(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. novembra 2022 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali LRK) in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 30. septembra 2022 vložila družba Laminados Losal S.A.U. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze v smislu člena 5, da zahteve iz točke (c) ali (d) člena 10(4) osnovne uredbe niso izpolnjene.

(4)

Pritožnik registracije ni zahteval, Komisija pa je ugotovila, da zahteve iz točke (d) člena 10(4) osnovne uredbe niso izpolnjene. Poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, ni bilo nadaljnje znatne rasti uvoza.

(5)

Zaradi razlogov, navedenih v oddelku 4.3.1 v nadaljevanju, se je Komisija odločila, da bo za namene analize, opisane v zgornjih uvodnih izjavah, kumulirala uvoz iz zadevnih držav. Analiza podatkov, pridobljenih iz podatkovne zbirke Surveillance, in podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v zadevnih državah, je pokazala, da se je kumulativni obseg uvoza iz zadevnih držav v prvih štirih polnih mesecih (tj. od decembra 2022 do marca 2023) po začetku preiskave v primerjavi z istimi meseci v obdobju preiskave zmanjšal za 2 %. Povprečni mesečni uvoz iz zadevnih držav v prvih štirih mesecih po začetku preiskave se je zmanjšal za 15 % v primerjavi s povprečnim mesečnim uvozom v obdobju preiskave. Zato Komisija v obdobju pred razkritjem ni uvedla registracije uvoza ploščatega jekla z robno izboklino v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike ter organe LRK in Turčije, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(8)

Po začetku preiskave so bile prejete pripombe vlade Turčije, turškega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Özkan Demir Çelik Sanayi A.Ş (v nadaljnjem besedilu: Özkan Demir), uporabnika Unije, tj. družbe Fincantieri S.p.A (v nadaljnjem besedilu: Fincantieri), in nepovezanega uvoznika, tj. družbe Baglietto s.r.l. (v nadaljnjem besedilu: Baglietto).

(9)

Vlada Turčije in družba Fincantieri sta med drugim trdili, da se pritožba preveč opira na zaupne informacije, zlasti glede ravni podrobnosti v zvezi z mikroekonomskimi kazalniki industrije Unije, in na nekatere priloge k pritožbi. Obe strani sta trdili, da zato nezaupna različica ni zadostovala, da bi stranema omogočila predložitev smiselnih pripomb o kazalnikih škode in trditvah iz pritožbe.

(10)

Člen 19 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali pa osebi, od katere je te informacije prejela. Ker se pritožba nanaša na informacije samo enega proizvajalca Unije ali informacije navedenega proizvajalca Unije skupaj z javno dostopnimi informacijami in statističnimi podatki, je pritožnik zaradi zaupnosti predložil ustrezne podatke v smiselnih razponih. Podobno je pritožnik predložil nezaupno različico prilog ali smiseln povzetek predloženih informacij. Komisija je zato menila, da je nezaupna različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled v spisu, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke zaupnih podatkov, ki zainteresiranim stranem omogočajo, da ustrezno uveljavljajo pravico do obrambe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(11)

Vlada Turčije in družba Fincantieri sta nasprotovali vključitvi podatkov družbe Laminorul S.A. (v nadaljnjem besedilu: Laminorul), romunskega proizvajalca ploščatega jekla z robno izboklino, ki je v obravnavanem obdobju šel v stečaj in prenehal s proizvodnjo, v analizo škode. Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, je družbo Laminorul po stečaju kupila druga družba, vendar družba Laminorul ni začela ponovno proizvajati ploščatega jekla z robno izboklino. Po mnenju vlade Turčije in družbe Fincantieri podatki, ki so na voljo za družbo Laminorul, ne bi smeli biti vključeni v podatke, predstavljene v pritožbi, ker je ta družba šla v stečaj in ne proizvaja več ploščatega jekla z robno izboklino. Družba Laminorul se zato v pritožbi ne bi smela šteti za del industrije Unije.

(12)

Vendar je Komisija menila, da je bila družba Laminorul v obravnavanem obdobju še vedno del industrije Unije, čeprav ne v celotnem obdobju. Zato je pritožnik ravnal pravilno, ko je vključil podatke družbe Laminorul v pritožbo, in natančno prikazal položaj industrije Unije v zadevnih obdobjih. Poleg tega je glede na podatke, predstavljene v pritožbi, večina kazalnikov pokazala podobne trende, najsi je bila družba Laminorul vključena v analizo ali ne. V vsakem primeru je Komisija v analizi za obdobje, obravnavano v tej uredbi, kjer je to mogoče, navedla učinek podatkov družbe Laminorul na škodo industrije Unije.

(13)

Vlada Turčije in družbe Özkan Demir sta predložili pripombe o več posameznih kazalnikih škode, predstavljenih v pritožbi, pri čemer sta trdili, da nekateri kazalniki ne kažejo na škodo industrije Unije ali da so to škodo morda povzročili drugi dejavniki in ne uvoz iz zadevnih držav.

(14)

V zvezi s tem je Komisija opozorila na besedilo člena 5(2) osnovne uredbe, ki določa, da pritožba vsebuje informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne nujno vseh) dejavnikih. Pritožba je vsebovala te informacije, ki so opozorile na obstoj škode in vzročno zvezo z uvozom iz zadevnih držav. Komisija je zato menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze, ki naj bi kazali na škodo in vzročno zvezo, zato je trditev zavrnila.

(15)

Druge posebne pripombe o škodi, vzročni zvezi in interesu Unije, ki niso bile neposredno povezane z začetkom preiskave, so obravnavane v ustreznih oddelkih v nadaljevanju (oddelki 4, 5 in 7).

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(17)

Ker je število proizvajalcev ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji omejeno, je Komisija v obvestilu o začetku napovedala, da bo vprašalnike dala na voljo samo dvema znanima proizvajalcema Unije. Izmed njiju je le družba Laminados Losal, S.A.U. (pritožnik) predložila izpolnjen vprašalnik. Drugi proizvajalec Unije, Olifer s.p.l. (v nadaljnjem besedilu: Olifer), ki predstavlja [15–25] % proizvodnje Unije, se med preiskavo ni javil. Komisija zato ni mogla izvesti vzorčenja, temveč je uporabila podatke pritožnika ter ocenila podatke za družbi Olifer in Laminorul, kjer je bilo to ustrezno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 147.

(18)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(19)

Zahtevane informacije je predložil le en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(20)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih morda zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(21)

En proizvajalec izvoznik iz LRK, družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Turčiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je diplomatsko predstavništvo Turčije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(23)

En proizvajalec izvoznik iz Turčije, družba Özkan Demir, je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(24)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Odgovora ni prejela. Komisija je zato obvestila predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, da namerava uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prejela ni nobenih pripomb.

(25)

Komisija je na spletu (3) objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(27)

Komisija je zaradi izbruha pandemije COVID-19 in uvedenih ukrepov omejitve gibanja izvedla navzkrižno preverjanje na daljavo naslednjega kitajskega proizvajalca izvoznika:

(28)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(29)

Izdelek v preiskavi je nelegirano ploščato jeklo z robno izboklino s širino do 204 mm (v nadaljnjem besedilu: ploščato jeklo z robno izboklino). Ploščato jeklo z robno izboklino se uporablja predvsem v ladjedelništvu za izgradnjo jeklenega okvira potniških ladij za križarjenje, trajektov, vojaških plovil in trgovskih plovil. Ploščato jeklo z robno izboklino se lahko uporablja tudi pri gradnji morskih ploščadi in tramvajskih tirnic, vendar se v Uniji uporaba za ta namen nanaša le na majhne količine (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(30)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7216 50 91 (oznaka TARIC 7216509110) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(31)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(32)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(33)

Trditve glede obsega izdelka niso bile prejete.

(34)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(35)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino. Ustrezne informacije je predložil en proizvajalec izvoznik, tj. Changshu Longteng Special Steel Co, Ltd. Da bi Komisija pridobila tudi informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi.

(36)

Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajsko vlado je pozvala, naj predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Prejela ni nobenih pripomb.

(37)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze možna primerna reprezentativna tretja država za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Turčija. Nadalje je navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(38)

Komisija je 24. januarja 2023 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. Komisija je v navedenem obvestilu na podlagi podatkov, ki jih je predložila družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., edini sodelujoči proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka v LRK, predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji ploščatega jekla z robno izboklino. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila Turčijo kot primerno reprezentativno državo. Komisija je prejela pripombe proizvajalca izvoznika, tj. družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., glede prvega obvestila.

(39)

Komisija je 3. aprila 2023 po analizi prejetih pripomb in dodatnih informacij, ki jih je predložila družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je bila reprezentativna država Turčija. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi podatkov proizvajalca iz reprezentativne države, in sicer družbe Kocaer Çelik Sanayi. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe, in prejela pripombe družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd.

(40)

Komisija je po analizi pripomb in informacij, ki jih je prejela v zvezi z drugim obvestilom, začasno sklenila, da je Turčija ustrezna izbira za reprezentativno državo, iz katere bi izhajali neizkrivljene cene in stroški za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.4 v nadaljevanju.

(41)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(42)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnih izkrivljanj v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(43)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(44)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (4) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(45)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, posledica tega pa je izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (5). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v jeklarskem sektorju, pri čemer je jeklo glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (6) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (7) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (8). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (9). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (10) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (11).

(46)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v pritožbi in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite (12) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno s ploščatim jeklom z robno izboklino. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(47)

V pritožbi je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo v celoti večinoma vplivajo različna vseobsegajoča poseganja kitajske vlade ali drugih javnih organov na različnih ravneh upravljanja in trga, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske jeklarske industrije ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi.

(48)

Natančneje, v pritožbi je bilo poudarjeno, da kitajska vlada na podlagi doktrine o „socialističnem tržnem gospodarstvu“, določene v ustavi LRK, vseprisotnosti Kitajske komunistične partije (KKP) in njenega vpliva na gospodarstvo s pobudami za strateško načrtovanje, kot sta 13. in 14. petletni načrt, posreduje na različne načine, tj. upravno, finančno in regulativno.

(49)

V pritožbi so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Pritožnik, ki se je skliceval na prejšnje preiskave Komisije v jeklarskem sektorju, poročilo in dodatne vire, je navedel, da:

(50)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(51)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka v preiskavi, ki je podsektor jeklarskega sektorja, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Ker kitajski izvozniki izdelka v preiskavi niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci in proizvajalci v državni lasti.

(52)

Vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da sta največja proizvajalca v jeklarskem sektorju, in sicer skupini Angang Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Ansteel) in China Baowu Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Baowu), v celoti v državni lasti ali pa ima država v njiju kontrolni delež. Poleg tega se vlada vmešava v nekatere ključne družbe za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino, kot so Hebei Jitai Special Steel Group Co., Ltd., Suqian Nangang Jinxin Rolling Co., Ltd in Hebei Jingye Group Co. Ltd. Družba Hebei Jitai Special Steel Group Co., Ltd., odvisno podjetje, ki je v celoti v lasti zasebne družbe Tangshan Baigong Industry Development co (13)., med svojimi cilji navaja „prispevanje k razvoju družbe, napredku v tem času in domovini“ (14). Poleg tega je družba Suqian Nangang Jinxin Rolling Co., Ltd. v lasti in pod nadzorom družbe Nanjing Steel, ki je v državni lasti in pod nadzorom SASAC v Nanjingu (15). V Hebei Jingye Group Co. Ltd. so bile organizirane različne dejavnosti za krepitev KKP pod vodstvom namestnika sekretarja partijskega odbora skupine (16).

(53)

Poleg tega glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih podjetjih (17), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v podjetjih dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade, glede na to, kako močno sta se v LRK povezali državna in partijska struktura.

(54)

To je očitno tudi na ravni kitajskega združenja železarjev in jeklarjev (China Iron and Steel Association, v nadaljnjem besedilu: CISA). V skladu s členom 3 statuta CISA „spoštuje splošno vodstvo Kitajske komunistične partije“ in „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje pri poslovanju, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (18).

(55)

Javna in zasebna podjetja v sektorju jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (19), ali iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (20), ali iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije odpadnega jekla, katerega ključni cilji so „nenehno povečevanje deleža uporabe odpadnega jekla, pri čemer bo do konca 14. petletnega načrta delež odpadnega jekla v nacionalni proizvodnji jekla dosegel 30 %“ (21). Provinci Shandong in Jiangsu sta prav v zvezi z izdelkom v preiskavi izdali svoj 14. petletni načrt o razvoju ladjedelniške opreme in opreme za pomorski inženiring, ki izrecno spodbuja ladjedelniški sektor in z njim povezano proizvodnjo jekla, kot je ploščato jeklo z robno izboklino (22).

(56)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj jeklarskega sektorja, je mogoče opaziti tudi v drugih provincah, na primer v provinci Hebei, ki načrtuje „neprekinjeno izvajanje skupinskega razvoja organizacij, pospešitev reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, osredotočenost na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter prizadevanja za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ ter „nadaljnje širjenje kanalov za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepitev pregleda in razvrstitve odpadnega jekla“ (23). Vpliv države je mogoče opaziti tudi na občinski ravni, na primer v akcijskem načrtu 1 + 3 občine Hebei Tangshan za železo in jeklo za leto 2022, v katerem so različni občinski subjekti, kot sta dve veliki jeklarski skupini Shougang (Jingtang, Qiangang) in Tangsteel New District, zadolženi za „spodbujanje zavezništev in reorganizacijo podjetij s podobnimi izdelki v regiji“ ter „iskanje in usmerjanje finančnih institucij, da bi železarskim in jeklarskim podjetjem zagotovile posojila z nizkimi obrestmi, s čimer bi jim omogočile prehod na nove panoge, hkrati pa […] zagotovile subvencije v obliki popustov na obrestne mere“ in „podpiranje optimizacije strukture izdelkov“ z dodelitvijo 1 milijona RMB oziroma 500 000 RMB „novim vrhunskim proizvodnim podjetjem in vrhunskim izdelkom na nacionalni ravni […] ter 300 000 RMB oziroma 100 000 RMB novim vrhunskim proizvodnim podjetjem in vrhunskim izdelkom na ravni province“ (24).

(57)

Podobno je v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta predvidena „izgradnja posebnih jeklarskih proizvodnih baz“, in sicer „izgradnja šestih velikih posebnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhoukouju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti in specializiranosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla pa na 15 milijonov ton.“ (25)

(58)

Preiskava je nadalje potrdila, da kitajska vlada prek svoje prisotnosti v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, s čimer je bil ugotovljen obstoj osebnih povezav med proizvajalci ploščatega jekla z robno izboklino in KKP. Na primer, predsednik upravnega odbora sodelujočega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd., hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora družbe (26). Poleg tega je družba podpisala strateški sporazum z družbo v državni lasti Jiangsu Huaneng, hčerinsko družbo v 100-odstotni lasti družbe Huaneng, tj. družbo v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC (27), in sporazum o nameri za poglobitev sodelovanja s podružnico Jiangsu Kitajske izvozno-uvozne banke, kar kaže na finančno podporo države (28). Vmešavanje občinskega odbora KKP v delo družbe Longteng je razvidno tudi iz članka, objavljenega na spletni strani občine Changshu: „partijski odbor urada za promet bo še poglobil delo v zvezi s povezovanjem. Vodstvo partije mu bo omogočilo, da zagotovi tesnejše in globlje sodelovanje s povezanimi podjetji, da bi politične prednosti krepitve partije v smislu vzajemne podpore in vzajemnega spodbujanja bolje preoblikovali v razvojne prednosti in praktične ukrepe v korist množic. Skupaj bomo dosegli nove rezultate, nov napredek in nove zmage v dolgem pohodu nove dobe.“ (29) Podobno predsednik upravnega odbora podjetja Suqian Nangang Jinxin Rolling Co., Ltd. in njegove matične družbe Nanjing Steel hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora (30).

(59)

Poleg tega so v sektorju izdelka v preiskavi vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. V preiskavi so bili opredeljeni dokumenti politike, ki kažejo, da ima industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v izdelek v preiskavi kot del sektorja jekla.

(60)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (31). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o jeklu, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (32). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot so tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (33).

(61)

Pomembna surovina, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka v preiskavi, je železova ruda. Železova ruda je omenjena tudi v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, v katerem država načrtuje „racionalen razvoj domačih mineralnih virov. Okrepiti je treba raziskovanje železove rude […], izvajati preferenčne davčne politike ter spodbujati uvajanje napredne tehnologije in opreme za zmanjšanje nastajanja trdnih rudarskih odpadkov.“ (34) V provincah, kot je Hebei, organi za ta sektor načrtujejo naslednje: „subvencije v obliki popusta pri naložbah v nove projekte; finančne institucije je treba proučiti in usmerjati, da bodo železarskim in jeklarskim podjetjem zagotavljale posojila z nizkimi obrestmi za prehod na nove panoge, hkrati pa bo vlada zagotavljala subvencije v obliki popusta“ (35). Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(62)

V tej preiskavi niso bili razkriti nobeni dokazi, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v jeklarskem sektorju iz zgornje uvodne izjave 45 ne bi vplivalo na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(63)

Na jeklarski sektor iz zgornje uvodne izjave 45 vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe. Predloženi niso bili nobeni dokazi, da za jeklarski sektor, vključno s proizvajalci ploščatega jekla z robno izboklino, ne bi veljal kitajski sistem delovnega prava. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji ploščatega jekla z robno izboklino ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (36).

(64)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na jeklarski sektor iz zgornje uvodne izjave 45. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(65)

Komisija nazadnje opozarja, da je za proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino potrebnih več vložkov. Ko proizvajalci ploščatega jekla z robno izboklino kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(66)

Posledica tega je, da domače prodajne cene ploščatega jekla z robno izboklino niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(67)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov. Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. pa je v dopisu z dne 6. februarja 2023 trdila, da trditve o znatnih izkrivljanjih ne bi smele postati vnaprej določen sklep ter da bi morala Komisija najprej preveriti domnevna izkrivljanja in odločiti, ali so znatna, preden začne iskati podatke o normalni vrednosti iz alternativnih virov. Vendar je po mnenju družbe Komisija v zgodnji fazi preiskave prezgodaj začela iskati alternativne vire normalne vrednosti.

(68)

Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija v začetni fazi menila, da obstaja dovolj dokazov v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe, ki kažejo, da zaradi znatnega izkrivljanja, ki vpliva na cene in stroške, uporaba domačih cen in stroškov v LRK ne bi bila ustrezna, kar upravičuje začetek preiskave na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da se v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe stranke, udeležene v preiskavi, nemudoma po začetku preiskave obvesti o zadevnih virih, ki jih namerava Komisija uporabiti za določitev normalne vrednosti. Zato se zdi, da trditev družbe Longteng, da bi morala Komisija poiskati alternativne vire normalne vrednosti šele po ugotovitvi obstoja znatnih izkrivljanj, temelji na napačnem razumevanju osnovne uredbe. V vsakem primeru Komisija še zdaleč ni sprejela nobenih vnaprej določenih sklepov v zvezi z znatnimi izkrivljanji, kot je trdila družba Longteng, ter je med sedanjo preiskavo zbirala dodatne informacije, s katerimi bi dopolnila razpoložljive vire, da bi preverila trditve, navedene v začetni fazi, in nazadnje ugotovila, ali v sektorju ploščatega jekla z robno izboklino obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe. Medtem ko bodo take ugotovitve sprejete šele v zaključni fazi preiskave, so začasni rezultati preiskave Komisije navedeni v uvodnih izjavah 44 do 67 zgoraj, zainteresirane strani pa imajo možnost predložiti dodatne pripombe v zvezi z njimi.

(69)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(70)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 38 in 39, je Komisija objavila dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 24. januarja 2023 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 3. aprila 2023. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, prejete od zainteresiranih strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(71)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Turčijo in Rusijo kot državi, ki imata glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi. V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(72)

Komisija je v drugem obvestilu po pripombah sodelujočega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Changshu Longteng Special Steel Co, Ltd., v zvezi s prvim obvestilom navedla, da se je Malezija upoštevala pri določitvi naslednjih proizvodnih dejavnikov: dušik, kisik in apnenec. V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(73)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je treba za državi, opredeljeni kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, in sicer Rusijo in Turčijo, razpoložljivost javnih podatkov dodatno preveriti, zlasti kar zadeva javne finančne podatke proizvajalcev izdelka v preiskavi.

(74)

Kar zadeva Rusijo, računovodski izkazi edine družbe, ki je bila v prvem obvestilu opredeljena kot proizvajalec, tj. družbe JSC Omutninsk Metallurgical Plant, niso bili takoj na voljo. Komisija je zato sklenila, da podatkov te družbe v tem postopku ne more uporabiti.

(75)

Poleg tega so bili ruski statistični podatki o uvozu na voljo do januarja 2022 in torej zajemajo le tretjino obdobja preiskave.

(76)

Posledično je Komisija sklenila, da se Rusija za to preiskavo ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(77)

Kar zadeva Turčijo, je Komisija opredelila takoj dostopne računovodske izkaze za samo enega proizvajalca izdelka v preiskavi, ki pa je leta 2021 ustvarjal izgubo. Čeprav so bili računovodski izkazi sodelujočega proizvajalca izvoznika v Turčiji, tj. družbe Özkan Demir, takoj na voljo v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe, je družba leta 2021 ustvarjala izgubo in izkazov zato ni bilo mogoče uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti. Zato je Komisija poleg navedene družbe opredelila takoj dostopne računovodske izkaze proizvajalcev izdelka iste splošne kategorije in/ali sektorja v možnih reprezentativnih državah, ki so kazali razumno raven dobičkonosnosti za obdobje, ki se delno prekriva z obdobjem preiskave. Ti proizvajalci so bili navedeni bodisi v pritožbi bodisi na seznamu proizvajalcev izdelkov, uvrščenih pod oznako KN 7216 50 91„ploščato jeklo z robno izboklino“, ki vključuje izdelek v preiskavi, tj. „nelegirano ploščato jeklo z robno izboklino s širino do 204 mm“, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, in vse druge vrste izdelkov ploščatega jekla z robno izboklino. Komisija je tudi navzkrižno preverila seznam proizvajalcev s tistimi, ki so jih predložili turški organi pred začetkom preiskave.

(78)

Glede na zgornje premisleke je Komisija menila, da je Turčija ustrezna izbira za reprezentativno državo.

(79)

Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. je v pripombah k prvemu obvestilu poudarila, da nekateri od navedenih turških proizvajalcev niso zadovoljivi, saj so bili za štiri od petih proizvajalcev na voljo le konsolidirani računovodski izkazi, ki torej niso mogli odražati dejanskih PSA-stroškov in stopenj dobička proizvajalca ploščatega jekla z robno izboklino. Poleg tega so bili po navedbah družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. PSA-stroški in dobiček, izračunani na podlagi razpoložljivih podatkov teh petih proizvajalcev, nerazumno visoki. Končno, družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. je trdila, da Komisija Turčije ne bi smela upoštevati pri določitvi referenčne vrednosti za nekatere surovine (tj. apnenec in kisik).

(80)

Glede na zgornje premisleke je Komisija ponovno preučila PSA-stroške in dobiček, ki so jih sporočili štirje od petih opredeljenih proizvajalcev jekla v Turčiji, ter menila, da so nerazumno visoki. Zato Komisija teh družb ni upoštevala in se je odločila, da bo uporabila sporočene PSA-stroške in stopnje dobička samo enega od turških proizvajalcev, tj. družbe Kocaer Çelik Sanayi iz finančnih podatkov za leto 2022 (tj. obdobje, ki se delno prekriva z obdobjem preiskave). Po drugem obvestilu je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. trdila, da je imela družba Kocaer Çelik Sanayi izjemno visoke finančne stroške, o katerih ni bilo mogoče najti podrobnosti. Poleg tega je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. trdila, da ni imela tako visokih finančnih stroškov.

(81)

Komisija je izbrala družbo s takoj dostopnimi računovodskimi izkazi, iz katerih so razvidni razumni zneski PSA-stroškov in stopnje dobička za jeklarsko industrijo, ter uporabila PSA-stroške in dobiček družbe Kocaer Çelik Sanayi v Turčiji. PSA-stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 10,98 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 8,8 %. Komisija je uporabila konsolidirane podatke, saj so bili to edini javno dostopni podatki. Poleg tega Komisija teh odstotkov ni štela za nerazumno visoke, temveč skladne s stroški in dobičkom v tej vrsti panoge. Poleg tega so ti odstotki v skladu s tistimi, ki so bili uporabljeni v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarsko industrijo, na primer v zvezi z jeklenimi vetrnimi stolpi (38) in jeklom, prevlečenim z organskimi premazi (39). Komisija ni imela na voljo nobenih informacij, ki bi kazale nasprotno.

(82)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb ali predloženih drugih takoj dostopnih podatkov, je Komisija začasno sklenila, da so viri, ki jih je predlagala za uporabo za PSA-stroške in dobiček, neizkrivljeni in razumni v smislu zadnjega odstavka člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(83)

Ker je bilo na podlagi vseh navedenih elementov ugotovljeno, da je Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(84)

Glede na zgornjo analizo je Turčija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(85)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so surovine, energija in delo, ki jih proizvajalec izvoznik uporablja pri proizvodnji izdelka v preiskavi.

(86)

Komisija je za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (40) (GTA) in publikacijo Metal Bulletin (41), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo uporabila podatke turškega statističnega urada za določitev neizkrivljenih stroškov dela (42) in energije (43) ter statistične podatke generalnega direktorata mestne občine Izmir za neizkrivljene stroške vode (44).

(87)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsakega od proizvodnih dejavnikov, omenjenih v navedenem obvestilu.

(88)

Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd je v pripombah na prvo obvestilo trdila, da so se uvozne cene fero-kroma v Turčiji razlikovale glede na razmerje teže ogljika in kroma. Komisija je preverila dejansko razmerje teže ogljika in kroma, ki ga uporablja družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. V zvezi s tem se je odločila, da bo za določitev ustreznih stroškov fero-kroma uporabila neodvisne referenčne vrednosti iz publikacije Metal Bulletin za svetovno kovinarsko in rudarsko industrijo (cene agencije Fastmarkets), ki odražajo različna razmerja med težo ogljika in kroma.

(89)

Družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. je po prvem obvestilu trdila tudi, da povprečnih turških cen nekaterih surovin (tj. kisika in apnenca) ni mogoče uporabiti zaradi majhnega obsega uvoza. Poleg tega je Komisija na podlagi odgovora družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. v vprašalniku opredelila dodaten proizvodni dejavnik, tj. dušik, ki se je v obdobju preiskave v Turčijo uvažal tudi v nereprezentativnih količinah.

(90)

Komisija je posledično preučila obseg uvoza na Tajsko, v Malezijo, Brazilijo in Mehiko, saj imajo te države podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska in so se štele za reprezentativne države v več nedavnih prejšnjih preiskavah v jeklarskem sektorju, in sicer o jeklenih kolesih (45), vroče valjanih ploščah in kolobarjih iz nerjavnega jekla (46), jeklenih vetrnih stolpih (47), jeklu, prevlečenem z organskimi premazi (48), železnem ali jeklenem priboru (fitingih) za cevi (49). Komisija je ugotovila, da je po izključitvi uvoza iz LRK in držav, ki niso članice STO, v obdobju preiskave le Malezija uvozila vse tri zadevne proizvodne dejavnike v dovolj reprezentativnih količinah. Na podlagi tega je Komisija v drugem obvestilu navedla, da namerava pri računskem določanju normalne vrednosti uporabiti stroške teh vložkov na podlagi uvoza v Malezijo.

(91)

Komisija je nato v drugem obvestilu posodobila seznam proizvodnih dejavnikov na podlagi pripomb strani in informacij, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil v izpolnjenem vprašalniku.

(92)

Po drugem obvestilu je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. trdila, da malezijski obseg uvoza dušika in kisika ter turški obseg uvoza argona nista reprezentativna, ker sta bila obsega uvoza znatno manjša od dejanske porabe navedenih surovin. Poleg tega je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. navedla, da za vsako od teh surovin obstajajo nekatere države dobaviteljice z nerazumno visokimi cenami na enoto in visokimi stroški prevoza.

(93)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je bila reprezentativnost obsega uvoza ocenjena na podlagi absolutne količine obsega uvoza. Dejstvo, da te količine niso bile na enaki ravni kot potrošnja navedenih surovin proizvajalca izvoznika, ni spremenilo sklepa, da se je absolutni obseg tega uvoza štel za reprezentativnega.

(94)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku, ki je predložil popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(95)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodnja ploščatega jekla z robno izboklino

(96)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za Turčijo ter za dušik, kisik in apnenec za Malezijo, kot je navedeno v podatkovni zbirki GTA, in za fero-krom neodvisno industrijsko referenčno vrednost iz publikacije Metal Bulletin, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (50). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.3.1 zgoraj ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz Kitajske in držav z netržnim gospodarstvom v reprezentativno državo je Komisija ugotovila, da je uvoz glavnih surovin iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(97)

Komisija se je pri omejenem številu surovin oddaljila od zgoraj opisane metodologije.

(98)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 88, se je Komisija odločila, da bo za določitev referenčne vrednosti za fero-krom uporabila publikacijo Metal Bulletin (cene agencije Fastmarkets).

(99)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 90, se je Komisija za apnenec, dušik in kisik odločila, da bo uporabila stroške teh vložkov na podlagi uvoza v Malezijo, razen uvoza iz LRK in držav, ki niso članice STO.

(100)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(101)

Za številne proizvodne dejavnike so dejanski stroški, nastali sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež (skupno približno 3,3 %) celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 94.

(102)

Komisija je uporabila statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (51). Ta urad objavlja podrobne informacije o stroških dela v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi povprečnih urnih stroškov dela za leto 2020 za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 24 „Proizvodnja kovin“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. Vrednosti so bile nadalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo domačega indeksa cen življenjskih potrebščin (52), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave.

(103)

Komisija je uporabila povprečne industrijske cene električne energije in plina za industrijske uporabnike v Turčiji, ki jih je turški statistični urad (53) objavil za obdobje od julija 2021 do junija 2022, brez DDV.

(104)

Komisija je uporabila tarifo za vodo, ki jo je zaračunal generalni direktorat mestne občine Izmir, odgovoren za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v mestni občini Izmir, kjer je reprezentativna družba izdelka v preiskavi. Informacije omogočajo opredelitev tarif, ki se uporabljajo za industrijo, referenčna vrednost pa bi bila povprečna mesečna tarifa za obdobje preiskave, brez DDV (54).

(105)

Kar zadeva vodo, je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. menila, da uporabljena referenčna vrednost, tj. stroški vode v Izmirju, ni reprezentativna, ker je družba Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. na podeželskem območju, kjer je voda lahko dostopna, zato stroškov vode družbe Changshu Longteng Special Steel Co., Ltd. ni mogoče primerjati s turističnim mestom v Turčiji.

(106)

Komisija je kot referenčno tarifo za vodo za industrijsko uporabo uporabila regijo v Turčiji, kjer ima sedež proizvajalec izdelka v preiskavi, tj. družba Kocaer Çelik Sanayi. Poleg tega ima izbrana regija dobro razvito industrijsko bazo. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(107)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(108)

Režijski stroški proizvodnje, ki jih je imel sodelujoči proizvajalec izvoznik, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki ga je dejansko imel proizvajalec izvoznik. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(109)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke družbe Kocaer Çelik Sanayi za leto 2022, pridobljene iz podatkovne zbirke Orbis.

(110)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(111)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec izvoznik, so bile predmet navzkrižnega preverjanja na daljavo. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, ali drugimi neizkrivljenimi stroški na enoto, opredeljenimi v zgornji preglednici.

(112)

Drugič, da bi določila celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so se zvišali za stroške potrošnega blaga iz uvodne izjave 101, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak od proizvajalcev izvoznikov. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(113)

Nazadnje je Komisija dodala PSA-stroške in dobiček, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene skupne stroške proizvodnje (tj. PSA-stroški so znašali 10,98 %, dobiček pa 8,8 %).

(114)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določila glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(115)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(116)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe torej tista, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(117)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna glede na vrsto izdelka.

(118)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, carino, stroške kredita in bančne stroške.

(119)

Komisija je za proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(120)

Raven sodelovanja je bila v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave zajemal celoten uvoz. Družba Changshu Longteng Special Steel Co. je trdila, da je v LRK še en proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka. Vendar se ni javila nobena druga družba, Komisija pa v statističnih podatkih o uvozu ni ugotovila dodatnega izvoza. Na podlagi tega je Komisija menila, da bi bilo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni, enaki ravni sodelujoče družbe.

(121)

Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

(122)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika, tj. družbe Özkan Demir, reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka s strani družbe Özkan Demir na domačem trgu reprezentativen.

(123)

Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(124)

Komisija je nato je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je domača prodaja družbe Özkan Demir na njenem domačem trgu reprezentativna za vse vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da pri majhnem številu vrst izdelka, ki so bile v obdobju preiskave izvožene v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelka manjši od 5 % in torej ta prodaja ni bila reprezentativna.

(125)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(126)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(127)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(128)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(129)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo [50–70] % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov.

(130)

Za vrste izdelka, katerih prodaja je bila na splošno dobičkonosna, se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave (uvodni izjavi 126 in 127) ali kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje (uvodna izjava 128), odvisno od obsega dobičkonosne prodaje.

(131)

Za vrste izdelka, katerih (1) prodaja na splošno ni bila dobičkonosna ali (2) prodaje na domačem trgu ni bilo ali pa je bila nezadostna in za katere ni bilo posebnih informacij o tržnih cenah za tiste vrste izdelka, ki jih družba Özkan Demir ni prodajala na domačem trgu, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(132)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(133)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovanja, za navedene vrste izdelkov. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, sta bila dodana tehtano povprečje PSA-stroškov in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovanja.

(134)

Proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(135)

Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe torej tista, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(136)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(137)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, pakiranja, stroške kredita in bančne stroške, provizije, rabate ter druga nadomestila.

(138)

Komisija je v obdobju preiskave ugotovila težave pri pretvorbi valut. Člen 2(10), točka (j), osnovne uredbe določa, da bi moral biti datum prodaje datum računa, lahko pa se uporabi datum pogodbe, nabavnega naloga ali potrditve naročila, če so s temi datumi bistveni pogoji prodaje bolj ustrezno opredeljeni. Prvič, Komisija je upoštevala nihanje menjalnega tečaja turške lire (in na splošno znaten padec glede na euro (55)). Drugič, Komisija je upoštevala prakse določanja cen turškega proizvajalca izvoznika, glede na katere so bili bistveni pogoji prodaje opredeljeni z datumom nabavnega naloga in ne z datumom računa, tako za domačo prodajo (56) kot za izvoz. Komisija je zato za pretvorbo normalne vrednosti in izvozne cene v turško liro uporabila menjalni tečaj na datum nabavnega naloga.

(139)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(140)

Na podlagi tega začasno tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 13,6 %.

(141)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal celoten izvoz Turčije v Unijo, saj je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bil edini proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka. Na podlagi tega je Komisija menila, da bi bilo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni, enaki ravni sodelujoče družbe.

(142)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(143)

V skladu z informacijami, ki so na voljo Komisiji, so podobni izdelek do leta 2020 v Uniji proizvajali trije proizvajalci, v preostalem obravnavanem obdobju in obdobju preiskave pa dva. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(144)

Komisija ni mogla razkriti podatkov o obsegu uvoza, tržnem deležu in uvoznih cenah iz LRK in Turčije, saj so tržno občutljivi in zaupni v skladu s členom 19 osnovne uredbe zaradi omejenega števila strani, ki delujejo na trgu Unije (dva proizvajalca Unije, en proizvajalec izvoznik iz Turčije in en proizvajalec izvoznik iz Kitajske). Razkritje teh informacij bi lahko stranem omogočilo, da izračunajo zaupne podatke, specifične za posamezno družbo. Komisija je zato te informacije predložila v razponih in v obliki indeksov, kar je vsem zainteresiranim stranem dalo zadovoljive informacije, da so lahko razumele analizo in sklepe Komisije ter v zvezi s tem predložile pripombe. Podatki so bili predloženi tudi v obliki pomembnih gibanj, tako da so lahko vse zainteresirane strani zagovarjale svoje interese. Komisija ni mogla razkriti metode za določitev razponov, saj bi to stranem omogočilo, da iz njih pridobijo natančne številke.

(145)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno [15 000–18 000] ton. Komisija je proizvodnjo Unije izračunala na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so podatki, ki jih je predložil pritožnik, ocene iz pritožbe in statistični podatki Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, je bil pritožnik edini sodelujoči proizvajalec Unije, ki je v obdobju preiskave predstavljal [75–85] % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(146)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotne prodaje ploščatega jekla z robno izboklino industrije Unije v Uniji, ki ji je prištela celoten uvoz iz tretjih držav v Unijo. Metodologija za ocenjevanje uvoza je podrobno pojasnjena v oddelku 4.3.2 v nadaljevanju.

(147)

Kot je pojasnjeno tudi v uvodnih izjavah 11 in 12, so bili v obravnavanem obdobju trije proizvajalci Unije: Losal (pritožnik), Olifer in Laminorul. Družba Olifer ni sodelovala v preiskavi, družba Laminorul pa je leta 2019 vložila predlog za stečaj. Obseg prodaje družb Olifer in Laminorul v Uniji v obravnavanem obdobju je zato temeljil na oceni iz pritožbe (57). Družba Laminorul je v obravnavanem obdobju v Uniji prodajala ploščato jeklo z robno izboklino le v letih 2019 in 2020, ki sta predstavljali približno [18–22] % oziroma [4–7] % celotne prodaje izdelka v preiskavi industrije Unije v navedenih letih. Za prodajo v letu 2021 in obdobju preiskave se je vsa prodaja industrije Unije štela za izdelek v preiskavi. Za prejšnja leta se je štelo, da se je 75 % prodaje družbe Laminorul nanašalo na izdelek v preiskavi, preostalih 25 % prodaje pa na ploščato jeklo z robno izboklino večjih širin, ki ni del obsega izdelka. Komisija je menila, da so te predpostavke na podlagi pritožnikovega poznavanja trga zagotovile razumno oceno, potrebno za izračun potrošnje Unije. Podatki o obsegu prodaje pritožnika so bili pridobljeni iz vprašalnika, ki ga je izpolnil pritožnik, in preverjeni na kraju samem.

(148)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(149)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 32 %. Po začetnem velikem 40-odstotnem zmanjšanju leta 2020 se je potrošnja v naslednjih letih spet nekoliko povečala. Zmanjšanje leta 2020 je sovpadalo z letom, ko je bila Unija najbolj prizadeta zaradi pandemije COVID-19, in ga je mogoče večinoma pripisati povezanim omejitvam gibanja, ko so se začasno zaprle tovarne proizvajalcev in uporabnikov ploščatega jekla z robno izboklino. Poleg tega se ploščato jeklo z robno izboklino uporablja predvsem v ladjedelniški industriji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29. V Uniji se zadevni izdelek večinoma uporablja za proizvodnjo potniških ladij za križarjenje in drugih luksuznih plovil ter vojaških plovil. Ena od posledic pandemije COVID-19 je bila upočasnitev naročil za luksuzna plovila in njihove proizvodnje, kar je močno vplivalo na proizvodnjo ploščatega jekla z robno izboklino. Čeprav se je potrošnja od leta 2020 povečala, je še vedno daleč od ravni pred pandemijo.

(150)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(151)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz Kitajske in Turčije, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni delež uvoza je v obdobju preiskave znašal [4,0–6,0] % oziroma [53,0–58,0] %.

(152)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Kitajske in Turčije ter podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj ter s ploščatim jeklom z robno izboklino, proizvedenim v Uniji, ker morajo biti skladni z istimi tehničnimi standardi in jih morajo certificirati iste institucije, da izpolnjujejo pogoje za predvideno končno uporabo. Ploščato jeklo z robno izboklino iz vseh virov se prodaja po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank. Ladjedelnice uporabljajo enako ploščato jeklo z robno izboklino za isti namen in razlikujejo samo glede na tehnične vidike izdelka (npr. širina, dolžina, razred jekla), ne pa glede na poreklo izdelka.

(153)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Kitajske in Turčije pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(154)

Komisija je obseg uvoza iz Kitajske in Turčije določila na podlagi preverjenih podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Preverjeni podatki teh proizvajalcev so se šteli za točnejše od podatkov Eurostata, saj Eurostat poroča o vsem uvozu, ki spada pod oznako KN za ploščato jeklo z robno izboklino. Ta oznaka vključuje tudi ploščato jeklo z robno izboklino z merami, ki ne spadajo v obseg izdelka v tej preiskavi.

(155)

Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža, ki ga je ta uvoz predstavljal v celotni potrošnji Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 146, je potrošnja Unije temeljila na prodaji ploščatega jekla z robno izboklino industrije v Uniji, ki se ji je prištel celoten uvoz iz tretjih držav v Unijo. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, kot je tudi prikazan v preglednici 3 v nadaljevanju, se je določil na podlagi podatkov Eurostata. Da bi Komisija ocenila, kateri del tega uvoza se je nanašal na zadevni izdelek, je upoštevala predpostavke, pojasnjene v oddelku C.1.1.1 pritožbe. Po oceni pritožnika je bilo 25 % uvoza iz Združenega kraljestva v letih 2019 in 2020 povezanih z izdelkom v preiskavi, v drugih letih, ko je znani proizvajalec v Združenem kraljestvu razširil svojo ponudbo izdelkov ploščatega jekla z robno izboklino, pa 45 %. Pritožnik je nadalje ocenil, da je bilo 75 % uvoza iz vseh drugih držav povezanih z izdelkom v preiskavi. Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij te predpostavke štela za razumno oceno uvoza izdelka v preiskavi.

(156)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(157)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je med letom 2019 in obdobjem preiskave zmanjšal za 30 %, leta 2020 je močno upadel, nato pa se je do obdobja preiskave delno okrepil. Hkrati se je njihov tržni delež povečal za 4 %. Zmanjšanje obsega uvoza iz zadevnih držav je sovpadlo z 32-odstotnim zmanjšanjem potrošnje Unije v istem obdobju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149. Ker so zadevne države lahko ohranile in celo povečale svoj tržni delež, medtem ko se je potrošnja zmanjševala, je to povečanje tržnega deleža škodilo drugim udeležencem na trgu, zlasti industriji Unije. V obdobju preiskave se je tržni delež zadevnih držav v primerjavi z letom 2021 ponovno zmanjšal za osem odstotkov, vendar je ostal na višji ravni kot leta 2019. Ta padec tržnega deleža zadevnih držav je bil večinoma povezan z znatnim povečanjem prodaje pritožnika pomembni stranki v obdobju preiskave. Vendar iz informacij, ki so bile na voljo Komisiji, ni razvidno, ali je bilo to povečanje strukturno in ali bi se ta trend nadaljeval tudi po obdobju preiskave.

(158)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi preverjenih podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v skladu z določitvijo obsega uvoza, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 154 in 155. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in sodelujočega proizvajalca Unije.

(159)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(160)

Uvozne cene so se zvišale za 33 % za Kitajsko in 39 % za Turčijo. To povečanje je bilo večinoma posledica zvišanja cen surovin in energije po pandemiji COVID-19 in nedavno v obdobju preiskave zaradi sedanje vojne v Ukrajini. Vendar so se v obravnavanem obdobju prodajne cene Unije še bolj povečale, in sicer za 46 %.

(161)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(162)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje sodelujočega proizvajalca Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je posledica uvoza na trg Unije, znašala med 6,5 % za Kitajsko in 11,1 % za Turčijo.

(163)

Poleg tega je Komisija ugotovila obstoj oviranja dviga cen. Kot je prikazano v preglednici 8, je industrija Unije v celotnem zadevnem obdobju dejansko prodajala po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. Zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz po nizkih cenah, industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi dosegla dobičkonosnost, kar je povzročilo izgube v celotnem obravnavanem obdobju. Komisija je zlasti ugotovila nelojalno nižanje ciljnih cen v višini 21,7 % za Kitajsko in 30,0 % za Turčijo.

(164)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(165)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe in preverjenih podatkov sodelujočega proizvajalca Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije, ki so v obravnavanem obdobju zadevni izdelek proizvajali in prodajali na trgu Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 147, so bili na začetku obravnavanega obdobja trije proizvajalci Unije, od katerih sta zaradi stečaja družbe Laminorul v obdobju preiskave ostala samo dva. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika sodelujočega proizvajalca Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za določitev gospodarskega položaja industrije Unije kot celote, zlasti ker je sodelujoči proizvajalec Unije predstavljal več kot 75 % celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave.

(166)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu.

(167)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(168)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(169)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. To je bilo deloma posledica zgoraj navedenega stečaja družbe Laminorul, vendar se je obseg proizvodnje preostalih dveh družb v letu 2020 prav tako močno zmanjšal (58). Čeprav se je obseg proizvodnje v naslednjih letih ponovno povečal, je bil v obdobju preiskave še vedno veliko manjši kot leta 2019. To zmanjšanje v obravnavanem obdobju je tudi v skladu z zmanjšanjem potrošnje Unije v istih letih.

(170)

Zaradi stečaja družbe Laminorul se je v obravnavanem obdobju zmanjšala tudi proizvodna zmogljivost. Proizvodna zmogljivost preostalih dveh družb je v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, kar je manjši padec kot leta 2020, ko se je znatno zmanjšala zaradi upada potrošnje in povezanega obsega proizvodnje zaradi pandemije COVID-19, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149. Za preostali dve družbi se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti med letom 2019 in obdobjem preiskave še znižala (59).

(171)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(172)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %, leta 2020 se je močno skrčil, do obdobja preiskave pa je delno okreval. V istem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 9 %. Trend upadanja obsega prodaje, čeprav nekoliko manj strm, je opazen tudi pri le dveh preostalih družbah, čeprav sta leta 2021 in v obdobju preiskave ponovno pridobili nekaj tržnega deleža (60). Zmanjšanje tržnega deleža in obsega prodaje Unije v letu 2020 je sovpadalo s stečajem družbe Laminorul. Čeprav so se potrošnja, uvoz in obseg prodaje Unije v letu 2020 zmanjšali zaradi vpliva pandemije COVID-19, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149, se je del obsega prodaje, prej pripisan družbi Laminorul, nadomestil z uvozom in ne s prodajo drugih proizvajalcev Unije. To je razvidno iz podatkov v preglednicah 3 in 6, ki kažejo, da se je tržni delež Kitajske in Turčije leta 2020 povečal, hkrati pa je industrija Unije izgubila tržni delež. Industrija Unije si je lahko od leta 2020 povrnila del izgubljenega tržnega deleža, vendar ni dosegla ravni izpred leta 2020.

(173)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 169 in 170 zgoraj, sta se obseg proizvodnje in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, kar je povzročilo višje fiksne stroške na proizvodno enoto. Hkrati se je povpraševanje po ploščatem jeklu z robno izboklino leta 2020 znatno zmanjšalo, nato pa je do obdobja preiskave nekoliko okrevalo. Zaradi zmanjšanja potrošnje sta se obseg prodaje in tržni delež industrije Unije znatno zmanjšala. Industrija Unije je lahko del obsega prodaje in tržnega deleža povrnila le z znižanjem prodajnih cen, ki so bile stalno nižje od njenih proizvodnih stroškov, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju. Zato so se poslabšale tudi možnosti za rast industrije Unije.

(174)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(175)

Zaposlenost v tem sektorju je sledila istemu gibanju kot proizvodnja in potrošnja na trgu Unije ter se je v obravnavanem obdobju drastično zmanjšala, in sicer za 48 %. To je bilo predvsem posledica stečaja družbe Laminorul, vendar se je zmanjšalo tudi zaposlovanje pritožnika, čeprav se je od najnižje točke leta 2020 do obdobja preiskave nekoliko povečalo (62). To zmanjšanje je sledilo trendu upadanja potrošnje Unije v letu 2020 in omejenemu okrevanju potrošnje do obdobja preiskave.

(176)

Hkrati se je produktivnost med letom 2019 in obdobjem preiskave povečala za 15 %. Vendar na to številko vpliva dejstvo, da je družba Laminorul leta 2019 odpustila velik del zaposlenih, vendar je leta 2019 in v manjši meri leta 2020 še vedno prodajala. Produktivnost preostalih dveh proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala (63). Upadanje produktivnosti preostalih dveh proizvajalcev Unije kaže na višje stroške dela na tono proizvedenega ploščatega jekla z robno izboklino.

(177)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je ob upoštevanju obsega in cene uvoza iz zadevnih držav znatno vplivala na industrijo Unije.

(178)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(179)

Povprečne prodajne cene na enoto sodelujočega proizvajalca Unije nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(180)

Povprečne prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 46 %, medtem ko so se proizvodni stroški na enoto v istem obdobju povečali nekoliko manj, in sicer za 41 %. Vendar so bile v celotnem obravnavanem obdobju prodajne cene stalno nižje od povprečnih proizvodnih stroškov. To je pomenilo, da proizvajalec Unije ni mogel zvišati svojih prodajnih cen na raven, ki bi pokrila višje proizvodne stroške.

(181)

Prodaja podobnega izdelka na trgu Unije je temeljila na okvirnih pogodbah s strankami, v katerih so bile določene količine in cene za naslednje obdobje (od enega leta do nekaj mesecev), ali na ponudbah in promptnih cenah. Sodelujoči proizvajalec Unije je zato imel manevrski prostor za zvišanje prodajnih cen zaradi zvišanja cen surovin in energije med ponovnimi pogajanji o pogodbah ali ob predložitvi ponudb. Vendar zaradi cenovnega pritiska uvoza, ki je bil še naprej obsežen, tega ni uspel storiti v obsegu, potrebnem v obravnavanem obdobju. To je povzročilo stalno izgubo sodelujočega proizvajalca Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.4 v nadaljevanju.

(182)

Povprečni stroški dela sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(183)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povečali za 12 %. To je bilo povezano z zmanjšanjem števila zaposlenih, pri čemer se fiksni stroški niso zmanjšali.

(184)

Ravni zalog sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(185)

Zaloge so se leta 2020 najprej zmanjšale za 18 %, nato pa so se v preostalem obravnavanem obdobju povečale in za 17 % presegle raven iz leta 2019. Končne zaloge kot delež proizvodnje so se v obravnavanem obdobju povečale ter dosegle med 16 % in 19 % letne proizvodnje. Ta položaj je negativno vplival na finančni položaj sodelujočega proizvajalca Unije.

(186)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(187)

Komisija je dobičkonosnost sodelujočega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od zadevne prodaje. Sodelujoči proizvajalec Unije je v obravnavanem obdobju uspel zmanjšati svoje izgube, vendar je še naprej ustvarjal izgubo v celotnem obdobju. V primerjavi s prejšnjimi leti je v obdobju preiskave zmanjšal izgube predvsem zaradi večje zmožnosti, povezane s prilagoditvijo svoje poslovne strategije, za ponovna pogajanja o svojih cenah in njihove prilagoditve višjim stroškom energije in surovin. Vendar sodelujoči proizvajalec Unije zaradi stalnega cenovnega pritiska uvoza po nizkih cenah iz zadevnih držav, ki so v obravnavanem obdobju uspele celo povečati svoj že tako zelo velik tržni delež, ni mogel v cenah za svoje stranke zajeti vseh stroškov.

(188)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je do obdobja preiskave z negativnim denarnim tokom v letih 2020 in 2021 zmanjševal, v obdobju preiskave pa se je ponovno povečal na skupno 96-odstotno zmanjšanje v celotnem obravnavanem obdobju. Ta negativni trend je pokazal, da je imel sodelujoči proizvajalec Unije težave pri samofinanciranju svojih dejavnosti, kar je bil dodaten znak poslabšanja njegovega finančnega položaja.

(189)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Sodelujoči proizvajalec Unije je stalno vlagal v izboljšanje učinkovitosti svojih proizvodnih obratov, med drugim v nakup novih strojev za peskanje in barvanje, da bi omogočil notranje izvajanje tistih delov proizvodnega procesa, prej oddanih v zunanje izvajanje, kar je izboljšalo učinkovitost in skrajšalo dobavne roke. Vendar je bila njegova zmožnost vlaganja omejena, ker je stalno ustvarjal izgubo. Poleg tega je donosnost naložb v celotnem obravnavanem obdobju ostala negativna, čeprav se je v navedenem obdobju izboljšala. Zato sodelujoči proizvajalec Unije ni mogel ustvariti dovolj dobička, da bi pokril svoje naložbe.

(190)

Na zmožnost sodelujočega proizvajalca Unije za zbiranje kapitala je vplival njegov negativni finančni položaj. Stalne izgube in neto denarni tok so pokazali na resne pomisleke glede njegove likvidnosti in zmožnosti zbiranja kapitala za financiranje njegovih operativnih dejavnosti in potrebnih naložb.

(191)

Industrija Unije je bila oškodovana v celotnem obravnavanem obdobju. Stalna izguba industrije Unije v tem obdobju je sovpadala z znatnim obsegom uvoza iz zadevnih držav po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije. Kot je navedeno v oddelku 4.3.3, je uvoz iz zadevnih držav znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in oviral njihov dvig.

(192)

V obdobju splošnega zmanjšanja potrošnje Unije in po določeni stopnji okrevanja, ki je sledila začetnemu znatnemu zmanjšanju prodaje ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji leta 2020, je povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav preseglo povečanje obsega prodaje Unije na njenem trgu. Po začetnem 35-odstotnem zmanjšanju leta 2020 se je obseg uvoza iz zadevnih držav povečal na 70 % obsega uvoza iz leta 2019. Obseg prodaje industrije Unije se je prvotno zmanjšal za 53 % in se okrepil na zgolj 62 % obsega prodaje leta 2019.

(193)

Hkrati so se prodajne cene zvišale za industrijo Unije in obe zadevni državi. Čeprav industrija Unije ves čas ni mogla zvišati svoje ravni cen, da bi dosegla dobičkonosnost, se je razlika med njenimi prodajnimi cenami in cenami uvoza iz obeh zadevnih držav povečala. Cene Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 46 %, medtem ko so se v istem obdobju uvozne cene iz LRK zvišale za 33 %, iz Turčije pa za 39 %. To je pomenilo, da so cene uvoza iz obeh zadevnih držav kljub zvišanju cen uvoza in prodaje Unije povzročale vse večji pritisk na prodajne cene industrije Unije. Zato je industrija Unije med letom 2019 in obdobjem preiskave izgubila svoj tržni delež v zadevnih državah, čeprav je bila prisiljena še naprej prodajati z izgubo. Čeprav je industrija Unije v obdobju preiskave ponovno pridobila del izgubljenega tržnega deleža, ni dosegla ravni iz leta 2019. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157, povečanje tržnega deleža v obdobju preiskave ni bilo strukturne narave, temveč je bilo v veliki meri povezano z začasnim povečanjem naročil določene stranke.

(194)

Skoraj vsi kazalniki škode so v celotnem obravnavanem obdobju zabeležili splošen negativen trend. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v skladu z zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža poslabšale. Kazalniki so se leta 2020 sprva razvijali negativno, predvsem zaradi pandemije COVID-19 in stečaja družbe Laminorul, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 149, 160, 170 in 172. Od leta 2020 si je Unija lahko nekoliko opomogla, saj sta se povpraševanje po ploščatem jeklu z robno izboklino in potrošnja Unije po pandemiji COVID-19 spet povečala. Čeprav so se kazalniki škode od leta 2020 izboljšali, so bili v obdobju preiskave še vedno precej pod ravnmi iz obdobja pred letom 2020. Zaradi stalnega velikega obsega in tržnih deležev dampinškega uvoza iz zadevnih držav, katerega cena je nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije, si slednja ni mogla opomoči v obsegu, potrebnem za dosego stabilnega in dobičkonosnega finančnega položaja.

(195)

Neto naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 36 %, donosnost naložb pa je ostala negativna. Denarni tok je močno nihal v obravnavanem obdobju in je bil od leta 2020 večinoma negativen ali blizu nič. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje poslovne dejavnosti.

(196)

Število zaposlenih se je v istem obdobju zmanjšalo za 48 %, predvsem zaradi stečaja družbe Laminorul leta 2020, podoben trend upadanja pa je bil opazen tudi pri drugih proizvajalcih Unije. Hkrati se je zmanjšala produktivnost (če se ne upošteva prodaja družbe Laminorul, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 176), kar je povzročilo višje stroške dela na tono ploščatega jekla z robno izboklino.

(197)

Kot je navedeno zgoraj, so bili ekonomski kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju negativni. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira poslovne dejavnosti, izvede potrebne naložbe in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje.

(198)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(199)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so bili uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije, pandemija COVID-19, ki je vplivala na potrošnjo Unije, zvišanje cen energije in domnevno pomanjkanje diverzifikacije izdelkov.

(200)

Komisija je preučila razvoj obsega uvoza iz zadevnih držav in njegov vpliv na industrijo Unije, kot se zahteva v členu 3(6) osnovne uredbe.

(201)

Količine uvoza iz zadevnih držav so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 30 %. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157, je to zmanjšanje sovpadlo s podobnim zmanjšanjem potrošnje Unije, ki ga je povzročila predvsem pandemija COVID-19 ter posledično zmanjšanje povpraševanja po ladjedelništvu in s tem povezanih vložkih, kot je ploščato jeklo z robno izboklino. Toda kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 192 in 193, je bilo ugotovljeno povečanje obsega uvoza po letu 2020 večje od povečanja obsega prodaje Unije v istem obdobju.

(202)

Leta 2020 je industrija Unije izgubila tržni delež, predvsem zaradi propada družbe Laminorul. Kot je prikazano v preglednicah 3 in 6, je tržni delež družbe Laminorul delno prešel na Turčijo in Kitajsko. Zadevni državi sta med letoma 2019 in 2021 stalno povečevali svoj tržni delež. V obdobju preiskave sta zadevni državi ponovno izgubili del tržnega deleža, ki sta ga pridobili v prejšnjih letih v korist industrije Unije. Čeprav je industrija Unije lahko ponovno pridobila del tržnega deleža, ki ga je izgubila leta 2020, še ni dosegla ravni iz obdobja pred letom 2020. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je povečal s [54,1–61,1] % leta 2019 na [57,0–64,0] % v obdobju preiskave, tj. za 4 %, medtem ko je industrija Unije v istem obdobju izgubila tržni delež. Posledično se je znatno povečal dampinški uvoz v smislu člena 3(3) osnovne uredbe.

(203)

Poleg tega je bil ta uvoz v celotnem obravnavanem obdobju zagotovljen po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije. Čeprav je industrija Unije v obravnavanem obdobju lahko zvišala svoje cene, da je delno upoštevala višje cene surovin in vložkov, jih ni mogla zvišati za toliko, da bi pokrila svoje proizvodne stroške. Hkrati so se v obravnavanem obdobju zvišale tudi cene uvoza iz Kitajske in Turčije, vendar v manjšem obsegu kot cene industrije Unije in z nižje izhodiščne ravni cen. Dejansko je bila povprečna cena uvoza iz Kitajske in Turčije v celotnem obravnavanem obdobju stalno nižja od proizvodnih stroškov industrije Unije.

(204)

Cenovni pritisk, ki ga je povzročal uvoz po nizkih cenah iz Kitajske in Turčije, je pomenil, da industrija Unije ni imela druge izbire, kot da sledi temu določanju cen, da bi poskusila ponovno pridobiti del obsega prodaje, ki ga je izgubila leta 2020 v obdobju zmanjšane potrošnje in naraščajočih proizvodnih stroškov. Industrija Unije je v obdobju preiskave po letu 2020 uspela povečati obseg prodaje na 62 % ravni iz leta 2019, vendar tega ni mogla storiti v enaki meri, kot sta se povečala potrošnja Unije (ki je v obdobju preiskave znašala 68 % ravni iz leta 2019) in uvoz iz zadevnih držav (70 % ravni iz leta 2019). To je povzročilo stalno izgubo sodelujočega proizvajalca Unije v celotnem obravnavanem obdobju. V istem obdobju so drugi finančni kazalniki, kot sta donosnost naložb in denarni tok, beležili podoben negativen trend. Čeprav se je donosnost naložb v obravnavanem obdobju izboljšala, je v celotnem obdobju ostala ves čas negativna, denarni tok pa se je v obdobju preiskave povečal na zgolj 4 % ravni iz leta 2019.

(205)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadalo z znatnim dampinškim uvozom iz zadevnih držav. Zaradi krčenja trga je povečan tržni delež uvoza iz zadevnih držav skupaj z nizkimi povprečnimi prodajnimi cenami negativno vplival na finančni položaj industrije Unije. Čeprav si je industrija Unije do obdobja preiskave v določeni meri opomogla od zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža, do česar je prišlo leta 2020, zaradi povečanega dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen, da bi v celoti pokrila močno povečane proizvodne stroške. Zato je uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav povzročil oviranje dviga cen.

(206)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Pri tem je šlo za škodo v smislu obsega in učinkov na cene.

(207)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(208)

V obravnavanem obdobju je bilo Združeno kraljestvo edina druga tretja država, iz katere so se v Unijo uvozile znatne količine ploščatega jekla z robno izboklino. Vendar je bilo ploščato jeklo z robno izboklino, proizvedeno v Združenem kraljestvu, le delno izdelek v preiskavi. Družba British Steel, edini znani proizvajalec ploščatega jekla z robno izboklino v Združenem kraljestvu, je leta 2019 proizvajala samo ploščato jeklo z robno izboklino s širino 200 mm in več, od leta 2020 s širino 180 mm in več ter trenutno tudi 160 mm in več (64). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, statistične informacije za ploščato jeklo z robno izboklino, ki so za obravnavano obdobje na voljo pri Eurostatu, vključujejo vse velikosti ploščatega jekla z robno izboklino, ne le izdelka v preiskavi. Komisija je na podlagi informacij iz pritožbe ocenila del obsega uvoza, registriranega pri Eurostatu, ki se je nanašal na zadevni izdelek v različnih letih.

(209)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 157 in 172, sta se uvoz iz zadevnih držav in obseg prodaje industrije Unije v letu 2020 znatno zmanjšala, nato pa sta se v naslednjih letih delno okrepila. Hkrati se je uvoz iz Združenega kraljestva leta 2020 povečal za 40 %, leta 2021 zmanjšal na le polovico obsega iz leta 2019 ter se ponovno povečal, tako da je znašal 16 % manj kot leta 2019. Sodelujoči uporabnik je pojasnil, da proizvajalec v Združenem kraljestvu ploščato jeklo z robno izboklino proizvaja (in izvaža) neredno in le, če svojih proizvodnih zmogljivosti ne uporabi za druge izdelke.

(210)

Ugotovljena povečanja in zmanjšanja obsega uvoza iz Združenega kraljestva niso ustrezala vzporednemu zmanjšanju in povečanju uvoza iz zadevnih držav ali prodaje industrije Unije. Poleg tega so bile cene uvoza iz Združenega kraljestva precej višje od ravni cen uvoza ploščatega jekla z robno izboklino iz zadevnih držav in blizu cenam industrije Unije v obdobju preiskave.

(211)

Komisija je glede na zgoraj navedeno in velik obseg uvoza po nizkih cenah iz zadevnih držav v primerjavi z uvozom iz drugih tretjih držav začasno sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(212)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvoz proizvajalcev Unije

(213)

Izvoz industrije Unije se je od leta 2019 stalno zmanjševal in v obdobju preiskave dosegel zanemarljiv obseg. Industrija Unije je kot vzrok za to zmanjšanje navedla upad potrošnje po pandemiji COVID-19 na vsem svetu ter konkurenco, zlasti turški izvoz po nizkih cenah, ki ni potekal le na domačem trgu, temveč tudi na trgih tretjih držav.

(214)

Izvoz je predstavljal le majhen del celotne prodaje industrije Unije, saj je leta 2019 predstavljal [5–9] % njene proizvodnje, v obdobju preiskave pa se je zmanjšal na [3–1] %. Zato je Komisija, čeprav je zmanjšanje izvoza morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je trdila tudi vlada Turčije v svojih pripombah o začetku preiskave, začasno sklenila, da glede na velik delež prodaje Unije v primerjavi z izvozom v celotnem obravnavanem obdobju to ni imelo tolikšnega vpliva, da bi se zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(215)

Vlada Turčije ter družbi Özkan in Fincantieri so v pripombah o začetku preiskave opozorile, da sta pandemija COVID-19 in vzporedno zmanjšanje potrošnje prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ali jo povzročila. Kot je prikazano v preglednici 2, se je potrošnja ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšala za 32 %, kar je bilo dejansko povezano predvsem s pandemijo COVID-19, kot je navedeno v uvodni izjavi 149. Hkrati pa se je prodaja industrije Unije na trgu Unije še dodatno zmanjšala, in sicer za 38 %. Poleg tega je škodljivi položaj, ki ga je povzročil znaten obseg uvoza po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije, obstajal že leta 2019, vpliv pandemije COVID-19 pa je nastopil šele leta 2020. Zato bi bilo treba kot dejavnik poslabšanja v letu 2020 v Uniji namesto škodljivega položaja Unije šteti pandemijo COVID-19 in posledično zmanjšanje potrošnje ploščatega jekla z robno izboklino.

(216)

Na podlagi tega je Komisija začasno sklenila, da razvoj potrošnje Unije ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(217)

Vlada Turčije je trdila, da je zvišanje cen energije od konca leta 2021 in zlasti leta 2022 zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini vplivalo na škodo pritožnika ter ga ne bi smeli pripisati uvozu iz zadevnih držav.

(218)

Toda kot je prikazano v preglednici 8, je industrija Unije med letom 2021 in obdobjem preiskave lahko zvišala svoje prodajne cene s [1 000–1 150] EUR na [1 200–1 400] EUR. To povečanje za približno 24 % je preseglo zvišanje proizvodnih stroškov v istem obdobju, kar kaže, da bi se zvišanje stroškov ali cen energije lahko preneslo na stranke. Kljub temu industrija Unije še vedno ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi v celoti pokrila svoje skupne proizvodne stroške, in sicer zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročal nadaljnji uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav.

(219)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 163, 180 in 181, industrija Unije ni mogla ustrezno prilagoditi svojih prodajnih cen, da bi v celotnem obravnavanem obdobju dosegla dobičkonosnost. Ker je bil ta vzorec ugotovljen v dolgem obdobju, ga ni bilo mogoče pojasniti le z višjimi stroški energije v obdobju preiskave. Ta nezmožnost prilagoditve prodajnih cen časovno sovpada s povečanjem tržnega deleža dampinškega uvoza iz zadevnih držav po znatnih stopnjah nelojalnega nižanja prodajnih cen, kar ovira dvig prodajnih cen industrije Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla povrniti dobičkonosnosti.

(220)

Zato je Komisija začasno sklenila, da razvoj cen energije ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(221)

Družba Özkan je trdila, da je škodo industriji Unije deloma povzročilo dejstvo, da je v ladjedelniškem sektorju splošna praksa, da se ploščato jeklo z robno izboklino vseh različnih velikosti in vrst za nek projekt zaradi lažje sledljivosti kupi pri istem viru. Ker je industrija Unije proizvajala ploščato jeklo z robno izboklino le s širino do 204 mm, po mnenju družbe Özkan ni imela konkurenčne prednosti, ki jo je imela družba Özkan, ker je proizvajala ploščato jeklo z robno izboklino vseh velikosti.

(222)

Vendar Komisija ni našla dokazov o domnevni praksi ladjedelnic, da kupijo vse ploščato jeklo z robno izboklino pri enem viru, niti ni takih dokazov predložila družba Özkan. Nasprotno, sodelujoči uporabnik in nepovezani uvoznik sta predložila stališča, v katerih sta opozorila na potrebo po diverzificiranem viru oskrbe namesto kupovanja pri zgolj enem dobavitelju. Uporabnik je tudi navedel, da je po navadi kupoval ploščato jeklo z robno izboklino na zalogo, da bi se lahko vse ploščato jeklo z robno izboklino enake velikosti uporabljalo medsebojno zamenljivo ne glede na njegov vir, in da nakupi niso bili povezani z določenim projektom.

(223)

Poleg tega je industrija Unije v zadnjih letih vlagala v diverzifikacijo izdelkov, tako da je v obravnavanem obdobju razširila svojo ponudbo velikosti ploščatega jekla z robno izboklino. V zvezi s tem je družba Fincantieri v svojih pripombah opozorila na del pritožbe, v katerem je pritožnik navedel, da „je ceneje proizvajati velikosti z nominalno širino do 180 mm“. Družba Fincantieri je zato podvomila o odločitvi pritožnika o vlaganju v proizvodnjo večjih velikosti, in trdila, da je prispevala k majhnemu dobičku industrije Unije.

(224)

Vendar so pritožba in preverjeni podatki pritožnika v nasprotju z zgoraj navedenim pokazali, da je proizvodnja ploščatega jekla z robno izboklino večjih velikosti gospodarnejša, saj zahteva manj valjanja in je časovno učinkovitejša. V odstavku 1.3 pritožbe je tudi navedla, da „čim manjša je velikost ploščatega jekla z robno izboklino, tem višja je cena“. To bi pomenilo, da bi strategija diverzifikacije industrije Unije v preteklosti pozitivno prispevala k njeni dobičkonosnosti in ne k škodi, ki jo je utrpela.

(225)

Komisija je zato začasno sklenila, da domnevno pomanjkanje diverzifikacije vrst ploščatega jekla z robno izboklino industrije Unije ni bilo tako, da bi zmanjšalo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(226)

Finančni položaj industrije Unije se je med letom 2019 in obdobjem preiskave na splošno poslabšal. To poslabšanje je bilo zlasti opazno leta 2020, nato pa se je stanje do obdobja preiskave nekoliko izboljšalo. Vendar je industrija Unije ob koncu zadevnega obdobja še naprej ustvarjala izgubo in še vedno ni mogla doseči ravni pred letom 2020. Te negativne okoliščine so sovpadle s povečanim tržnim deležem uvoza ploščatega jekla z robno izboklino iz zadevnih držav po dampinških cenah, ki se je v obravnavanem obdobju povečal, vendar manj od uvoza industrije Unije, kot je navedeno v oddelku 5.1 zgoraj.

(227)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek uvoza iz drugih tretjih držav, izvoza industrije Unije, pandemije COVID-19, ki je vplivala na potrošnjo Unije, zvišanja cen energije in domnevnega pomanjkanja diverzifikacije izdelkov na negativni razvoj industrije Unije v smislu obsega proizvodnje, prodajnih cen in dobičkonosnosti je bil le omejen.

(228)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije ter da drugi dejavniki posamično ali skupaj niso zadostovali, da bi zmanjšali vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(229)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(230)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d), osnovne uredbe.

(231)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz obravnavanih držav, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Ta stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(232)

Sodelujoči proizvajalec Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjal izgubo. Pritožnik je predlagal 7,4-odstotni ciljni dobiček na podlagi dobička, ki ga je leta 2019 dosegel z drugimi proizvodnimi linijami. Vendar je Komisija menila, da so se druge proizvodne linije nanašale na tečaje vozil in posebne profile, ki imajo višje cene ter so kompleksnejši in bolj specializirani izdelki za stranke. Stopnja dobička je bila zato začasno določena na 6 % v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe.

(233)

Na podlagi tega znaša neškodljiva cena [1 300]–[1 600] EUR na tono ploščatega jekla z robno izboklino, kar izhaja iz uporabe zgoraj navedene 6-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške sodelujočega proizvajalca Unije v obdobju preiskave.

(234)

Komisija je nato določila stopnjo škode na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtane povprečne neškodljive cene podobnega izdelka, ki ga je sodelujoči proizvajalec Unije v obdobju preiskave prodajal na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF.

(235)

Stopnja odprave škode za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodno izjavo 120 za LRK in uvodno izjavo 141 za Turčijo).

(236)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(237)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(238)

V Uniji sta dve družbi, ki proizvajata ploščato jeklo z robno izboklino. Neposredno zaposlujeta [130–160] delavcev in imata sedež v Španiji oziroma Italiji. Leta 2019 je bil še en dodatni proizvajalec Unije s sedežem v Romuniji. Zato je bila skupna neposredna zaposlenost na področju ploščatega jekla z robno izboklino leta 2019 skoraj dvakrat večja od števila zaposlenih v obdobju preiskave.

(239)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav utrpela znatno škodo. Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani svoj tržni delež, poveča proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, zviša cene za kritje proizvodnih stroškov in doseže raven dobičkonosnosti, ki bi se pričakovala v običajnih konkurenčnih pogojih. To bi povzročilo, da bi stanje industrije Unije spet postalo vzdržno in ji omogočilo prihodnje naložbe.

(240)

Neuvedba ukrepov bi verjetno vodila v nadaljnjo izgubo tržnega deleža in poslabšanje dobičkonosnosti, ki je bila negativna že v celotnem obravnavanem obdobju. To bi lahko povzročilo dodatno zaprtje proizvodnih obratov in odpuščanje ter s tem ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije. To je zlasti pomembno glede na dejstvo, da sta trenutno le še dva proizvajalca Unije, ki oba spadata med mala in srednja podjetja.

(241)

Komisija je zato začasno sklenila, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov za uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz zadevnih držav v interesu industrije Unije.

(242)

Med preiskavo se je javil samo en nepovezan uvoznik, družba Baglietto, in predložil izpolnjen vprašalnik. Na žalost je bilo kljub več revizijam izpolnjenega vprašalnika še vedno nepopolnih toliko informacij, vključno z opisnim delom odgovora, da je bil odgovor preveč pomanjkljiv, da bi ga bilo mogoče sprejeti v preiskavi. Uvoznik se je strinjal, da bo namesto tega predložil stališče o škodi in interesu Unije. Družba Baglietto je v svojem stališču nasprotovala protidampinškim ukrepom, saj je trdila, da bi taki ukrepi omejili razpoložljivost ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji in bi tako lahko dejansko ustvarili duopol ali monopol na trgu Unije.

(243)

Javila sta se tudi dva uporabnika, ki sta predložila izpolnjen vprašalnik. Odgovor enega uporabnika je bil preveč pomanjkljiv, da bi ga bilo mogoče sprejeti v preiskavi, odgovor uporabnika Fincantieri pa je bil sprejet in preverjen na kraju samem. Družba Fincantieri je največja ladjedelniška družba v Uniji in zato eden od najpomembnejših uporabnikov izdelka v preiskavi.

(244)

Družba Fincantieri je trdila, prvič, da bi uvedba protidampinških ukrepov trg praktično zaprla za uvoz ploščatega jekla z robno izboklino in bi lahko povzročila pomanjkanje oskrbe, zlasti ploščatega jekla z robno izboklino s širino 160–200 mm, ki ga proizvaja samo en proizvajalec Unije. Drugič, uporabnik je trdil, da bi uvedba ukrepov še poslabšala pomanjkanje razpoložljivosti na trgu Unije. Po mnenju družbe Fincantieri industrija Unije nima zadostnih zmogljivosti, da bi zadovoljila potrebe celotnega ladjedelniškega sektorja. Poleg tega se je industrija Unije v obdobju preiskave spopadala z zamudami in logističnimi težavami, zaradi česar je bila družba Fincantieri prisiljena uvažati iz zadevnih držav. Tretjič, družba Fincantieri je navedla, da razen zadevnih držav ni drugih zanesljivih alternativnih dobaviteljev ploščatega jekla z robno izboklino.

(245)

Poleg uvoznika in uporabnika je tudi vlada Turčije trdila, da bi uvedba protidampinških ukrepov pripeljala do monopolnega položaja na trgu Unije. Hkrati je vlada Turčije opozorila na obstoječe zaščitne ukrepe za uvoz izdelkov iz jekla, vključno s ploščatim jeklom z robno izboklino, ki po njenem mnenju že v zadostni meri ščitijo industrijo Unije.

(246)

Glavni argumenti, ki so jih navedli uporabnik, uvoznik in vlada Turčije, so se v bistvu nanašali na dejstvo, da se ti bojijo tveganja pomanjkanja oskrbe in monopolnega položaja na trgu Unije v primeru uvedbe protidampinških ukrepov. Vendar zaprtje trga Unije za uvoz iz tretjih držav ni nikoli cilj in nameravani učinek uvedbe protidampinških ukrepov. Cilj je odpraviti učinke škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, ter tako ponovno vzpostaviti konkurenco in enake konkurenčne pogoje za proizvajalce Unije. Dejstvo, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni delovala s polno zmogljivostjo, je kazalo, da bi lahko proizvajalci Unije na trgu Unije prodali več ploščatega jekla z robno izboklino.

(247)

Poleg tega ni bilo znakov, da uvozniki ali uporabniki ne bodo mogli absorbirati povišanja cen, ki bi bilo posledica uvedbe protidampinških ukrepov. Na podlagi informacij, ki jih je predložila družba Baglietto, ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi lahko uvozniki absorbirali predlagano protidampinško dajatev.

(248)

Vendar so preverjeni podatki in izjave sodelujočega uporabnika jasno pokazali, da višji stroški ploščatega jekla z robno izboklino ne bi bili v škodo uporabnikov. Ploščato jeklo z robno izboklino iz zadevnih držav je predstavljalo manj kot 10 % uporabnikove skupne nabave ploščatega jekla z robno izboklino v obdobju preiskave. Poleg tega so stroški ploščatega jekla z robno izboklino predstavljali zanemarljiv del skupnih proizvodnih stroškov družbe Fincantieri (manj kot 0,5 %) za vse izdelke, ki vsebujejo ploščato jeklo z robno izboklino. Zato se pričakuje, da bo vsak vpliv povečanih stroškov ploščatega jekla z robno izboklino na znatno stopnjo dobička družbe Fincantieri zelo omejen.

(249)

Poleg tega, če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi morebitno pomanjkanje virov oskrbe škodilo finančnemu položaju industrije Unije ter bi lahko povzročilo, da bi preostala dva proizvajalca Unije ponovno ocenila svojo naložbeno strategijo in se osredotočila na svoje druge, trenutno donosnejše proizvodne linije, s čimer bi se proizvodnja ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji dejansko končala.

(250)

V takih okoliščinah bi uvozniki in uporabniki ploščatega jekla z robno izboklino v Uniji postali popolnoma odvisni od uvoza iz tretjih držav, ki se po mnenju vseh strani dejansko nanaša le na Kitajsko in Turčijo. Da bi preprečili odvisnost od uvoza iz zelo omejenega števila dobaviteljev iz tretjih držav, je še vedno potreben diverzificiran vir oskrbe, vključno z viri dobave v Uniji. Uvedba protidampinških dajatev, ki bi ponovno vzpostavile konkurenco in enake konkurenčne pogoje za proizvajalce Unije, bi zagotovila diverzifikacijo in možnost izbire virov oskrbe, kar zahtevajo vse strani.

(251)

Glede na navedeno so bile trditve v zvezi z morebitnim pomanjkanjem virov oskrbe in morebitnim duopolom/monopolom začasno zavrnjene.

(252)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 245, je vlada Turčije dodatno trdila, da je industrija Unije že zaščitena z zaščitnimi ukrepi, ki se trenutno uporabljajo za izdelke iz jekla, vključno s ploščatim jeklom z robno izboklino (65). Vendar so zaščitni ukrepi začasni ter imajo drugačno utemeljitev in cilj kot protidampinški ukrepi. Zato je bila ta trditev v zvezi z zaščitnimi ukrepi začasno zavrnjena.

(253)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Kitajske in Turčije ne bi bila v interesu Unije.

(254)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(255)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga (uvodne izjave 229 do 236). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(256)

Na podlagi navedenega bi morali biti začasni stopnji protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(257)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(258)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(259)

Turški proizvajalec izvoznik Özkan Demir je pripomnil, da so bile količine domače prodaje napačno zaokrožene, kar je privedlo do višje stopnje dampinga. Po analizi je Komisija to trditev sprejela in napako popravila z uporabo nezaokroženih številk. To je privedlo do spremembe začasne protidampinške stopnje s 14,3 % na 13,6 %.

(260)

Pripombe je predložil tudi kitajski proizvajalec izvoznik Changshu Longteng, vendar te niso bile povezane s točnostjo izračunov. Te pripombe bodo zato obravnavane v zaključni fazi preiskave.

(261)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(262)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –