo po spravilu, tj. pri shranjevanju ali pripravi za prodajo, na primer pri sortiranju.
Uvoz znotraj EU	Obseg uvoza pridelkov znotraj EU.
Uvoz zunaj EU	Obseg uvoza rastlinskih pridelkov zunaj EU.
Začetna zaloga	Vsi pridelki (žita in oljnice v ekvivalentu zrnja), ki so na voljo na kmetiji ali na trgu na začetku tržnega leta za pridelek (1. julija leta N).
Končna zaloga	Vsi pridelki (žita in oljnice v ekvivalentu zrnja), ki so na zalogi ob koncu proizvodnega tržnega leta (30. junija leta N + 1), kar je enako začetni zalogi naslednjega referenčnega obdobja.
Domača uporaba	Vse možne uporabe pridelkov (razen izvoza in končnih zalog) na referenčni površini v referenčnem obdobju.
Domača uporaba – prehrana ljudi	Količine surovih ali predelanih pridelkov, uporabljenih za prehrano ljudi, na referenčni površini in v referenčnem obdobju, razen količin oljnic, ki se uporabljajo za stiskanje za olja za prehrano ljudi.
Domača uporaba – industrijska uporaba	Količina pridelkov, ki se uporabljajo v industriji za proizvodnjo industrijskih proizvodov, razen tistih, ki so namenjeni za prehrano ljudi, brez količin oljnic, ki se uporabljajo za stiskanje za olja za prehrano ljudi.
Domača uporaba – uporaba za industrijski bioetanol, druga biogoriva ali bioplin	Količine pridelkov, ki se uporabljajo v industriji za proizvodnjo bioetanola ali drugih biogoriv ali bioplina.
Domača uporaba – uporablja se cela za krmo	Količine pridelkov (surovih ali predelanih), ki se uporabljajo za neposredno krmo na kmetiji ali v industriji krmil, razen stranskih proizvodov pri drugih industrijskih procesih (npr. oljne pogače).
Domača uporaba – semena	Količine semen, ki se uporabljajo za sejanje v naslednjem proizvodnem ciklu.
Domača uporaba – izgube	Izgube, ki nastanejo med uporabo pridelkov za prehrano ljudi, industrijsko uporabo, krmo in semena.
Domača uporaba – stiskanje	Količine oljnic, ki se uporabljajo za stiskanje (predelavo) za proizvodnjo rastlinskih olj in pogač.
Stiskanje za olja – prehrana ljudi	Količine oljnic, ki se uporabljajo za stiskanje (predelavo) za proizvodnjo rastlinskih olj za prehrano ljudi, razen količin, ki se uporabljajo za prehrano ljudi brez stiskanja.
Stiskanje za olja – biogoriva	Količine oljnic, ki se uporabljajo za stiskanje (predelavo) za proizvodnjo rastlinskih olj za industrijsko uporabo za biogoriva.
Stiskanje za olja – druga industrijska uporaba	Količine oljnic, ki se uporabljajo za stiskanje (predelavo) za proizvodnjo rastlinskih olj za industrijsko uporabo, razen za biogoriva.
Izvoz znotraj EU	Obseg izvoza pridelkov znotraj EU.
Izvoz zunaj EU	Obseg izvoza pridelkov zunaj EU.

Travinje in paša

Travinje

Kmetijske površine, pokrite pretežno s travinjem, za gojenje zelene krme, krmnih rastlin ali energijskih poljščin, ne glede na starost.

Upravljano trajno travinje

Trajno travinje, ki se redno (ne nujno letno) upravlja s posevki, namakanjem, gnojenjem ali obdelavo s fitofarmacevtskimi sredstvi v okviru načrtov za dolgoročno upravljanje kmetije, vključno s površinami, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene in so upravičene do subvencij.

Gnojeno trajno travinje

Upravljano trajno travinje, ki se redno (ne nujno letno) gnoji z anorganskimi ali organskimi gnojili, ki niso iztrebki pašne živine, v okviru načrtov za dolgoročno upravljanje kmetije.

Drevesa – grmičevje (na travinju)

Površine travinja z rastlinsko odejo, ki jo sestavljajo rastlinske vrste z lesnatimi stebli (drevesa in grmičevje), razen kmetijsko-gozdarskih površin in površin, na katerih se vzporedno izvajajo kmetijske in gozdarske dejavnosti (npr. montado in dehesas).

Upravljane kmetijsko-gozdarske površine (na travinju)

Kmetijsko-gozdarski sistem je posebna vrsta sistema in tehnologije rabe zemljišč, kjer se lesnate trajnice (drevesa, grmičevje itd.) namerno uporablja na isti enoti upravljanja zemljišč kot kmetijske rastline in/ali živali. Upoštevajo se samo kmetijsko-gozdarske površine na travinju. Prisotnost dreves in grmičevja, ki ne spadajo v kmetijsko-gozdarski sistem, je izključena.

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

2	Uredba Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 154, 17.6.2009, str. 1).

		Skupna površina	Od tega upravljana	Upravljana, od tega gnojena
Rok za pošiljanje podatkov		30. september leta N + 1
Značilnost kmetijskih rastlin
Trajno travinje (20 let in več)		MA, MAR	MA	MA
Trajno travinje (11–19 let)		MA, MAR	MA	MA
Trajno travinje (6–10 let)		MA, MAR	MA	MA
Začasni travniki in pašniki		MA, MAR
	Starost 1–3 leta	MA, MAR
	Starost 4–5 let	MA, MAR
Del celotnega trajnega travinja z
	Drevesa / pokritost z grmičevjem	MA, MAR
	Upravljane kmetijsko-gozdne površine	MA, MAR

Pogostost	:	leta, ki se končajo z 0, 3 ali 6
Referenčno obdobje	:	koledarsko leto

MA	=	skupna osnovna površina (1 000 ha)
MAR	=	osnovna površina na regionalni ravni