(1)

Organi za reševanje bi morali pri pripravi načrtov reševanja upoštevati vse elemente iz člena 12(7), točke (a) do (s), Uredbe (EU) 2021/23. Standardi za vsebino načrtov reševanja bi morali biti dovolj podrobni, da se zagotovi, da so načrti reševanja ciljno usmerjeni in koristni za izvajanje strategij reševanja, hkrati pa omogočajo zadostno prožnost, da se upoštevajo nacionalni pravni okviri na področju insolvenčnega prava ter narava in kompleksnost klirinških poslov CNS.

(2)

Čeprav bi bilo treba v načrt reševanja vključiti vse elemente, ki podrobneje opredeljujejo vsebino načrtov reševanja in jih ureja člen 12 Uredbe (EU) 2021/23, bi moral organ za reševanje zagotoviti, da se ti elementi ustrezno odražajo v načrtu reševanja ob upoštevanju posebnih značilnosti centralne nasprotne stranke (CNS), kot sta narava in kompleksnost klirinških poslov, ki jih izvaja.

(3)

Povzetek ključnih elementov načrta reševanja iz člena 12(7), točka (a), Uredbe (EU) 2021/23 bi moral biti jedrnat in osredotočen, hkrati pa bi moral vsebovati zadostna pojasnila, da se zajamejo ključni elementi načrta, ki jih je treba razkriti CNS. S povzetkom bi morale biti CNS seznanjene s ključnimi ukrepi, ki bi jih morale biti sposobne izvesti, in podatki, ki bi jih morale imeti možnost predložiti. Povzetek bi se moral osredotočiti na primere, v katerih bi lahko navedeni načrt pomembno vplival na načrtovanje sanacije in kriznega upravljanja CNS, ter pojasniti, kaj se pričakuje od CNS v zvezi s sodelovanjem v fazi reševanja in ukrepi, ki bi lahko vplivali na funkcije CNS.

(4)

Za zagotovitev splošne ustreznosti in sorazmernosti načrta reševanja bi moral načrt reševanja vsebovati scenarije in strategije reševanja. Organ za reševanje bi moral imeti na voljo instrumente v obliki različnih vrst možnih scenarijev, vključno s kombinacijami teh scenarijev, da se pripravijo ustrezni in primerni scenariji za CNS, ter seznam ključnih vidikov, ki jih je treba upoštevati pri pripravi strategij reševanja za scenarije reševanja.

(5)

Da bi se upoštevale posebne značilnosti veljavnega nacionalnega pravnega okvira na področju insolvenčnega prava, bi morali imeti organi za reševanje prožnost, da skrbno preučijo nekatere vidike načrtovanja reševanja, kot je mehanizem iz člena 60 Uredbe (EU) 2021/23, ter morebitne razlike med razvrstitvijo upnikov v skladu z nacionalnimi insolvenčnimi postopki in vrstnim redom za kritje izgub iz te uredbe. To splošno prožnost dokazuje ta uredba, ki zagotavlja elemente, ki jih je treba upoštevati v načrtu reševanja, brez poseganja v zahtevano prožnost v skladu z Uredbo (EU) 2021/23. Elementi, določeni v tej uredbi, organu za reševanje prav tako ne preprečujejo, da določi druge vidike, ki jih je treba upoštevati v načrtu reševanja.

(6)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje načrta reševanja in ga olajšali, je bistveno, da se, kadar je organ za reševanje nekatere vidike CNS ocenil drugače, kot jih je CNS sama ocenila v okviru načrta sanacije, take razlike upoštevajo glede na morebiten vpliv na hitro izvajanje načrta reševanja. Če se ugotovijo kakršne koli razlike, bi jih moral organ za reševanje upoštevati v načrtu reševanja in jih oceniti, da bi razumeli njihov morebitni učinek na izvajanje načrta reševanja.

(7)

Za zagotovitev, da se lahko načrti reševanja po potrebi učinkovito in pravočasno izvedejo, je bistveno, da organi za reševanje „preverijo“ uporabo načrtovanega načrta reševanja, kolikor je to mogoče, s podrobnim preskušanjem procesov in postopkov. Takšno preskušanje bi moralo vključevati pošiljanje elektronskih sporočil in informacij za zagotovitev, da so vsi vnaprej načrtovani ukrepi v zvezi s tem, kako in kdaj sprejeti določene ukrepe ter kako in kdaj zbrati določene informacije, izvedljivi v stresnih razmerah in da se morebitne ugotovljene ovire odpravijo, da se v največji možni meri zagotovi upoštevanje ocenjenih časovnih okvirov.

(8)

Za zagotovitev, da ključni zaposleni ostanejo v CNS v fazi reševanja, bi moral organ za reševanje poskusiti oceniti in vnaprej določiti strukture spodbud, ki jih je treba uporabiti, po možnosti ne le v povezavi s prihodnjimi dobički CNS, temveč tudi z neposrednimi prejemki, ter razmisliti o tem, kako zagotoviti zadostno število zaposlenih z upoštevanjem kratkoročnih zaposlitev, izmenjav, začasnih dodelitev zaposlenih ali svetovalnih ureditev za zaposlene, kjer je to ustrezno, tako da bi CNS imele pristojnosti, ki jih potrebujejo.

(9)

Za zagotovitev hitrega in učinkovitega sodelovanja z organi, na katerih področja pristojnosti bi vplival propad CNS, in ki so zastopani v kolegiju za reševanje, kot je opredeljen v členu 4 Uredbe (EU) 2021/23, bi moral organ za reševanje pripraviti in redno preskušati ureditve za obveščanje kolegija za reševanje in sporočanje vseh relevantnih informacij.

(10)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) po posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja predložil Komisiji.

(11)

ESMA je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil javna posvetovanja, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(a)

ključni elementi vzpostavljenih strategij reševanja in osnovni glavni scenariji v okviru načrta reševanja, pri čemer se razlikuje med dogodki, povezanimi z neizpolnitvijo obveznosti, dogodki, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti, in kombinacijo obeh;

(b)

kratek povzetek ključnih elementov načrta reševanja v zvezi z vsako od točk člena 12(7), točke (b) do (s), Uredbe (EU) 2021/23 s poudarkom na vidikih, relevantnih za CNS, in sicer:

(a)

trgi, na katerih deluje CNS, poslovnimi področji, ki se štejejo za ključna za CNS, in klirinškimi storitvami, ki jih ponuja CNS;

(b)

dogovori o interoperabilnosti CNS ali odvisnostmi CNS, vključno s ponudniki storitev CNS;

(c)

kapitalom in kapitalsko strukturo CNS, vključno z zneski predhodno financiranih lastnih namenskih sredstev;

(d)

bonitetnimi zahtevami CNS, vključno s spremembami metodologij jamstvenega sklada, okvirov za upravljanje kritja in likvidnostnega tveganja, naložbenih politik, politik zavarovanja s premoženjem in poravnave;

(e)

nebonitetnimi zahtevami CNS, vključno z organizacijskimi vidiki, kot so organizacijska struktura, neprekinjeno poslovanje in zunanje izvajanje, ter bistvenimi spremembami pravil vodenja poslov CNS, vključno s sestavo članstva CNS in spremembami v zvezi z ločevanjem in prenosljivostjo;

(f)

strukturo lastništva CNS in strukturami spodbud upraviteljev;

(g)

scenariji in strategijami reševanja.

(a)

opis funkcij, ki jih organ za reševanje šteje za kritične;

(b)

če obstajajo bistvene razlike v primerjavi s seznamom kritičnih funkcij iz načrta sanacije, podroben opis glavnih razlogov, zakaj je organ za reševanje različno ocenil kritične funkcije, pomembni učinki takšne različne ocene in kako bi to lahko vplivalo na rešljivost CNS;

(c)

opis glavnih odvisnosti med kritičnimi funkcijami in kritičnimi odvisnostmi ter ključnih notranjih in zunanjih ureditev in procesov, vključno z dejavnostmi, postopki IT, seznamom ključnih uslužbencev in ponudnikov glavnih storitev, ki so potrebni, da CNS še naprej opravlja svoje kritične funkcije, ali vseh drugih vidikov, ki bi jih bilo treba upoštevati zaradi morebitnega prenosa nekaterih ali vseh dejavnosti CNS na drugo infrastrukturo finančnega trga ali premostitveno CNS, kadar je to del predlagane strategije reševanja;

(d)

opis, kako bi bilo mogoče kritične funkcije ločiti od nekritičnih funkcij v gospodarskem, operativnem in pravnem smislu, vključno s podrobnostmi o tem, kako je organ za reševanje ocenil pomembne učinke take ločitve na deležnike, vključno s:

(e)

povzetek, kako lahko predlagani pristop CNS k ločevanju ali neločevanju kritičnih funkcij CNS od njenih drugih funkcij vpliva na oceno rešljivosti CNS;

(f)

razporeditev kritičnih funkcij na opredeljene pravne subjekte in glavna poslovna področja CNS.

(a)

ugotovitve ocene rešljivosti, vključno vsaj s tem, ali se CNS šteje za rešljivo ali ne, na podlagi ugotovitev organa za reševanje v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2021/23;

(b)

opis, kako je organ za reševanje ocenil, v kolikšni meri je CNS rešljiva, če ni predvidena nobena od shem financiranja iz člena 15(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/23;

(c)

opis utemeljitve organa za reševanje za preučitev izvedljivosti uporabe instrumentov za reševanje na način, ki izpolnjuje cilje reševanja;

(d)

opis ocen organa za reševanje v zvezi z informacijami, prejetimi od CNS v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) 2021/23, s podrobnim opisom, ali se organ za reševanje strinja z oceno CNS, da ni ovir;

(e)

opis s podrobnostmi o tem, kdaj in kako je organ za reševanje nazadnje ocenil rešljivost;

(f)

opis razpoložljivosti predvidenih sredstev in pravic CNS ter ali bi bila takšna sredstva na voljo za uporabo pri reševanju ali pa bi takšno uporabo ali prenos takih sredstev lahko ovirali ali preprečili preostali interesi neposrednih in posrednih udeležencev v teh sredstvih ali pravne omejitve, kot je pravni mehanizem, s katerim se zagotovi zavarovanje s premoženjem, vključno s tem, ali je zavarovanje s premoženjem zagotovljeno kot pravica iz naslova jamstva, zastavna pravica ali s prenosom lastniške pravice;

(g)

opis vseh zadev, ki jih mora organ za reševanje upoštevati pri ocenjevanju rešljivosti CNS, kot je določeno v oddelku C Priloge k Uredbi (EU) 2021/23.

(a)

kadar je bila ugotovljena pomembna ovira, opisni povzetek ukrepov, ki se zahtevajo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2021/23, za opredelitev vseh potrebnih sprememb v strukturi, dejavnostih ali okvirih upravljanja tveganj in finančnih sredstvih CNS ali kakršnih koli ukrepov za izboljšanje rešljivosti CNS ter časovni okvir za dokončanje zahtevanih sprememb;

(b)

opis vseh ovir, obravnavanih ali odpravljenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2021/23, v obdobju dveh let pred trenutnim pregledom ovir v skladu s členom 15 navedene uredbe.

(a)

opis metode za določitev vrednosti in tržljivosti kritičnih funkcij in sredstev, kot so glavna poslovna področja, dejavnosti in sredstva CNS, s poudarkom na vidikih, ki bi lahko vplivali na vrednotenje, kot so nestanovitnost na trgu, nedostopnost in/ali negotovost tržnih cen, časovne omejitve in pravna vprašanja;

(b)

opis glavnih razlogov, zaradi katerih je organ za reševanje različno ocenil metodologijo vrednotenja, in morebitnih pomembnih učinkov take razlike, če metoda, opisana v točki (a), bistveno odstopa od metodologije vrednotenja, ki se uporablja v okviru načrta sanacije.

(a)

opis ureditev med organom za reševanje in CNS, ki zagotavljajo dostop do informacij in njihovo izmenjavo, ter kako bo CNS vzdrževala informacijske sisteme in kontrole, ki lahko organu za reševanje takoj zagotovijo in dajo na voljo ustrezne podatke in informacije; takšne ureditve vključujejo postopke za posodabljanje informacij in zagotavljanje standardiziranih posodobitev v primeru bistvenih sprememb;

(b)

seznam informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/23, in opis, kako je CNS predvidela, da se te informacije redno posodabljajo in so vedno na voljo organu za reševanje.

(a)

opis finančnih sredstev, ki so predvidena kot potrebna v okviru načrta reševanja, pri čemer se potrebe po financiranju solventnosti jasno ločijo od potreb po financiranju likvidnosti, vključno s splošnimi opisi morebitnih finančnih sredstev, ki bodo verjetno potrebna za izvajanje strategije reševanja, vključno z vsakim relevantnim scenarijem reševanja;

(b)

če pred začetkom reševanja CNS niso bile izvršene vse pogodbene obveznosti in druge ureditve, predhodna ocena morebitnih težav z izpolnjevanjem takih obveznosti in ureditev v zvezi s sredstvi za financiranje ukrepov za reševanje ter ali lahko taka opredeljena vprašanja negativno vplivajo na možnost pravočasnega doseganja ciljev reševanja;

(c)

opis morebitnih virov financiranja reševanja, vključno z glavnimi pogoji financiranja, bistvenimi predpogoji za njihovo uporabo, časovnim razporedom njihove razpoložljivosti in vsemi zahtevami glede zavarovanja s premoženjem, če so predhodno na voljo;

(d)

opis in analiza, kako in kdaj lahko CNS zaprosi za posojilo centralne banke, v skladu z zahtevo, da načrti reševanja ne bi smeli predvidevati dostopa do posojila centralne banke pod nestandardnimi pogoji;

(e)

opis in opredelitev sredstev, ki bi se lahko uporabila, in ali se pričakuje, da se bodo štela za zavarovanje s premoženjem, ter kako lahko takšno pričakovanje glede uporabe sredstev ustvari obremenitve, zlasti v zvezi z vrednostjo in uporabo takih sredstev.

(a)

vsaj devet scenarijev načrta reševanja, ki temeljijo na matriki za pripravo scenarijev načrta reševanja, kot so določeni v Prilogi, ali seznam scenarijev načrta reševanja, ki zajemajo vse „vrste scenarijev“ iz Priloge, kadar je to ustrezno za CNS, ki so lahko zasnovani drugače;

(b)

opis scenarijev reševanja, izbranih na podlagi ocene organa za reševanje ob upoštevanju posebnih značilnosti in stopnje kompleksnosti CNS, ter vseh dodatnih scenarijev, zasnovanih v načrtu reševanja;

(c)

organ za reševanje mora vključiti instrumente za kvantitativno oceno za vsako vrsto scenarijev, po možnosti glede na dostop do podatkov, ki se bodo uporabili za ustvarjanje kvantitativnih učinkov za scenarije reševanja; kadar podatki niso na voljo in jih ni mogoče pridobiti z razumnimi prizadevanji, organ za reševanje izvede in v načrtu upošteva kvantitativno oceno instrumentov, kolikor je to mogoče, vključno s podrobnostmi o tem, v kolikšni meri je bila za določen scenarij opravljena kvantitativna ocena;

(d)

opis izbranih strategij reševanja za scenarije reševanja, v katerih so navedene naslednje točke:

(a)

opis vseh ugotovljenih kritičnih odvisnosti v okviru načrta reševanja;

(b)

če ugotovljene odvisnosti iz točke (a) vključujejo kakršne koli bistvene razlike v primerjavi s seznamom kritičnih odvisnosti iz načrta sanacije, podroben opis glavnih razlogov, zaradi katerih je organ za reševanje različno ocenil kritične odvisnosti, in vse pomembne posledice za uporabo načrta reševanja zaradi različnih ocen kritičnih odvisnosti in kako lahko to vpliva na rešljivost CNS;

(c)

opis različnih vrst subjektov z odvisnostjo od CNS, vključno s seznamom vseh zadevnih deležnikov, vključno z neposrednimi in posrednimi udeleženci CNS, po možnosti za opredelitev lastnikov, ponudnikov finančnih storitev, kot so ponudniki likvidnosti, poravnalne banke ali zastopniki, platforme, investicijski zastopniki, banke, skrbniki in drugi ponudniki storitev, vključno s ponudniki storitev IT in ponudniki podatkov, ter povezane infrastrukture finančnih trgov, ter njihov pomen za postopek reševanja;

(d)

opis ocene subjektov iz točke (c) z odvisnostjo od CNS, pri čemer se navede njihov pomen za CNS, zlasti zakaj bi se šteli za kritične ali ne, in ali je sposobnost CNS, da še naprej opravlja svoje kritične funkcije, odvisna od teh subjektov;

(e)

opis ureditev zunanjega izvajanja ponudnikom kritičnih storitev, ki zajemajo del osnovne dejavnosti CNS, tudi kadar drug subjekt izvaja določanje cen in zagotavlja sisteme za kliring, izračun kritja ali druge bistvene dele poslovanja CNS;

(f)

opis, kako so bili subjekti, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo kritično odvisnost s CNS v skladu s točko (a), ocenjeni ter kako so bila zmanjšana in obravnavana vsa ugotovljena tveganja, vključno s pravno izvršljivostjo in regulativnimi omejitvami ureditev, kot sta poravnava in pobot, da se zagotovi neprekinjeno delovanje pri reševanju;

(g)

opis, kako so bile v načrtu reševanja zmanjšane vse pomembne težave, ker izvajalec kritičnih storitev, oddanih v zunanje izvajanje, morda ne izpolnjuje obveznosti iz dogovorov o zunanjem izvajanju;

(h)

opis, kako je v načrtu reševanja upoštevan potencialni učinek uporabe instrumentov za reševanje na katero koli interoperabilno CNS, ki zajema prenos pozivov k denarnemu plačilu za reševanje ali odbitka dobička iz gibljivega kritja prek dogovora o interoperabilnosti;

(i)

opis možnih učinkov na druge infrastrukture finančnih trgov, povezane s CNS, vključno z oceno pomena udeležbe CNS v teh subjektih, med drugim, ali bi reševanje CNS lahko povzročilo širjenje negativnih učinkov prek infrastruktur finančnih trgov, če bi sprožili postopke v primeru neizpolnjevanja obveznosti v infrastrukturah finančnega trga ali ostalim podjetjem onemogočili dostop do infrastruktur finančnega trga.

(a)

opis skupine, ki ji CNS pripada, in seznam subjektov v skupini, s katerimi je CNS povezana, ocena, katere subjekte v skupini je treba obravnavati kot kritične odvisnosti znotraj skupine, ter opis odvisnosti znotraj skupine, opredeljenih v načrtu reševanja;

(b)

če take ugotovljene odvisnosti vključujejo kakršne koli bistvene ugotovljene razlike v primerjavi s seznamom kritičnih odvisnosti znotraj skupine iz načrta sanacije in, kadar obstajajo razlike, podroben opis glavnih razlogov, zaradi katerih je organ za reševanje različno ocenil kritične odvisnosti znotraj skupine, in morebitni pomembni učinki zaradi različne ocene ter kako lahko to vpliva na rešljivost CNS, če sploh;

(c)

opis učinka ukrepov za reševanje na druga poslovna področja kritičnih subjektov znotraj skupine in kritičnih pravnih subjektov, tudi če bi ukrepi za reševanje vplivali na zmožnost drugega subjekta za nadaljnje poslovanje;

(d)

opis, kako bi lahko zadevni subjekti znotraj skupine zagotovili finančno podporo, bodisi vnaprej dogovorjeno bodisi prostovoljno;

(e)

opis pravne izvršljivosti ali regulativnih omejitev, ki bi lahko vplivale na odvisnosti znotraj skupine;

(f)

opis blažilnih ukrepov, povezanih z navedenimi kritičnimi odvisnostmi znotraj skupine, ki bodo zagotovili neprekinjeno delovanje pri reševanju, kot je potrebno za ohranitev kontinuitete kritičnih funkcij CNS.

(a)

vsakega od bistvenih operativnih postopkov in sistemov ter opis, kako oceniti in vzdrževati takšne bistvene dejavnosti in sisteme z zagotavljanjem opredeljenih možnosti stalnega dostopa do infrastruktur, procesov in operativnih ureditev, da se ohrani neprekinjeno delovanje operativnih postopkov CNS, kot so navedeni v členu 12(7), točka (m), Uredbe (EU) 2021/23, in ključne rezultate ocene;

(b)

opredeljenih možnosti za ohranitev finančne odpornosti;

(c)

opredeljenih možnosti za zagotovitev ohranitve pogodbenih sporazumov, vključno s pogodbenimi klavzulami o odpornosti, klavzulami, na katere reševanje ne vpliva, in omejitvami pravic do odpovedi pri reševanju;

(d)

opredeljenih možnosti za zagotovitev ohranitve notranjih dogovorov v fazi reševanja, vključno s strukturami primerljivih tržnih cen in nadaljnjim dostopom do operativnih sredstev;

(e)

različnih ureditev, ki so že bile sklenjene v okviru načrta reševanja za zagotovitev kontinuitete delovanja operativnih postopkov, navedenih v členu 12(7), točka (m), Uredbe (EU) 2021/23, med reševanjem;

(f)

kako bi načrt reševanja omogočil CNS, da z uporabo opredeljenih možnosti še naprej zagotavlja neprekinjene kritične klirinške storitve, tudi z uporabo začasnih rešitev, kot je kupec ali premostitvena institucija, ki uporablja obstoječe osebje in infrastrukturo, ali, kadar takih rešitev ni mogoče razviti vnaprej, seznam možnosti, ki se lahko uporabijo pri reševanju, in seznam informacij, potrebnih za pripravo takih ureditev in dogovorov v kratkem času.

(a)

kako je predvideno, da bosta organ za reševanje in neodvisni cenilec pridobila informacije, potrebne za izvedbo vrednotenja iz člena 24 Uredbe (EU) 2021/23;

(b)

informacij in postopkov, da se v ustreznem času in na ustrezen način zagotovi razpoložljivost informacij za namene vrednotenja, zlasti v skladu z naslovom V, Poglavje II, Uredbe (EU) 2021/23, in za tržljivost, zlasti v skladu z zahtevami glede trženja za instrumente prodaje poslovanja in premostitvene CNS;

(c)

kako CNS zbira, hrani, strukturira, organizira in posodablja ustrezne tržne podatke ter kako se ti tržni podatki, relevantni za načrt reševanja, pripravijo in potrdijo čim bližje datumu vrednotenja;

(d)

kako CNS pripravlja in redno posodablja računovodske izkaze in regulativno poročanje ter kako so takšne finančne informacije pripravljene, podrobno opredeljene in potrjene čim bližje datumu vrednotenja ter kako je dokazano, da so vrednotenja sredstev in obveznosti popolna;

(e)

kako naj bi raven podrobnosti informacij zadostovala, da organ za reševanje in neodvisni cenilec ukrepata v skladu z načrtom reševanja, in sicer z določitvijo zahtev glede ravni razdrobljenosti, ki je potrebna za vrednotenje, tudi kadar morajo informacije vključevati podrobnosti o pozicijah po posameznih postavkah ali portfeljih, poslih in zavarovanju s premoženjem ter lastnem kapitalu CNS;

(f)

pravil, ključne metodologije, predpostavk in ocene, ki jih CNS uporablja za pripravo računovodskih izkazov in regulativnega poročanja;

(g)

kako so informacije organizirane, označene in strukturirane ter kako jih lahko organ za reševanje in neodvisni cenilec učinkovito in varno uporabita in analizirata, da ima organ za reševanje informacije, potrebne za sprejetje ukrepov v okviru načrta reševanja.

(a)

opis različnih vrst zaposlenih in kategorizacije načina obveščanja in upravljanja različnih vrst zaposlenih v primeru reševanja ter ocenjenega učinka načrta na različne vrste zaposlenih v CNS;

(b)

opis, kako ublažiti izgubo kritičnih zaposlenih pred reševanjem in kako v postopku reševanja ustvariti učinkovite spodbude za ohranitev ključnih zaposlenih, opredeljenih na podlagi njihove vrednosti in pomembnosti v fazi reševanja; med vidike, ki jih je treba upoštevati, spadajo: (i) vsi regulativni postopki, ki jih je treba upoštevati pri reševanju, (ii) ocene predvidene učinkovitosti struktur spodbud, (iii) možnost sprememb pogodb o zaposlitvi, pogojev in organizacije v fazi reševanja ter (iv) ocena vseh s tem povezanih stroškov obdržanja ključnih zaposlenih ali zaposlovanja, vključno z oceno vseh s tem povezanih stroškov ob upoštevanju ustreznih nacionalnih pravil o nadomestilih in povračilih med reševanjem;

(c)

opis načrta za komunikacijo z zaposlenimi, vključno z opisom predvidenih postopkov za posvetovanje z zaposlenimi med postopkom reševanja, ob upoštevanju vseh nacionalnih pravil in sistemov za dialog s socialnimi partnerji, vodstvom, lastniki in sindikati zaposlenih.

(a)

načrta sporočanja, v katerem je določeno naslednje:

(b)

operativnih ureditev in postopkov načrta sporočanja, meril za uporabo komunikacijske strategije, ustreznosti načrta sporočanja in načina, kako načrt uresničuje cilj zagotavljanja, da se z načrtom sporočanja in razkrivanja CNS uspe doseči pregledno delovanje;

(c)

podrobnosti o razlikovanju med zakonsko zahtevanimi uradnimi obvestili in prostovoljno opravljeno komunikacijo z opisom, kako je načrt reševanja upošteval različne regulativne zahteve za razkritje informacij, zlasti kadar bi take informacije lahko vplivale na kritične storitve na finančnem trgu in kadar je CNS družba, ki kotira na borzi, ali je v lasti družbe, ki kotira na borzi;

(d)

kako so bili v načrtu reševanja ocenjeni morebitni pomembni negativni tržni odzivi na reševanje CNS in kako načrt predvideva ublažitev takih potencialno negativnih tržnih odzivov pri razkrivanju informacij.

(a)

bistvenih dejavnosti in sistemov, opredeljenih v načrtu reševanja;

(b)

kadar se opredeljene dejavnosti in sistemi bistveno razlikujejo od bistvenih dejavnosti in sistemov, opredeljenih v načrtu sanacije, opis glavnih razlogov, zakaj je organ za reševanje različno ocenil bistvene dejavnosti in sisteme, vse pomembne učinke zaradi različne ocene in kako lahko to vpliva na rešljivost CNS;

(c)

kako so takšne bistvene dejavnosti in sistemi opredeljeni, uporabljenih meril in pragov za njihovo razlikovanje od drugih dejavnosti in sistemov CNS, ki se ne štejejo za bistvene dejavnosti in sisteme.

(a)

postopkov in procesov, ki jih je treba upoštevati pri obveščanju kolegija za reševanje, zlasti informacije o distribucijskih seznamih, predlogah dokumentov in časovnih okvirih o tem, kako in kdaj obvestiti kolegij za reševanje;

(b)

postopkov za posodabljanje distribucijskih seznamov;

(c)

ureditev za preskušanje postopka obveščanja kolegija za reševanje, vključno z informacijami o obsegu in časovnih presledkih takih preizkusov in postopkov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, kot so napake, nesporazumi ali zamude.

(a)

ocene, ali je možna prenosljivost pozicij in povezanih sredstev na drugo CNS, vključno z oceno izvedljivosti in verjetnega izida ter oceno razmer, v katerem prenosljivost ali prenos na koncu ni mogoč;

(b)

kako CNS hrani ustrezne podatke o pozicijah na zbirnih in ločenih računih strank v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter kako lahko zagotovi podrobnosti o virih in sistemih, vzpostavljenih za vzdrževanje posodobljenih informacij, ki bi jih bilo mogoče hitro zagotoviti v postopku reševanja, da se zagotovi, da se lahko pozicije strank, kadar jih je mogoče identificirati, v CNS identificirajo in potencialno uspešno prenesejo;

(c)

ukrepov za olajšanje prenosljivosti pozicij in povezanih sredstev klirinških članov in strank CNS, ki ne izpolnjuje obveznosti, s CNS, ki ne izpolnjuje obveznosti, na drugo CNS ali premostitveno CNS.