(1)

Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) (3) uvedla dokončni zaščitni ukrep za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrep), ki ga sestavljajo tarifne kvote za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki zajemajo 26 kategorij izdelkov iz jekla, določene na ravneh, s katerimi se ohranjajo tradicionalni trgovinski tokovi glede na posamezno kategorijo izdelka. 25-odstotna tarifna dajatev se uporablja le, če so preseženi količinsko opredeljeni pragi teh tarifnih kvot, ki se letno povečajo (trenutno za 4 %) zaradi liberalizacije. Zaščitni ukrep je bil uveden za začetno obdobje treh let, tj. do 30. junija 2021.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o pregledu zaradi podaljšanja) zaščitni ukrep podaljšala do 30. junija 2024.

(3)

Komisija je izvedla tehnične prilagoditve ukrepa na podlagi različnih preiskav v okviru pregleda delovanja, in sicer z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1590 (5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o prvem pregledu delovanja), Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/894 (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o drugem pregledu delovanja) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/978 (7) (v nadaljnjem besedilu: uredba o tretjem pregledu delovanja). Komisija je ukrep pregledala tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Unije (8). Prilagodila ga je po nekaterih dogodkih, zlasti po uvedbi prepovedi uvoza jekla iz Rusije in Belorusije zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini (9) ter po prenehanju veljavnosti nekaterih določb v dvostranskem sporazumu s preferencialnimi trgovinskimi partnerji (10).

(4)

V uvodni izjavi 85 uredbe o pregledu zaradi podaljšanja je navedeno, da bo „Komisija […] za zagotovitev, da zaščitni ukrep ostane v veljavi le, kolikor je to potrebno, izvedla pregled, da bi ugotovila, ali je treba na podlagi trenutnih okoliščin zaščitni ukrep 30. junija 2023, tj. po dveh letih podaljšanja, odpraviti“.

(5)

Komisija je v uredbi o pregledu zaradi podaljšanja nadalje navedla, da lahko poleg ocene morebitne odprave ukrepa do 30. junija 2023 glede na trenutne okoliščine ta pregled uporabi tudi, če se ukrep ne odpravi predčasno, za posodobitev seznama držav v razvoju, za katere velja ali ne velja ukrep, na podlagi podatkov o uvozu za leto 2022 ter za oceno, ali je raven liberalizacije še vedno ustrezna.

(6)

Komisija je zato z obvestilom o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo), objavljenim 2. decembra 2022 v Uradnem listu Evropske unije (11), začela preiskavo v zvezi s pregledom. V obvestilu so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo dokaze in podatke, da se ugotovi, ali bi bila upravičena odprava ukrepa do 30. junija 2023.

(7)

Komisija je od proizvajalcev in uporabnikov iz Unije poskusila pridobiti konkretne informacije na podlagi vprašalnikov, ki so bili zainteresiranim stranem dani na voljo v javni dokumentaciji (v nadaljnjem besedilu: platforma TRON) (12) in na spletišču Evropske komisije (GD za trgovino) (13).

(8)

Komisija je tako kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom pripravila dvostopenjski pisni postopek. Najprej so imele strani možnost, da svoja stališča in, kjer je bilo ustrezno, izpolnjene vprašalnike pošljejo do 13. januarja 2023. Komisija je te informacije dala na voljo v javni dokumentaciji, zainteresirane strani pa so imele možnost predložiti pripombe (faza protiargumentov). Komisija je nato protiargumente dala na voljo na platformi TRON.

(9)

V poznejši fazi postopka je Komisija na platformo TRON naložila posodobljen sklop izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije, da bi vključila najnovejše razpoložljive podatke, in sicer gospodarske kazalnike za zadnje četrtletje leta 2022. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe na posodobljene informacije.

(10)

V skladu z uredbo o pregledu zaradi podaljšanja je bila veljavnost zaščitnega ukrepa določena za obdobje do 30. junija 2024. Komisija je takrat sklenila, da bi lahko povečanje obsega uvoza v primeru odprave ukrepa, kot je bilo prvotno pričakovano, znatno ogrozilo kakršno koli znatno gospodarsko okrevanje in prizadevanja jeklarske industrije Unije v smislu prilagajanja na višjo raven uvoza. Zato bi lahko ukrep 30. junija 2023 prenehal veljati le, če bi Komisija glede na okoliščine po pregledu zaradi podaljšanja in na podlagi razpoložljivih dokazov (vključno s stališči in protiargumenti, ki jih je prejela od zainteresiranih strani v tekoči preiskavi v zvezi s pregledom) ugotovila, da bi bila taka predčasna odprava ukrepa upravičena. Nasprotno pa bi ukrep, če ne bi bilo pozitivnih dokazov, ki bi upravičevali predčasno odpravo ukrepa, samodejno veljal do 30. junija 2024.

(11)

Komisija je za izvedbo ocene proučila pripombe in dokaze, ki jih je prejela od zainteresiranih strani, med drugim izpolnjene vprašalnike, ter po potrebi navzkrižno preverila informacije z vsemi drugimi razpoložljivimi viri, ki jih je zbrala z lastnimi raziskavami v okviru preiskave. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija ugotovila, da v sedanjih okoliščinah predčasna odprava zaščitnega ukrepa ne bi bila upravičena.

(12)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da glede na dejstvo, da so bile nekatere tarifne kvote (kvote za posamezno državo ali preostale kvote) izčrpane pred koncem zadevnega četrtletja, sedanja količina dajatev prostega jekla, ki je na voljo iz uvoza, ne zadošča. V skladu s tem so strani trdile, da uporabniki zaradi tega niso mogli nabaviti jekla, ki ga potrebujejo za svoje dejavnosti.

(13)

Komisija je ugotovila, da so od uvedbe dokončnega zaščitnega ukrepa februarja 2019 nekatere države porekla izčrpale tarifne kvote za nekatere kategorije izdelkov v začetku četrtletja, tudi v obdobju, ocenjenem v tej preiskavi v zvezi s pregledom. Vendar, kot je bilo potrjeno v prejšnjih preiskavah (14), na podlagi tega dejstva ni mogoče sklepati, da zaradi zaščitnega ukrepa prihaja do splošnega pomanjkanje jekla za uporabnike. V zvezi s tem je Komisija navedla, da so se trditve nekaterih zainteresiranih strani nanašale na ločeno izčrpanje nekaterih specifičnih tarifnih kvot, ne da bi se upoštevala splošna razpoložljivost jekla onkraj specifične države porekla, ki je morda hitro izčrpala svojo tarifno kvoto. Komisija je tako potrdila, da so bile v določenem trenutku v nekaterih specifičnih državah porekla tarifne kvote za nekatere kategorije izdelkov morda sicer izčrpane, vendar so bile v drugih državah porekla za navedene kategorije izdelkov na splošno široko dostopne.

(14)

V zvezi s tem je Komisija ocenila skupno uporabo tarifnih kvot v tekočem letu zaščitnega ukrepa (22. julij–23. junij) na podlagi podatkov, ki so bili na voljo v času določitve, in sicer celotnega sklopa podatkov za prva tri četrtletja obdobja (22. julij–23. marec). Ti podatki so pokazali naslednje gibanje uporabe tarifnih kvot:

Preglednica 1

Gibanje uporabe tarifnih kvot (15).

(15)

Komisija je ocenila tudi uporabo in razpoložljivost tarifnih kvot za posamezno kategorijo izdelkov, da bi potrdila splošni trend, prikazan v preglednici 1. Kombinirana ocena je nedvoumno pokazala, da so imeli uporabniki Unije v vsakem četrtletju možnost nabaviti dajatev prosto jeklo iz več virov v skoraj vseh kategorijah izdelkov in da so se razpoložljive količine dajatev prostega jekla iz četrtletja v četrtletje povečevale (v nekaterih primerih znatno).

(16)

Komisija je glede na ta dejstva ugotovila, da trditve v zvezi s pomanjkanjem uvoženega jekla (16) ne ustrezajo ocenjenim podatkom. Iz analize je razvidno tudi naraščanje količine neuporabljenih tarifnih kvot po kategorijah. Ustrezni podatki v zvezi z razvojem trga, npr. potrošnja na trgu Unije, so pokazali postopno upočasnitev v drugi polovici leta 2022 (glej oddelek 4.2.2). Poleg tega niso bili predloženi nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da v zvezi z izdelki, za katere veljajo navedene izčrpane tarifne kvote, ni bilo zadostne dobave proizvajalcev Unije.

(17)

Zato se Komisija ni strinjala s trditvami, da bi hitro izčrpanje nekaterih tarifnih kvot (iz nekaterih držav porekla) za nekatere kategorije izdelkov povzročilo pomanjkanje jekla na trgu Unije.

(18)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi se zaradi nekaterih sprememb ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA tveganje preusmeritve trgovine zmanjšalo do te mere, da zaščitni ukrep iz teh razlogov ni več potreben.

(19)

Komisija je v prejšnjih pregledih ocenila spremembe ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA in ugotovila, da se s spremembami tega ukrepa ni spremenila podlaga, na kateri temelji ocena tveganja preusmeritve trgovine (17). V okviru te preiskave je Komisija proučila najnovejše spremembe ukrepa ZDA. Prvič, Komisija je ugotovila, da ameriška administracija očitno ni nameravala odpraviti ukrepa v bližnji prihodnosti, saj je poudarila, da je „Bidnova administracija zavezana ohranjanju nacionalne varnosti ZDA z zagotavljanjem dolgoročne sposobnosti preživetja naše jeklarske industrije in industrije aluminija, zaradi teh sporov pa ne nameravamo odpraviti dajatev iz oddelka 232“ (18).

(20)

Drugič, Komisija je glede na informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani, in lastno analizo ugotovila, da so bile od njene zadnje ocene tega argumenta v uredbi o tretjem pregledu iz junija 2022 (19) izvedene naslednje spremembe ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA: prvič, ZDA so 1. junija 2022 določile tarifno kvoto za Združeno kraljestvo, pri čemer je določen obseg uvoza v okviru kvote izvzet iz ukrepa, za uvoz zunaj kvote pa še vedno velja dodatna 25-odstotna dajatev; drugič, ZDA so 1. junija 2022 začasno prenehale uporabljati ukrep za Ukrajino.

(21)

Analiza je pokazala, da se je obseg ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA komaj spremenil, odkar ga je Komisija nazadnje ocenila v uredbi o tretjem pregledu, iz katere je razvidno, da je trg ZDA še naprej močno zaščiten pred uvozom jekla.

(22)

Komisija je nadalje ocenila razvoj uvoza na trg ZDA (20) in potrdila, da se je uvoz leta 2022 na splošno zmanjšal za 10 % v primerjavi z letom 2017, tj. letom pred uvedbo ukrepa iz oddelka 232 zakona ZDA (21). V zvezi z uvozom na trg ZDA iz držav, ki so glavne države dobaviteljice jekla v Unijo, je trend veliko izrazitejši, saj se je skupni uvoz iz teh držav zmanjšal za 27 %, kar pomeni zmanjšanje za več kot 2 milijona ton.

(23)

Zato je Komisija potrdila, da je bil uvoz na trg ZDA še naprej znatno nižji od ravni ukrepa pred oddelkom 232. Ker na trg ZDA še vedno vplivajo ukrepi iz oddelka 232, trg Unije ostaja največji trg uvoza jekla na svetu.

(24)

Komisija je tudi navedla, da zainteresirane strani v tej preiskavi niso predložile dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dvomiti o ugotovitvah Komisije iz prejšnjih preiskav, zato se ugotovitve v navedenih preiskavah glede tveganja za preusmeritev trgovine na trg Unije, ki izhaja iz oddelka 232 ukrepa ZDA, niso spremenile.

(25)

Nekatere zainteresirane strani so pripomnile, da so nekateri proizvajalci Unije zaradi nenadnega povišanja stroškov, povezanih z energijo, začasno ustavili ali zmanjšali proizvodnjo v nekaterih svojih proizvodnih obratih. V zvezi s tem so te strani trdile, da zaradi tega obstaja tveganje pomanjkanja dobave na trgu in višjih cen kot posledica zmanjšane dobave proizvajalcev Unije.

(26)

Analiza Komisije je pokazala, da je ob povišanju cen energije v Uniji (22) več proizvajalcev Unije dejansko začasno ustavilo delovanje nekaterih proizvodnih obratov, da bi ublažili vpliv na njihovo gospodarsko uspešnost (23). Vendar so bili taki ukrepi začasni in razpoložljivi dokazi kažejo, da so proizvajalci Unije večino svojih zmogljivosti znova zagnali ali so se pripravljali na njihov ponovni zagon (24).

(27)

Zato je Komisija sklenila, da je bila začasna zaustavitev delovanja nekaterih proizvodnih obratov, večinoma v drugi polovici leta 2022, začasno stanje, ki se je v glavnem zaključilo s ponovnim zagonom zaustavljene proizvodnje v prvih mesecih leta 2023.

(28)

V zvezi z zgornjim argumentom so nekatere zainteresirane strani trdile tudi, da je uvoz iz različnih tretjih držav potreben za zadovoljitev povpraševanja in da zaščitni ukrep v katerem koli trenutku predstavlja oviro za nabavo brez omejitev iz specifičnih držav porekla. Nekatere zainteresirane strani so navedle tudi splošne trditve v zvezi z daljšimi dobavnimi roki proizvajalcev Unije in višjimi cenami jekla.

(29)

V zvezi s tem je Komisija poudarila, da je zaščitni ukrep zasnovan tako, da zagotavlja, da pretekli trgovinski tokovi še naprej brez dajatev vstopajo na trg Unije. Poleg tega se je pretekli obseg uvoza iz leta v leto postopno liberaliziral. Komisija je v prejšnjih pregledih ukrepa pojasnila, da se morajo zainteresirane strani, dejavne v jeklarskem sektorju, pri opravljanju svojih dejavnosti prilagoditi obstoječemu regulativnemu okviru (v tem primeru obstoju zaščitnega ukrepa). Kot je prikazano v uvodni izjavi 14, je iz podatkov, analiziranih v tem pregledu, jasno razvidno, da se je količina neuporabljenih tarifnih kvot za vse kategorije izdelkov iz četrtletja v četrtletje povečevala in da so imeli proizvajalci Unije na splošno na voljo dodatno zmogljivost. Zato dejstvo, da se je z uvozom iz ene specifične države porekla za določeno kategorijo morda izčrpala zadevna tarifna kvota pred koncem četrtletja, ne pomeni, da se je z zaščitnim ukrepom neupravičeno omejila zmožnost zainteresiranih strani za nabavo dajatev prostega jekla iz drugih virov, med drugim iz drugih tretjih držav ali iz Unije.

(30)

V zvezi z dobavnimi roki je Komisija ugotovila, da se stališča nekaterih zainteresiranih strani razlikujejo glede tega, ali so bili dobavni roki Unije standardni ali neobičajno dolgi. Glede na protislovne trditve uporabnikov v zvezi s tem in dejstvo, da niso bili prejeti nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili dobavni roki, daljši od običajnih, takrat običajen pojav v Uniji, je Komisija menila, da dobavnih rokov trenutno ni mogoče obravnavati kot težavo pri dobavi.

(31)

V zvezi s cenami jekla je Komisija ocenila gibanje cen v Uniji in na drugih večjih trgih jekla ter ugotovila, da so se cene v prvem četrtletju leta 2023 močno znižale v primerjavi z najvišjo vrednostjo, doseženo leta 2022. Tako znižanje cen je bilo zabeleženo v razmerah naraščajočih stroškov energije, med drugim za proizvajalce jekla v Uniji. Komisija je menila, da gibanja cen na trgu Unije zato ni mogoče neposredno povezati z zaščitnim ukrepom, saj je bil primerljiv trend, ki je časovno sovpadal, opažen tudi na drugih večjih trgih jekla. Navedla je tudi, da so imeli uporabniki zaradi razpoložljivosti dajatev prostih tarifnih kvot v celotnem obdobju na splošno na izbiro druge možnosti, namesto plačila 25-odstotne dajatve ali nabave pri proizvajalcih Unije, zaradi česar ni bilo preprečeno, da bi zadevni dodatni dajatev prosti uvoz vstopil na trg Unije.

(32)

Zato je Komisija ugotovila, da so se cene proti koncu leta 2022 zniževale in da so se znatno znižale v primerjavi z najvišjo vrednostjo v začetku leta 2022. Poleg tega je potrdila, da so bili ti trendi opaženi tudi na drugih večjih trgih jekla, kar kaže, da je bil to pravzaprav svetovni pojav, ki ni povezan s trgom Unije in zaščitnim ukrepom.

(33)

Glede na navedene elemente je Komisija menila, da zainteresirane strani niso dokazale, da bi se z zaščitnim ukrepom glede na obstoječe povpraševanje na splošno omejile njihove možnosti za nabavo dajatev prostega jekla, kakor tudi ne, kako bi se to zgodilo v prihodnosti, če bi se ukrep še naprej izvajal, glede na napovedano povpraševanje in prihodnje ravni tarifnih kvot (glej oddelek 6).

(34)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ukrep ne bo več potreben, ker se tarifne kvote po kategorijah izdelkov na splošno niso uporabljale in je bila uporaba v nekaterih primerih zelo majhna, zato bi ga morala Komisija odpraviti.

(35)

Iz preglednice 1 je sicer razvidno, da se je stopnja uporabe tarifnih kvot medčetrtletno nedvomno znižala, vendar je Komisija menila, da sklepov ni mogoče izpeljati na podlagi ločene ocene tega dejstva. To dejstvo bi bilo treba umestiti v okvir zmanjševanja potrošnje. V zvezi s tem je Komisija podrobneje ocenila obseg pritiska uvoza tako, da je proučila skupni obseg uvoza in njegov delež v celotni potrošnji v istem obdobju ter se osredotočila na uporabo tarifnih kvot, zlasti v primerih, ko so bile tarifne kvote za posamezno državo za nekatere države porekla hitro izčrpane.

(36)

Prvič, v zvezi s skupnim obsegom uvoza je Komisija navedla, da je uvoz kljub upočasnitvi potrošnje Unije, zlasti v drugi polovici leta 2022, kar je vplivalo na raven uporabe tarifnih kvot, v letu 2022 skupaj znašal 31,1 milijona ton. To je tretja najvišja raven uvoza v zadnjem desetletju. Glede tržnega deleža je uvoz dosegel 19 %, pri čemer se je proti koncu leta 2022 povečal (v zadnjem četrtletju leta 2022 je dosegel 21 %). To je drugi največji tržni delež, dosežen z uvozom v zadnjem desetletju (25), ki ga je presegel le delež uvoza v letu 2018, ki je predstavljal tudi največji obseg uvoza v zadnjem desetletju. Zato podatki kljub znižanju ravni uporabe tarifnih kvot v razmerah manjše potrošnje kažejo, da se je pritisk uvoza povečal in v smislu tržnega deleža ostal blizu zgodovinsko visokih ravni, doseženih tik pred sprejetjem dokončnega zaščitnega ukrepa v začetku leta 2019.

(37)

Drugič, v vsakem četrtletju je bilo več tarifnih kvot za posamezne države, ki so bile dejansko v celoti uporabljene v začetku četrtletja. Ta pojav, ki ga je Komisija obravnavala v prejšnjih uredbah (26), je pokazal, da so nekatere države porekla kljub splošni razpoložljivosti količin tarifnih kvot še naprej izvajale pritisk uvoza za nekatere kategorije izdelkov, kar je v okviru zmanjševanja povpraševanja prispevalo k povečanju tržnega deleža uvoza.

(38)

Nazadnje, Komisija meni, da čeprav se zainteresirane strani, ki so zagovarjale odpravo ukrepa, na splošno niso sklicevale nanjo, ocene v zvezi z obstoječim in prihodnjim pritiskom uvoza na trg Unije ni mogoče izvesti ločeno, npr. s proučitvijo zgolj uporabe tarifnih kvot. Namesto tega je treba upoštevati več obstoječih parametrov v sektorju, med drugim tudi razvoj presežnih zmogljivosti. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da se je svetovna presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju še povečala.

(39)

Najnovejše ocene OECD kažejo, da se dodajajo dodatne svetovne zmogljivosti. OECD je februarja 2023 navedla: „Tveganje svetovne krize presežne zmogljivosti se je povečalo. Kljub upadanju povpraševanja po jeklu in slabim obetom se širitve zmogljivosti vztrajno nadaljujejo, pogosto v iskanju izvoznih trgov. Vrzel med svetovno zmogljivostjo in proizvodnjo surovega jekla se je povečala s 516,9 mmt v letu 2021 na 632,0 mmt v letu 2022. Nedavno povečanje presežnih zmogljivosti predstavlja tveganje za dolgoročno zdravje in sposobnost preživetja jeklarske industrije ter njeno zmožnost omogočanja gospodarske rasti in blaginje“ (27).

(40)

OECD je še dodala: „Samo v letu 2022 se je svetovna zmogljivost proizvodnje jekla povečala za 32,0 milijona metričnih ton (mmt) na 2 463,4 mmt. Da bi dobili občutek dejanskih razsežnosti, je povečanje svetovne zmogljivosti večje od obstoječih ravni zmogljivosti nekaterih velikih gospodarstev, ki proizvajajo jeklo“ (28).

(41)

Zato Komisija meni, da manjša uporaba tarifnih kvot ne pomeni nujno zmanjšanja pritiska uvoza, ki bi lahko upravičilo odpravo ukrepa do 30. junija 2023.

(42)

Nekatere zainteresirane strani so se v podporo argumentu glede odprave ukrepa do 30. junija 2023 sklicevale na nekatere tržne obete. Po njihovem mnenju naj bi nekatere napovedi kazale, da se bodo razmere na trgu jekla v Uniji proti koncu leta 2023 izboljšale, zato bi morala Komisija odpraviti zaščitni ukrep in tako zagotoviti, da industrija nižje v prodajni verigi ni omejena z ukrepom in da lahko v celoti izkoristi to domnevno izboljšanje tržnih pogojev.

(43)

Komisija je analizirala več virov, da bi dobro razumela tržne obete. Vsi analizirani viri so za obdobje 2023–2024 predstavljali precej neugodno napoved za svetovni jeklarski sektor, vključno s trgom Unije, kar kaže na veliko negotovost, ki je med drugim zlasti posledica neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, inflacije, višjih cen energije (29) in upočasnitve gospodarske rasti. Iz večine analiziranih napovedi je razvidno tudi, da se bo položaj na trgu Unije najverjetneje poslabšal.

(44)

OECD je decembra 2022 (30) navedla: „Obeti za svetovne trge jekla so se močno poslabšali. […] Potrošnja jekla naj bi se v letu 2022 zmanjšala za 2,3 %, leta 2023 pa povečala za 1 %. Zaradi rasti cen energije in primarnih proizvodov, inflacijskega pritiska, manjšega povpraševanja iz Kitajske in politične nestabilnosti so se trendi povpraševanja po jeklu po vsem svetu poslabšali.“

(45)

OECD je februarja 2023 (31) navedla: „Počasno in zmerno gospodarsko okrevanje je ovirano zaradi inflacije, ki je višja od pričakovane […]. Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je dodatno prispevala k zvišanju cen, zlasti za energijo, in ima neenakomeren učinek na posamezne države, pri čemer je Evropa najbolj prizadeta. Negotovost glede obetov je velika in prevladujejo negativna tveganja zaradi možnosti, da bi se inflacija bolj utrdila in bi še bolj zmanjšala kupno moč gospodinjstev, pa tudi zaradi tveganja stopnjevanja vojne.“

(46)

Bonitetna agencija Fitch Ratings (32) je v svoji napovedi za svetovni jeklarski sektor za leto 2023 navedla: „Svetovni jeklarski sektor si leta 2023 ne bo v celoti opomogel od sprememb v ponudbi in povpraševanju v korist končnih trgov, ki jih je povzročila zmanjšana potrošnja v drugi polovici leta 2022. Pričakujemo, da se bodo prihodki proizvajalcev jekla precej zmanjšali, saj se je zaradi upočasnitve svetovne gospodarske rasti končalo obdobje izjemno visokih cen, ki jih je omogočalo izjemno visoko povpraševanje po pandemiji. Obeti za jeklarska podjetja v Evropi ostajajo slabi zaradi visokih in nestanovitnih stroškov energije, preteče recesije, zmanjšanja zaupanja potrošnikov in večje potrebe po preoblikovanju dobavnih verig za jeklarski sektor in po možnosti njegove končne trge.“

(47)

Agencija Standard and Poor’s Platts je prav tako opozorila na negotove tržne obete ter višje cene materialov za proizvodnjo jekla in energije (33).

(48)

Svetovno jeklarsko združenje je v svojih kratkoročnih obetih iz oktobra 2022 navedlo: „Okrevanje povpraševanja po jeklu v razvitih gospodarstvih je v letu 2022 močno nazadovalo zaradi nadaljnje inflacije in trajnih ozkih grl na strani ponudbe. Vojna v Ukrajini je dodatno okrepila inflacijo in težave v dobavnih verigah. EU se srečuje s težkimi gospodarskimi razmerami z visoko inflacijo in energetsko krizo. Zaupanje se zmanjšuje in gospodarske dejavnosti strmo upadajo, medtem ko tovarne zapirajo svoja vrata zaradi visokih cen energije (34).“ Svetovno jeklarsko združenje je v svoji zadnji napovedi iz aprila 2023 navedlo, da „medtem ko je gospodarstvo EU zabeležilo 3,5-odstotno rast v letu 2022 in se tako izognilo recesiji, so industrijske dejavnosti močno prizadeli visoki stroški energije, ki so privedli do znatnega zmanjšanja povpraševanja po jeklu v letu 2022. Leta 2023 bo jeklarska industrija EU še naprej čutila vpliv vojne, drugih težav, povezanih z dobavno verigo, in nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Pričakuje se, da se bo povpraševanje v letu 2024 opazno povečalo, saj naj bi se posledice vojne v Ukrajini in motnje v dobavnih verigah zmanjšale. Vendar so obeti še vedno precej negotovi“ (35).

(49)

Zato je Komisija menila, da trenutni obeti za trg jekla v Uniji ne bi mogli upravičiti odprave ukrepa do 30. junija 2023.

(50)

Nekatere zainteresirane strani so predložile več vrst trditev, ki so se nanašale bodisi na določeno kategorijo izdelkov bodisi na okoliščine v določeni državi. Nekatere strani so od Komisije včasih zahtevale tudi, naj izvede različne vrste tehničnih prilagoditev ukrepa.

(51)

Komisija je ugotovila, da področje uporabe ukrepa, natančneje te preiskave v zvezi s pregledom, ni zajemalo posameznih sprememb za določeno kategorijo izdelkov ali v zvezi z določeno tretjo državo, saj se ukrep uporablja erga omnes in zajema zadevni izdelek, ki vključuje šestindvajset kategorij izdelkov. Zato niso bili mogoči niti izključitev posamezne države ali izdelka niti posebne prilagoditve delovanja ukrepa (36). Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku in kot je navedeno v oddelku 2 te uredbe, je bil namen te preiskave oceniti, ali je odprava ukrepa do 30. junija 2023 upravičena.

(52)

Zato Komisija teh trditev ni upoštevala, saj niso spadale v obseg preiskave.

(53)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da so drugi ukrepi trgovinske zaščite, in sicer protidampinški in protisubvencijski instrumenti, primernejši za reševanje težav v zvezi z uvozom, s katerimi se srečuje jeklarska industrija Unije, in da se z njihovim kombiniranjem z zaščitnim ukrepom ustvarjajo razmere čezmerne zaščite industrije Unije. Poleg tega so nekatere strani opozorile, da je jeklarska industrija Unije že dovolj zaščitena s številnimi protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi za širok nabor izdelkov.

(54)

Komisija je tako kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom in kot odgovor na podobne trditve (37) opozorila, da je zaščitni instrument združljiv z uporabo drugih instrumentov trgovinske zaščite, kot so protidampinški in protisubvencijski ukrepi. Opozarja tudi, da pravni okvir EU omogoča uvedbo protidampinških in izravnalnih ukrepov sočasno z zaščitnimi ukrepi (38). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(55)

Nekatere zainteresirane strani so se sklicevale na poročilo Organa za reševanje sporov z dne 29. aprila 2022 (39) v sporu DS595 European Union – Safeguard measures on certain steel products (Evropska unija – zaščitni ukrepi za nekatere izdelke iz jekla), pri čemer so trdile, da bi morala Komisija samodejno odpraviti ukrep, saj ni bil v skladu z nekaterimi določbami Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih ter Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT).

(56)

V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na Izvedbeno uredbo (EU) 2023/104 z dne 13. januarja 2023 (40), v kateri je izvršila odločbo Organa za reševanje sporov, s čimer je zaščitni ukrep za jeklo uskladila s pravili STO v nekaj vidikih, pri katerih je panel za reševanje sporov ugotovil nedoslednosti.

(57)

Zato trditve, ki se nanašajo na navedeni spor, niso upoštevne v okviru tekočega pregleda, saj so bile obravnavane že v ločenem pravnem aktu. V vsakem primeru in kot izhaja iz logike Uredbe (EU) 2023/104, se Komisija ni strinjala s trditvami, da bi morala na podlagi ugotovitev panela v navedenem sporu ukrep odpraviti.

(58)

Nekatere zainteresirane strani so se sklicevale na neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini ter prepoved uvoza iz Rusije in Belorusije zaradi sankcij Unije proti tema državama, pri čemer so trdile, da so ti dogodki na splošno povzročali velike motnje na trgu jekla v Uniji.

(59)

Komisija ne zanika, da ti dogodki, tako kot na številna druga področja gospodarstva, vplivajo tudi na trg jekla v Uniji. Vendar je Komisija, ki se je pri oceni omejila na zaščitni ukrep za jeklo, opozorila na prerazporeditev kvot za posamezne države, dodeljenih Rusiji in Belorusiji, marca 2022. Pri tej prerazporeditvi se je poskušalo čim bolj zmanjšati učinke prepovedi uvoza izdelkov iz jekla s poreklom iz obeh držav in zagotoviti, da bodo uporabniki še naprej imeli dostop do enakih količin iz več virov.

(60)

Komisija je ugotovila tudi, da v tej fazi ni mogoče predvideti trajanja neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini ter njenih posledic na trg jekla, vključno s prepovedjo uvoza iz Rusije in Belorusije.

(61)

V zvezi s tem je Komisija torej menila, da ti dogodki ne morejo upravičiti odprave ukrepa do 30. junija 2023.

(62)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se je položaj industrije Unije izboljšal toliko, da zaščitni ukrep ni več potreben.

(63)

Komisija je te trditve obravnavala v okviru analize položaja industrije Unije v oddelku 4.2.2 spodaj. Komisija je zlasti ugotovila, da so se nekateri gospodarski dejavniki v letu 2021 sicer izboljšali, položaj industrije Unije pa se je leta 2022 poslabšal, zlasti zaradi nestabilnosti trga, ki je posledica neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini ter cen energije, ki so dosegle vrh.

(64)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da so nekateri ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, ki veljajo za izdelke iz jekla v različnih državah, prenehali veljati ali so bili nedavno odpravljeni. V skladu s tem so nekatere strani trdile, da bi morala Komisija te spremembe upoštevati pri oceni morebitne odprave ukrepa do 30. junija 2023.

(65)

V zvezi s tem Komisija ni izpodbijala trditve, da so nekateri ukrepi v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite za jeklo morda prenehali veljati ali so bili nedavno odpravljeni. Vendar je menila, da takega razvoja ni mogoče oceniti ločeno. Komisija je v preiskavi potrdila, da je več držav nedavno uvedlo tudi številne nove ukrepe v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite za različne izdelke in države porekla. Zato je do izteka veljavnosti ali odprave nekaterih ukrepov prišlo v obdobju, ko so bili uvedeni drugi novi ukrepi trgovinske zaščite (41). Komisija je ugotovila, da ni prejela nobene vsebinske analize ali dokazov, ki bi ovrgli njene prejšnje ugotovitve (42) v zvezi s podrobnim področjem uporabe ukrepov trgovinske zaščite v tretjih državah.

(66)

Zato je Komisija menila, da trditve, ki jih je prejela od zainteresiranih strani, ne vzbujajo pomislekov o njenih ugotovitvah v prejšnjih preiskavah o tej zadevi (43) in kot take ne podpirajo odprave ukrepa do 30. junija 2023.

(67)

Da bi Komisija vzpostavila uravnoteženo in celovito sliko razmer na trgu, si je proaktivno prizadevala za prispevek uporabnikov in njihovih združenj. V ta namen je poslala posebne vprašalnike 154 uporabnikom jekla v Uniji in 19 združenjem uporabnikov, ki so sodelovali v prejšnjih pregledih ukrepa in so bili zato evidentirani v spisu zadeve. Na te vprašalnike, ki so bili na voljo na spletišču Evropske komisije (GD za trgovino), so lahko odgovorili tudi drugi uporabniki in združenja.

(68)

Komisija je kljub temu proaktivnemu obveščanju odgovore prejela le od približno 30 uporabnikov, med drugim nekaterih združenj uporabnikov Unije, kot so avtomobilsko združenje, združenje proizvajalcev gospodinjskih aparatov in združenje proizvajalcev hladno valjane, pocinkane in prevlečene pločevine, poleg več posameznih uporabnikov iz različnih sektorjev, v katerih se uporablja jeklo. Glavne pritožbe uporabnikov so povzete in izpodbijane v oddelku 4.1.

(69)

V zvezi z analizo informacij, predloženih v vprašalnikih, je Komisija v prvi pripombi navedla, da je kljub njenemu proaktivnemu obveščanju, med drugim industrijskih združenj, od uporabnikov prejela razmeroma majhno število izpolnjenih vprašalnikov (približno 30 odgovorov od več kot 160 znanih uporabnikov).

(70)

Komisija je izpolnjene vprašalnike uporabnikov analizirala tudi ob upoštevanju drugih ključnih parametrov, zlasti uporabe tarifnih kvot in tržnih obetov. Kot je razvidno iz zadevnih analiz o teh temah (glej npr. oddelek 4.1.1), imajo uporabniki koristi od vse višje ravni dajatev prostih tarifnih kvot (20-odstotno povečanje količin tarifnih kvot od leta 2019), ki se pri vseh kategorijah izdelkov še naprej dosledno ne uporabljajo. Poleg tega se bodo tarifne kvote od 1. julija 2023 dodatno povečale za 4 % (v skladu z obveznostmi STO za postopno liberalizacijo ukrepa), kar bo koristilo tistim uporabnikom, ki želijo dodatno povečati svoj obseg uvoza iz specifičnih držav porekla.

(71)

V zvezi s tem uporabniki niso predložili nobenih dokazov, da količina tarifnih kvot (vključno s povečanim obsegom zaradi liberalizacije, ki se bo dodal tarifnim kvotam od 1. julija 2023) skupaj z razpoložljivostjo jekla, proizvedenega v Uniji, ne bi zadoščala za izpolnitev njihovih potreb glede na obstoječe in napovedano povpraševanje.

(72)

Komisija je v preiskavi na podlagi vprašalnikov poskušala oceniti tudi spremembe gospodarskega položaja proizvajalcev jekla v Uniji. Izpolnjene vprašalnike je prejela od treh glavnih združenj proizvajalcev jekla v Uniji (EUROFER, ESTA in CTA) (44) poleg nekaj dodatnih posameznih odgovorov proizvajalcev Unije. Predloženi podatki so se nanašali na obdobje 2021–2022.

(73)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se je gospodarski položaj industrije Unije izboljšal, zlasti v letu 2021, ko so bile v razmerah zelo visokih cen jekla zabeležene visoke ravni dobičkonosnosti, in da naj bi se tak položaj nadaljeval tudi v letu 2022. Glede na tako domnevno izboljšano uspešnost so nekatere strani trdile, da zaščitni ukrep ne bo več potreben in bi ga bilo zato treba odpraviti do 30. junija 2023.

(74)

Iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije je bilo razvidno, da je bil položaj industrije Unije v letu 2021 na splošno pozitiven, zlasti zaradi ponovnega povečanja povpraševanja po pandemiji COVID-19 in neobičajno visokih cen jekla. Položaj je bil v začetku leta 2022 na splošno še naprej zelo pozitiven.

(75)

Vendar se je gospodarska uspešnost industrije Unije v preostanku leta 2022 hitro poslabšala. Na to je vplivalo več dejavnikov. Zlasti neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini je povzročila motnje v več sektorjih in vplivala tudi na trg jekla. Poleg tega so se zaradi dviga cen energije zvišali stroški proizvodnje za proizvajalce jekla, vendar se je to zgodilo v razmerah upočasnitve povpraševanja, v katerih so se cene jekla znižale, da bi se spopadli s pritiskom uvoza, ki je ostal na visoki ravni za več pomembnih kategorij izdelkov.

(76)

Gibanje kazalnikov škode je pokazalo, da se je potrošnja jekla v Uniji leta 2022 (166,1 milijona ton) zmanjšala za več kot 20 milijonov ton (–11,4 %) v primerjavi z letom 2021 (187,4 milijona ton).

(77)

Proizvodnja industrije Unije se je od leta 2021 (167,7 milijona ton) do leta 2022 zmanjšala za 10,8 % (na 149,6 milijona ton). Raven proizvodnje se je znižala zlasti v drugi polovici leta 2022 v primerjavi s prvo polovico leta 2022 (–20,8 %).

(78)

Poleg tega je izkoriščenost proizvodne zmogljivosti leta 2021 znašala 76 % in je v prvem četrtletju (januar–marec) leta 2022 ostala skoraj enaka (75 %). Vendar se je od drugega četrtletja 2022 (april–junij) začela zmanjševati in v četrtem četrtletju (oktober–december) leta 2022 dosegla zelo nizko stopnjo, ki je znašala 58 %. Na splošno se je izkoriščenost proizvodne zmogljivosti med letoma 2021 in 2022 zmanjšala za 10 odstotnih točk in je znašala 65,6 %.

(79)

Poleg tega se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije od leta 2021 do zadnjega četrtletja (oktober–december) leta 2022 stalno zmanjševal. Obseg prodaje se je medletno zmanjšal za 6,4 %, in sicer z 68,4 milijona ton leta 2021 na 64,1 milijona ton. V relativnem smislu se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjšal z 81,9 % leta 2021 na 81,3 % leta 2022.

(80)

Nazadnje, dobičkonosnost navedene prodaje je leta 2021 znašala 9 %, v drugem četrtletju (april–junij) leta 2022 pa se je stalno povečevala in dosegla 14,2 %. Vendar se je ta pozitivni trend od tretjega četrtletja (julij–september) leta 2022 obrnil in dobičkonosnost se je zmanjšala na 3,9 %, v četrtem četrtletju (oktober–december) leta 2022 pa se je z višino –0,2 % prevesila v izgubo. Industrija Unije je leta 2022 na splošno ustvarila manj kot 1-odstotni dobiček.

(81)

Posledično se je položaj industrije Unije proti koncu obravnavanega obdobja poslabšal, zlasti zaradi nekaterih dejavnikov iz leta 2022 in preostalega pritiska uvoza, zaradi katerega je industrija Unije znižala svoje cene in zmanjšala svoj tržni delež, da bi ohranila prag dobičkonosnosti.

(82)

Komisija je po oceni pripomb zainteresiranih strani in po opisu izpolnjenih vprašalnikov uporabnikov in proizvajalcev, vključno z gibanjem gospodarskih kazalnikov proizvajalcev Unije, to analizo dopolnila z v prihodnost usmerjeno oceno verjetnega razvoja nekaterih elementov, če bi se ukrep odpravil do 30. junija 2023. Komisija je zlasti proučila, ali bi bilo mogoče pričakovati povečanje obsega uvoza, če bi bil ukrep odpravljen prej, kot je bilo prvotno predvideno.

(83)

Prvič, Komisija je ocenila, ali je bil trg Unije še naprej privlačen, kot je ugotovila v prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom. Iz ocenjenih informacij je razvidno, da je Unija še naprej največji trg uvoza jekla na svetu. Dejansko se je njen delež v celotnem svetovnem uvozu v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečal za več kot tri odstotne točke (45). To je dokaz, da je bil trg Unije na splošno še naprej največji uvozni trg, pa tudi, da se je njegov vodilni položaj v letu 2022 še okrepil.

(84)

Komisija je nato ocenila privlačnost trga Unije v smislu cen. Ocena je pokazala, da so bile v smislu ravni cen uvozne cene v Unijo iz glavnih držav dobaviteljic dosledno višje od njihovih izvoznih cen na druge tretje trge za veliko večino njihovega izvoza jekla (v 50 % do 81 % vseh carinskih oznak, za katere velja ukrep, so bile vrednosti izvoza v Unijo višje kot na drugih tretjih trgih; v povprečju je bilo 69 % zadevnih carinskih oznak prodanih po višji ceni v Uniji kot na drugih tretjih trgih) (46). Ocena je tudi pokazala, da je bil trg Unije za te države pomemben upoštevni izvozni trg (47). Tarifne kvote so večinoma izčrpale glavne države dobaviteljice jekla v Unijo.

(85)

Zato je Komisija sklenila, da je trg Unije še naprej privlačen za države izvoznice v smislu obsega in cen.

(86)

Nato je Komisija ugotovila, da obseg uvoza v Unijo v primerjavi s preteklimi podatki (zadnje desetletje) ostaja na visoki ravni. Tudi delež uvoza je bil velik v primerjavi s prejšnjimi ravnmi in blizu najvišje vrednosti, dosežene leta 2018 pred uvedbo dokončnega zaščitnega ukrepa (48). Poleg tega se je v primerjavi s potrošnjo na trgu Unije v obdobju 2021–2022, ki se je zmanjšala za 11 % (–21,3 milijona ton), uvoz zmanjšal za 8 % (s 33,8 milijona ton na 31,1 milijona ton), zmanjšala pa se je tudi domača prodaja, vendar hitreje, in sicer za 12 %. Zato se je tržni delež uvoza kljub dvomestnemu zmanjšanju potrošnje na trgu Unije povečal. Komisija je zato sklenila, da je bila raven prodora uvoza na trg Unije še naprej visoka in da se je v letu 2022 kljub zmanjšanju potrošnje v primerjavi z letom 2021 celo povečala.

(87)

Komisija je potrdila tudi, kot je navedeno v uvodnih izjavah 39 in 40, da so razmere v zvezi s svetovno presežno zmogljivostjo v jeklarskem sektorju v letu 2022 še naprej sledile enakemu trendu naraščanja. Zato in tudi ker zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov, ki bi dokazovali nasprotno, je Komisija sklenila, da so njene prejšnje ugotovitve v zvezi z učinki presežne zmogljivosti na trg in uspešnostjo proizvajalcev jekla še naprej veljavne.

(88)

Podobno je Komisija ugotovila, da države izvoznice od leta 2018 na splošno niso mogle najti drugih trgov, da bi nadomestile izgubljeni obseg trgovine na trgu ZDA in Unije. Dejansko je bil njihov skupni izvoz na druge trge na splošno manjši kot leta 2018.

(89)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se uvoz v Unijo povečal, če bi se zaščitni ukrep odpravil do 30. junija 2023. Spremembe uvoza, uporabljene tarifne kvote in tržni delež uvoza v zadnjem obravnavanem obdobju so dejansko potrdili privlačnost trga Unije in pripravljenost največjih izvoznikov jekla, da pridobijo boljši dostop do trga Unije, zlasti za nekatere kategorije izdelkov.

(90)

Komisija je na podlagi skrbne analize stališč in protiargumentov, prejetih od zainteresiranih strani, ki so zahtevale odpravo zaščitnega ukrepa do 30. junija 2023 (oddelek 4.1), ter izpolnjenih vprašalnikov (oddelek 4.2) in sklepa iz svoje v prihodnost usmerjene ocene (oddelek 4.3) sklenila, da na podlagi trenutnih okoliščin in razpoložljivih informacij odprava ukrepa do 30. junija 2023 ni upravičena. Če bi bil ukrep v tej fazi odpravljen, bi povečanje obsega uvoza verjetno lahko ogrozilo položaj industrije Unije. Na podlagi tega sklepa in ker naj bi se ukrep izvajal do 30. junija 2024, je Komisija, kot je predvideno v obvestilu o začetku, nato ocenila seznam držav v razvoju, za katere bi moral ukrep veljati in ki bi morale biti iz njega izključene na podlagi posodobljenih podatkov o uvozu (oddelek 5). Ocenila je tudi, ali je trenutna raven liberalizacije v višini 4 % še vedno ustrezna (oddelek 6).

(91)

Vse države v razvoju, ki so članice STO, so bile izključene iz uporabe dokončnega ukrepa, dokler je njihov delež uvoza v EU manjši od 3 % celotnega uvoza za vsako kategorijo izdelkov. Če v zadevni kategoriji skupni delež uvoza iz držav v razvoju (katerih posamezni delež je manjši od 3 %) presega 9 %, potem bo ukrep v tej kategoriji izdelkov veljal za vse države v razvoju (49). Komisija se je zavezala, da bo po sprejetju ukrepa spremljala razvoj uvoza in redno pregledovala seznam izključenih držav.

(92)

Zadnja posodobitev je bila izvedena v okviru zadnje preiskave v zvezi s pregledom delovanja iz junija 2022 in je temeljila na podatkih o uvozu iz leta 2021. Da bi Komisija prilagodila seznam držav v razvoju, za katere velja ukrep in ki so iz njega izključene, je posodobila izračune na podlagi najnovejših razpoložljivih konsolidiranih podatkov o uvozu, tj. statističnih podatkov o uvozu za leto 2022 (50).

(93)

V nadaljevanju so navedene spremembe, ki izhajajo iz te posodobitve (posodobljena preglednica je na voljo v Prilogi k tej uredbi):

(94)

V zvezi s to prilagoditvijo so nekatere zainteresirane strani trdile, da Komisija pri posodabljanju seznama držav v razvoju ne bi smela samodejno vključiti tistih držav v razvoju, ki so trenutno izključene iz ukrepa in katerih uvoz bi nadomestil količine, ki so bile prej, pred prepovedjo uvoza, uvožene iz Rusije in Belorusije. Te strani so trdile, da metodologija, ki jo je Komisija uporabila za izračun deleža uvoza na podlagi pragov, določenih v osnovni uredbi EU o zaščitnih ukrepih, ne bi bila primerna glede na izjemne politične razmere, ki so posledica neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini. Povedano drugače, te strani so zahtevale, da Komisija spremeni imenovalec, uporabljen za izračun deleža uvoza držav v razvoju, z odstranitvijo določenih držav porekla za nekatere kategorije izdelkov.

(95)

Komisija je ugotovila, da so pravila v zvezi z izključitvami držav v razvoju določena v členu 9.1 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členu 18 osnovne uredbe EU o zaščitnih ukrepih. Zato glede na razumevanje teh določb s strani Komisije ni možnosti za izključitev določenega uvoza iz izračuna.

(96)

Komisija je dejansko in ne glede na navedene posebne razloge menila, da če bi preiskovalni organ lahko izbral, kateri uvoz bo vključen v zadevni izračun pragov na podlagi teh določb, bi to neizogibno pomenilo tveganje za morebitno diskriminatorno obravnavo zainteresiranih strani.

(97)

Zato Komisija ni mogla sprejeti razlage zadevnih določb za izračun pragov za izključitve držav v razvoju, ki so jo predložile nekatere zainteresirane strani.

(98)

Trenutna raven liberalizacije zaščitnega ukrepa je bila določena na letni stopnji v višini 4 % (52). Komisija je v tej preiskavi ocenila, ali je bila ta raven liberalizacije še naprej ustrezna.

(99)

Nekatere zainteresirane strani so zahtevale zvišanje ravni liberalizacije na npr. 5 %. Po drugi strani pa so druge zainteresirane strani zavrnile zahteve za nadaljnje zvišanje ravni liberalizacije kot neutemeljene.

(100)

Komisija je glede na nedavne negativne trende na trgu jekla v Uniji, negotovost v zvezi z gospodarskimi napovedmi za bližnjo prihodnost, zlasti za Unijo, in dejstvo, da so bile tarifne kvote na splošno na voljo v celotnem obdobju za vse kategorije izdelkov, menila, da zvišanje ravni liberalizacije nad sedanjo raven ni utemeljeno.

(101)

Zato se bodo tarifne kvote od 1. julija 2023 še naprej povečevale za 4 % za vse kategorije izdelkov. Specifične količine za obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 (četrtletno) so določene v Prilogi II k uredbi o tretjem pregledu delovanja.

(102)

Nazadnje, ta pregled, ki spreminja zaščitni ukrep, je skladen tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami.

(103)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 in člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –