PRILOGA

Metodologija za določanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in recikliranih ogljičnih goriv

A. METODOLOGIJA

Emisije toplogrednih plinov zaradi proizvodnje in uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv se izračunajo na naslednji način:

E = e i + e p + e td + e u – e ccs

pri čemer je:

E	=	skupne emisije zaradi uporabe goriva (gCO2ekv/MJ goriva)
e i	=	e i prožni + e i neprožni – e obstoječa uporaba: emisije zaradi dobave vnosov (gCO2ekv/MJ goriva)
e i prožni	=	emisije zaradi uporabe prožnih vnosov (gCO2ekv/MJ goriva)
e i neprožni	=	emisije zaradi uporabe neprožnih vnosov (gCO2ekv/MJ goriva)
e obstoječa uporaba	=	emisije zaradi obstoječe uporabe ali usode vnosov (gCO2ekv/MJ goriva)
e p	=	emisije zaradi predelave (gCO2ekv/MJ goriva)
e td	=	emisije zaradi prevoza in distribucije (gCO2ekv/MJ goriva)
e u	=	emisije zaradi zgorevanja goriva pri njegovi končni uporabi (gCO2ekv/MJ goriva)
e ccs	=	prihranki emisij zaradi zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida (gCO2ekv/MJ goriva)

Emisije, ki nastanejo pri proizvodnji strojev in opreme, se ne upoštevajo.

Intenzivnost emisij toplogrednih plinov tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv se določi tako, da se skupne emisije procesa, ki zadevajo vsak element formule, delijo s skupno količino goriva, proizvedenega v procesu, in se izrazi v gramih ekvivalenta CO2 na MJ goriva (gCO2ekv/MJ goriva). Če je gorivo mešanica tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, recikliranih ogljičnih goriv in drugih goriv, se za vse vrste (goriv) šteje, da imajo enako intenzivnost emisij.

Izjema od tega pravila je sopredelava, pri kateri se s tekočimi in plinastimi gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenimi uporabi v prometu, ter recikliranimi ogljičnimi gorivi le delno nadomešča konvencionalni vnos v procesu.

V takem primeru se pri izračunu intenzivnosti emisij toplogrednih plinov sorazmerno razlikuje glede na energijsko vrednost vnosov med:

—	delom procesa, ki temelji na konvencionalnem vložku, in

—	delom procesa, ki temelji na tekočih in plinastih gorivih iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih gorivih ob predpostavki, da sta oba dela procesa sicer enaka.

Podobno razlikovanje med procesi se uporablja, kadar se tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter reciklirana ogljična goriva predelujejo skupaj z biomaso.

Intenzivnost emisij toplogrednih plinov se lahko izračuna kot povprečje za celotno proizvodnjo goriv v obdobju največ enega koledarskega meseca, lahko pa se izračuna tudi za krajše časovne presledke. Kadar se kot vnos, ki povečuje kurilnost goriva ali vmesnega proizvoda, uporablja električna energija, ki se po metodologiji iz Direktive (EU) 2018/2001 šteje za v celoti obnovljivo, je časovni interval v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za časovno povezavo. Po potrebi se lahko vrednosti intenzivnosti emisij toplogrednih plinov, izračunane za posamezne časovne presledke, potem uporabijo za izračun povprečne intenzivnosti emisij toplogrednih plinov za obdobje do enega meseca, če posamezne vrednosti, izračunane za vsako časovno obdobje, dosegajo minimalni prag 70-odstotnega prihranka.

Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv se izračunajo na naslednji način:

prihranki = (E F – E ) / E F

pri čemer je:

E	=	skupne emisije zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv
EF	=	skupne emisije iz primerjalnika za fosilna goriva

Za vsa tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, in reciklirana ogljična goriva znašajo skupne emisije iz primerjalnika fosilnega goriva 94 gCO2ekv/MJ.

Če proizvoda procesa ni mogoče v celoti šteti za tekoče in plinasto gorivo iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjeno uporabi v prometu, ali za reciklirano ogljično gorivo, se njegov delež v skupnem produktu določi na naslednji način:

(a)	delež tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se določi tako, da se zadevni vnos energije iz obnovljivih virov v proces deli s skupnimi zadevnimi vnosi energije v proces;

(b)	delež recikliranega ogljičnega goriva se določi tako, da se zadevni vnos energije, ki se šteje za vir pri proizvodnji recikliranih ogljičnih goriv, v proces, deli s skupnimi zadevnimi vnosi energije v proces.

Zadevna energija za vnose materiala je nižja kurilnost vhodnih materialov, ki vstopijo v molekularno strukturo goriva (1).

Za vnose električne energije, ki se uporabljajo za povečanje kurilnosti goriva ali vmesnih proizvodov, se za zadevno energijo šteje električna energija.

Pri industrijskih odpadnih plinih je to energija v odpadnih plinih, ki temelji na njihovi kurilnosti. Pri toploti, ki se uporablja za povečanje kurilnosti goriva ali vmesnega proizvoda, se za zadevno energijo šteje koristna energija v toploti, ki se uporablja za sintezo goriva. Koristna toplota je skupna toplotna energija, pomnožena s Carnotovim izkoristkom, kot je opredeljen v Prilogi V, del C, točka (1)(b), k Direktivi (EU) 2018/2001. Drugi vnosi se upoštevajo samo pri določanju intenzivnosti emisij goriva.

Pri določanju emisij zaradi dobave vnosov se razlikuje med prožnimi in neprožnimi vnosi. Neprožni vnosi so tisti, pri katerih ponudbe ni mogoče povečati, da bi zadostili dodatnemu povpraševanju. Zato so neprožni vsi vnosi, ki se štejejo za vir ogljika za proizvodnjo recikliranih ogljičnih goriv, pa tudi produkti, ki so proizvedeni v nespremenljivem razmerju z vključenim procesom (2) in predstavljajo manj kot 10 % ekonomske vrednosti proizvoda. Če predstavljajo 10 % ali več ekonomske vrednosti, se štejejo za prožne. Prožni vnosi so načeloma tisti, pri katerih je ponudbo mogoče povečati, da bi zadostili dodatnemu povpraševanju. V to kategorijo spadajo naftni derivati iz rafinerij, ker lahko rafinerije spremenijo razmerje svojih proizvodov.

Električni energiji, ki se v celoti šteje kot električna energija iz obnovljivih virov v skladu s členom 27(3) Direktive (EU) 2018/2001, se pripišejo ničelne emisije toplogrednih plinov.

V vsakem koledarskem letu se za pripis vrednosti emisij toplogrednih plinov električni energiji, pridobljeni iz omrežja, ki se ne šteje za popolnoma obnovljivo v skladu s členom 27(3) Direktive (EU) 2018/2001 in se uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora ter recikliranih ogljičnih goriv, uporabi ena od naslednjih treh alternativnih metod:

(a)	vrednosti emisij toplogrednih plinov se pripišejo v skladu z delom C te priloge. To ne posega v oceno na podlagi pravil o državni pomoči;

(b)

vrednosti emisij toplogrednih plinov se pripišejo glede na število ur obratovanja s polno obremenitvijo naprave, ki proizvaja tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter reciklirana ogljična goriva. Kadar je število ur obratovanja s polno obremenitvijo enako ali nižje kot število ur, v katerih je bila mejna cena električne energije določena za obrate, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ali jedrske elektrarne v predhodnem koledarskem letu, za katero so na voljo zanesljivi podatki, se električni energiji iz omrežja, ki je bila uporabljena v procesu proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih goriv pripiše vrednost emisij toplogrednih plinov 0 gCO2ekv/MJ. Kadar je to število ur obratovanja s polno obremenitvijo preseženo, se električni energiji iz omrežja, ki se uporablja v procesu proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih goriv pripiše vrednost emisij toplogrednih plinov 183 gCO2ekv/MJ ali

(c)

uporabi se vrednost emisij toplogrednih plinov mejne enote, ki proizvaja električno energijo v času proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, na trgovalnem območju, če so te informacije javno dostopne pri nacionalnem operaterju prenosnega sistema.

Če se uporablja metoda iz točke (b), se uporabi tudi za električno energijo, ki se uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih goriv in se šteje za v celoti obnovljivo v skladu s členom 27(3) Direktive (EU) 2018/2001.

Emisije toplogrednih plinov zaradi uporabe prožnih vnosov, ki se pridobijo z vključenim procesom, se določijo na podlagi podatkov iz njihovega dejanskega proizvodnega procesa. Mednje spadajo vse emisije, ki nastanejo zaradi njihove proizvodnje v celotni dobavni verigi (vključno z emisijami, ki nastanejo pri ekstrakciji primarne energije, potrebne za proizvodnjo vnosa, njegovo predelavo in prevoz). Emisije iz zgorevanja goriv, povezane z vsebnostjo ogljika v vnosih goriva, se ne vključijo (3).

Emisije toplogrednih plinov iz prožnih vnosov, ki niso pridobljeni z vključenim procesom, pa se določijo na podlagi vrednosti iz dela B te priloge. Če vnos ni vključen na seznam, je mogoče informacije o intenzivnosti emisij pridobiti iz zadnje različice poročila JEC Od izvora do vozila, podatkovne zbirke ECOINVENT, uradnih virov, kot so IPCC, Mednarodna agencija za energijo ali državni organi, drugih pregledanih virov, kot sta podatkovni zbirki E3 in GEMIS, ter strokovno pregledanih publikacij.

Dobavitelj vsakega vnosa razen tistih, pri katerih so vrednosti vzete iz dela B te priloge, izračuna intenzivnost emisij (4) vnosa po postopkih iz tega dokumenta in sporoči vrednost naslednji proizvodni fazi ali končnemu proizvajalcu goriva. Enako pravilo se uporablja za dobavitelje vnosov v prejšnjih delih dobavne verige.

Emisije iz neprožnih vnosov vključujejo emisije, ki nastanejo zaradi preusmeritve teh vnosov iz prejšnje ali alternativne uporabe. Pri teh emisijah se upošteva izguba proizvodnje električne energije, toplote ali proizvodov, ki so bili predhodno proizvedeni z uporabo tega vnosa, ter vse emisije zaradi dodatne obdelave in prevoza vnosov. Veljajo naslednja pravila:

(a)

emisije, pripisane dobavi neprožnih vnosov, se določijo tako, da se izgubljena proizvodnja električne energije, toplote ali drugih proizvodov pomnoži z zadevnim emisijskim faktorjem. V primeru izgubljene proizvodnje električne energije je treba upoštevati emisijske faktorje za proizvodnjo električne energije iz omrežja v državi, v kateri je prišlo do izpodrivanja, določene v skladu z ustrezno metodologijo iz točke 5 ali 6. V primeru preusmeritve materiala se emisije, ki se pripišejo nadomestnemu materialu, izračunajo tako kot za vnose materiala v tej metodologiji. V prvih 20 letih po začetku proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv se izguba proizvodnje električne energije, toplote in materiala določi na podlagi povprečne količine električne energije in toplote, proizvedene iz neprožnega vnosa v zadnjih treh letih pred začetkom proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv. Po 20 letih proizvodnje se izguba proizvodnje električne energije, toplote ali drugih proizvodov določi na podlagi minimalnih standardov energijske učinkovitosti, predvidenih v ustreznih zaključkih o najboljši razpoložljivi tehnologiji (BAT). Kadar proces ni zajet v BAT, ocena izgubljene proizvodnje temelji na primerljivem procesu, pri katerem se uporablja najsodobnejša tehnologija;

(b)

če pri neprožnih vnosih, ki so vmesni tokovi v industrijskih procesih, npr. koksni plin, plavžni plin v jeklarni ali rafinerijski plin v rafineriji nafte, učinka preusmeritve za proizvodnjo goriva ni mogoče neposredno izmeriti, se emisije zaradi preusmeritve vhodnih materialov določijo na podlagi simulacij obratovanja naprave pred spremembo za proizvodnjo recikliranih ogljičnih goriv in po njej. Če se je zaradi spremembe zmanjšala proizvodnja nekaterih proizvodov, morajo emisije, pripisane neprožnemu vnosu, vključevati emisije, povezane z zamenjavo izgubljenih proizvodov;

(c)

kadar se v procesu uporabljajo neprožni vnosi iz novih naprav, kot je nova jeklarna, ki uporablja svoj plavžni plin za proizvodnjo recikliranih ogljičnih goriv, se upošteva učinek preusmeritve vnosov iz najbolj gospodarne alternativne uporabe. Nato se izračunajo posledice emisij v skladu z minimalnimi standardi energijske učinkovitosti, predvidenimi v ustreznih zaključkih o BAT. Pri industrijskih procesih, ki niso zajeti v BAT, se prihranjene emisije izračunajo na podlagi primerljivega postopka, v katerem se uporablja najsodobnejša tehnologija.

10.

Emisije iz obstoječe uporabe ali usode vključujejo vse emisije pri obstoječi uporabi ali usodi vnosov, ki se preprečijo, kadar se vnos uporabi za proizvodnjo goriva. Te emisije vključujejo ekvivalent CO2 ogljika, vključenega v kemično sestavo goriva, ki bi sicer bil izpuščen v ozračje kot CO2. Sem spada tudi CO2, ki je bil zajet in vključen v gorivo, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

CO2 je bil zajet v dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in je bil upoštevan višje v proizvodni verigi v učinkovitem sistemu oblikovanja cen ogljika ter se vključi v kemično sestavo goriva pred letom 2036. Ta datum se podaljša na leto 2041 v primerih, pri katerih ne gre za CO2 zaradi zgorevanja goriv za proizvodnjo električne energije, ali

(b)	CO2 je bil zajet iz zraka, ali

(c)

zajeti CO2 izvira iz proizvodnje ali zgorevanja biogoriv, tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ki izpolnjujejo merila za trajnostnost in prihranke toplogrednih plinov, za zajetje CO2 pa niso bili prejeti dobropisi za prihranke emisij zaradi zajema in nadomestitve CO2 iz prilog V in VI k Direktivi (EU) 2018/2001, ali

(d)	zajeti CO2 izhaja iz zgorevanja tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv, ki izpolnjujejo merila za prihranke emisij toplogrednih plinov iz členov 25(2) in 28(5) Direktive (EU) 2018/2001 in te uredbe, ali

(e)	zajeti CO2 izhaja iz geološkega vira CO2, CO2 pa se je prej sprostil po naravni poti;

Zajeti CO2, ki izvira iz goriva, ki zgoreva posebej za proizvodnjo CO2, in CO2, za katerega zajetje je bil prejet dobropis za emisije v skladu z drugimi zakonskimi določbami, nista vključena.

Emisije, povezane z vnosi, kot so električna energija in toplota ter potrošni materiali, uporabljeni v procesu zajemanja CO2, se vključijo v izračun emisij, ki se pripišejo vhodnim materialom.

11.

Datumi iz točke 10(a) bodo pregledani ob upoštevanju izvajanja podnebnega cilja Unije za leto 2040, določenega v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2021/1119, v sektorjih, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES.

12.

Emisije iz predelave vključujejo neposredne emisije v ozračje iz same predelave, obdelave odpadkov in iztekanj (uhajanj).

13.

Emisije iz zgorevanja goriva se nanašajo na skupne emisije iz zgorevanja goriva v uporabi.

14.

Toplogredni plini, ki se upoštevajo pri izračunih emisij, in njihovi ekvivalenti ogljikovega dioksida so enaki tistim iz Priloge V, del C, točka 4, k Direktivi (EU) 2018/2001.

15.

Kadar se v procesu proizvede več soproizvodov, kot so goriva ali kemikalije, ter energetski soproizvodi, kot so toplota, električna energija ali mehanska energija, ki se izvažajo iz naprave, se emisije toplogrednih plinov dodelijo tem soproizvodom z uporabo naslednjih pristopov in na naslednji način:

(a)	dodelitev se izvede ob koncu procesa, v katerem se proizvedejo soproizvodi. Dodeljene emisije vključujejo emisije iz samega procesa in emisije, pripisane vnosom v proces;

(b)	emisije, ki se dodelijo, so e i + vsi deli e p , e td in e ccs , ki potekajo do vključno faze procesa, v kateri se proizvedejo soproizvodi. Če je vnos v postopek že sam soproizvod drugega procesa, se najprej izvede dodelitev v drugem procesu, da se določijo emisije, ki se pripišejo vnosu;

(c)	če katera koli naprava znotraj meje projekta predeluje le enega od soproizvodov projekta, se emisije iz te naprave v celoti pripišejo temu soproizvodu;

(d)	če proces omogoča spremembo razmerja proizvedenih soproizvodov, se dodelitev izvede na podlagi fizične vzročne zveze tako, da se določi učinek, ki bi ga imelo na emisije procesa povečanje proizvodnje samo enega soproizvoda, ostali proizvodi pa ostanejo nespremenjeni;

(e)

če je razmerje med proizvodi nespremenljivo in so vsi soproizvodi goriva, električna energija ali toplota, se dodelitev opravi glede na energijsko vsebnost. Če se dodelitev nanaša na izvoženo toploto na podlagi energijske vsebnosti, se lahko upošteva le koristni del toplote, kot je opredeljen Prilogi V, del C, točka 16, k Direktivi (EU) 2018/2001;

(f)

če je razmerje med proizvodi nespremenljivo in so nekateri soproizvodi materiali brez energijske vsebnosti, se dodelitev opravi glede na ekonomsko vrednost soproizvodov. Kot ekonomska vrednost se upošteva povprečna vrednost proizvodov na pragu proizvajalca v zadnjih treh letih. Če taki podatki niso na voljo, se vrednost oceni na podlagi cen primarnih proizvodov, od katerih se odštejejo stroški prevoza in skladiščenja (5).

16.

V emisijah iz prevoza in distribucije so vključene emisije iz shranjevanja in distribucije končnih goriv. Emisije, pripisane vnosom e i , vključujejo emisije iz prevoza in skladiščenja, povezanega z njimi.

17.

Kadar v postopku proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv nastanejo emisije ogljika, ki se trajno shranijo v skladu z Direktivo 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, se to lahko pripiše proizvodom v procesu kot zmanjšanje emisij pod točko e ccs . Emisije, ki nastanejo pri skladiščenju (vključno s prevozom ogljikovega dioksida), bo treba upoštevati tudi pri e p .

B. „STANDARDNE VREDNOSTI“ ZA INTENZIVNOSTI EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV PRI PROŽNIH VNOSIH

V spodnji preglednici je prikazana intenzivnost toplogrednih plinov pri vnosih, ki niso električna energija.

	Skupne emisije (gCO2ekv/MJ)	Emisije višje v proizvodni verigi (gCO2ekv/MJ)	Emisije iz zgorevanja goriv (gCO2ekv/MJ)
Zemeljski plin	66,0	9,7	56,2
Dizel	95,1	21,9	73,2
Bencin	93,3	19,9	73,4
Težko kurilno olje	94,2	13,6	80,6
Metanol	97,1	28,2	68,9
Črni premog	112,3	16,2	96,1
Lignit	116,7	1,7	115,0

	gCO2ekv/kg
Amoniak	2 351,3
Kalcijev klorid (CaCl2)	38,8
Cikloheksan	723,0
Klorovodikova kislina (HCl)	1 061,1
Maziva	947,0
Magnezijev sulfat (MgSO4)	191,8
Dušik	56,4
Fosforna kislina (H3PO4)	3 124,7
Kalijev hidroksid (KOH)	419,1
Čisti CaO za procese	1 193,2
Natrijev karbonat (Na2CO3)	1 245,1
Natrijev klorid (NaCl)	13,3
Natrijev hidroksid (NaOH)	529,7
Natrijev metoksid (Na(CH3O))	2 425,5
SO2	53,3
Žveplena kislina (H2SO4)	217,5
Sečnina	1 846,6

C. INTENZIVNOST EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO

Intenzivnost emisij toplogrednih plinov za električno energijo se določi na ravni držav ali na ravni trgovalnih območij. Intenzivnost emisij toplogrednih plinov za električno energijo se lahko določi le na ravni trgovalnih območij, če so potrebni podatki javno dostopni. Pri izračunu ogljične intenzivnosti električne energije, izražene v gCO2ekv/kWh električne energije, se upoštevajo vsi potencialni primarni viri energije za proizvodnjo električne energije, vrsta naprave, učinkovitost pretvorbe in lastna poraba električne energije v elektrarni.

Pri izračunu se upoštevajo vse emisije v ekvivalentu ogljika, ki so povezane z zgorevanjem in dobavo goriv, uporabljenih za proizvodnjo električne energije. To je odvisno od količine različnih goriv, ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, emisijskih faktorjev zaradi zgorevanja goriva ter emisijskih faktorjev goriva višje v proizvodni verigi.

Toplogredni plini, ki niso CO2, se pretvorijo v CO2ekv tako, da se njihov potencial globalnega segrevanja (GWP), povezan s CO2, pomnoži za obdobje 100 let, kot je določeno v točki 4 dela C Priloge V k Direktivi (EU) 2018/2001. Emisije CO2 zaradi zgorevanja biomasnih goriv se ne upoštevajo, ker so biogenega izvora, upoštevajo pa se emisije CH4 in N2O.

Za izračun emisij toplogrednih plinov iz zgorevanja goriv se uporabljajo privzeti emisijski faktorji IPCC za nepremično zgorevanje v energetiki (IPCC 2006). Emisije višje v proizvodni verigi zajemajo emisije iz vseh procesov in faz, ki so potrebne za pripravo goriva za oskrbo proizvodnje električne energije; nastanejo pri pridobivanju, rafiniranju in prevozu goriva, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.

Poleg tega se upoštevajo vse emisije višje v proizvodni verigi iz gojenja, spravila, zbiranja, predelave in prevoza biomase. Šota in sestavni deli odpadnih materialov fosilnega izvora se štejejo za fosilno gorivo.

Goriva, ki se uporabljajo za bruto proizvodnjo električne energije v elektrarnah, se določijo na podlagi proizvodnje električne energije in učinkovitosti pretvorbe v električno energijo. V primeru soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) se goriva, uporabljena za toploto, proizvedeno v SPTE, štejejo tako, da se alternativna proizvodnja toplote upošteva s povprečnim skupnim izkoristkom 85 %, preostanek pa se pripiše proizvodnji električne energije.

Za jedrske elektrarne se predpostavlja, da je pretvorbeni izkoristek proizvodnje iz jedrske toplote 33 %, ali pa se upoštevajo podatki Eurostata ali podobnega akreditiranega vira.

S proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki vključujejo vodno, sončno, vetrno in geotermalno energijo, niso povezana nobena goriva. Emisije iz gradnje in razgradnje ter ravnanja z odpadki v obratih za proizvodnjo električne energije se ne upoštevajo. Zato se šteje, da so emisije ekvivalenta ogljika, povezane s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (vetrne, sončne, vodne in geotermalne energije), enake nič.

Emisije ekvivalenta CO2 iz bruto proizvodnje električne energije vključujejo emisije višje v proizvodni verigi iz poročila JEC Od izvora do vozila, različica 5 (Prussi et al., 2020), navedene v preglednici 3, in privzete emisijske faktorje za nepremično zgorevanje iz smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov (IPCC 2006), navedene v preglednicah 1 in 2. Emisije višje v proizvodni verigi za oskrbo z gorivom se izračunajo z uporabo emisijskih faktorjev višje v proizvodni verigi iz poročila JEC Od izvora do vozila, različica 5 (Prussi et al., 2020).

Ogljična intenzivnost električne energije se izračuna po formuli:

pri čemer je:	e gross_prod	=	emisije ekvivalenta CO2
	=	emisijski faktorji ekvivalenta CO2 višje v proizvodni verigi
	=	emisijski faktorji ekvivalenta CO2 iz zgorevanja goriv
B i	=	poraba goriva za proizvodnjo električne energije
	=	goriva, uporabljena za proizvodnjo električne energije

Obseg neto proizvodnje električne energije se določi na podlagi bruto proizvodnje električne energije, lastne porabe električne energije v elektrarni in izgub električne energije v črpalnih hidroelektrarnah.

pri čemer je:	E net	=	neto proizvodnja električne energije
E gross	=	bruto proizvodnja električne energije
E own	=	lastna interna poraba električne energije v elektrarni
E pump	=	električna energija za črpanje

Ogljična intenzivnost neto proizvedene električne energije so skupne bruto emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji ali uporabi neto električne energije:

pri čemer je: CI = emisijski faktorji ekvivalenta CO2 iz proizvodnje električne energije

Podatki o proizvodnji električne energije in porabi goriva

Podatki o proizvodnji električne energije in porabi goriva se pridobijo iz podatkov in statistike Mednarodne agencije za energijo, v katerih so na razpolago podatki o energijskih bilancah in električni energiji, proizvedeni z uporabo različnih goriv, npr. na spletnem mestu Mednarodne agencije za energijo, oddelek za podatke in statistiko (brskalnik statističnih podatkov o energetiki (Energy Statistics Data Browser)) (6).

Za države članice EU se namesto teh podatkov lahko uporabijo podatki Eurostata, ki so podrobnejši. Če se intenzivnost emisij toplogrednih plinov določa na ravni trgovalnih območij, se uporabijo podatki iz uradne nacionalne statistike, ki so enako podrobni kot podatki Mednarodne agencije za energijo. Podatki o porabi goriva vključujejo čim podrobnejše razpoložljive podatke, ki so na voljo v nacionalni statistiki: trdna fosilna goriva, industrijski plini, šota in proizvodi iz šote, naftni skrilavec in naftni pesek, nafta in naftni derivati, zemeljski plin, obnovljivi viri energije in biogoriva, neobnovljivi odpadki in jedrska energija. Obnovljivi viri energije in biogoriva vključujejo biogoriva, obnovljive komunalne odpadke, vodno, oceansko, geotermalno, vetrno in sončno energijo ter toplotne črpalke.

Vhodni podatki iz virov v literaturi

Preglednica 1

Privzeti emisijski faktorji za nepremično zgorevanje [g/MJ goriva po neto kurilni vrednosti]

Gorivo

CO2

CH4

N2O

Trdna fosilna goriva

Antracit

98,3

0,001

0,0015

Koksni premog

94,6

0,001

0,0015

Drugi bituminozni premog

94,6

0,001

0,0015

Subbituminozni premog

96,1

0,001

0,0015

Lignit

101

0,001

0,0015

Briketi iz črnega premoga

97,5

0,001

0,0015

Koks za koksarne

107

0,001

0,0015

Plinski koks

107

0,001

0,0001

Katran iz črnega premoga

80,7

0,001

0,0015

Briketi iz rjavega premoga

97,5

0,001

0,0015

Industrijski plini

Plin iz plinarn

44,4

0,001

0,0001

Koksarniški plin

44,4

0,001

0,0001

Plavžni plin

260

0,001

0,0001

Drugi pridobljeni plini

182

0,001

0,0001

Šota in proizvodi iz šote

106

0,001

0,0015

Naftni skrilavec in katranski pesek

73,3

0,003

0,0006

Nafta in naftni derivati

Surova nafta

73,3

0,003

0,0006

Kondenzati zemeljskega plina

64,2

0,003

0,0006

Petrokemične surovine

73,3

0,003

0,0006

Aditivi/kisikove spojine

73,3

0,003

0,0006

Drugi ogljikovodiki

73,3

0,003

0,0006

Rafinerijski plin

57,6

0,001

0,0001

Etan

61,6

0,001

0,0001

Utekočinjeni naftni plini

63,1

0,001

0,0001

Motorni bencin

69,3

0,003

0,0006

Letalski bencin

0,003

0,0006

Bencinsko reaktivno gorivo

0,003

0,0006

Reaktivno letalsko gorivo kerozinskega tipa

71,5

0,003

0,0006

Drugi kerozini

71,5

0,003

0,0006

Primarni bencin

73,3

0,003

0,0006

Plinsko olje in dizelsko olje

74,1

0,003

0,0006

Kurilno olje

77,4

0,003

0,0006

Beli špirit in SBP

73,3

0,003

0,0006

Maziva

73,3

0,003

0,0006

Bitumen

80,7

0,003

0,0006

Naftni koks

97,5

0,003

0,0006

Parafinski voski

73,3

0,003

0,0006

Drugi naftni derivati

73,3

0,003

0,0006

Zemeljski plin

56,1

0,001

0,0001

Odpadki

Industrijski odpadki (neobnovljivi)

143

0,03

0,004

Neobnovljivi komunalni odpadki

91,7

0,03

0,004

Opomba:

vrednosti je treba pomnožiti s faktorji potenciala za globalno segrevanje (GWP) iz Priloge V, del C, točka 4, k Direktivi (EU) 2018/2001

Vir:	IPCC, 2006

Preglednica 2

Privzeti emisijski faktorji za nepremično zgorevanje goriv biomasnega izvora [g/MJ goriva po neto kurilni vrednosti]

Gorivo

CO2

CH4

N2O

Primarna trdna biogoriva

0,03

0,004

Oglje

0,2

0,004

Bioplini

0,001

0,0001

Obnovljivi komunalni odpadki

0,03

0,004

Čisti biobencin

0,003

0,0006

Mešanica z biobencinom

0,003

0,0006

Čisti biodizel

0,003

0,0006

Mešanica z biodizli

0,003

0,0006

Čisti biokerozin za reaktivne motorje

0,003

0,0006

Mešanica z biokerozinom za reaktivne motorje

0,003

0,0006

Druga tekoča biogoriva

0,003

0,0006

Vir:	IPCC, 2006

Preglednica 3

Emisijski faktorji za gorivo višje v proizvodni verigi [gCO2ekv/MJ goriva po neto kurilni vrednosti]

Gorivo

Emisijski faktor

Črni premog

15,9

Rjavi premog

1,7

Šota

Plini iz črnega premoga

Naftni derivati

11,6

Zemeljski plin

12,7

Trdna biogoriva

0,7

Tekoča biogoriva

46,8

Industrijski odpadki

Komunalni odpadki

Bioplini

13,7

Jedrska energija

1,2

Vir:	poročilo JEC Od izvora do vozila, različica 5

V preglednici A so vrednosti intenzivnosti emisij toplogrednih plinov za električno energijo na ravni držav v Evropski uniji. Če se intenzivnost emisij toplogrednih plinov za električno energijo določa na ravni države, se te vrednosti uporabljajo za električno energijo, ki izvira iz Evropske unije, dokler niso na voljo novejši podatki za določitev intenzivnosti emisij električne energije (7).

Preglednica A

Intenzivnost emisij za električno energijo v Evropski uniji v letu 2020

Država

Intenzivnost emisij proizvedene električne energije (gCO2ekv/MJ)

Avstrija

39,7

Belgija

56,7

Bolgarija

119,2

Ciper

206,6

Češka

132,5

Nemčija

99,3

Danska

27,1

Estonija

139,8

Grčija

125,2

Španija

54,1

Finska

22,9

Francija

19,6

Hrvaška

55,4

Madžarska

72,9

Irska

89,4

Italija

92,3

Latvija

39,4

Litva

57,7

Luksemburg

52,0

Malta

133,9

Nizozemska

99,9

Poljska

196,5

Portugalska

61,6

Romunija

86,1

Slovaška

45,6

Slovenija

70,1

Švedska

4,1

Vir:

JRC, 2022

(1) Pri vhodnih materialih, ki vsebujejo vodo, se za kurilnost šteje kurilnost suhega dela vnosa materiala (tj. brez upoštevanja energije, potrebne za izparevanje vode). Tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ki se uporabljajo kot vmesni proizvodi za proizvodnjo konvencionalnih goriv, se ne upoštevajo.

(2) Med vključene procese spadajo procesi, ki se izvajajo v istem industrijskem kompleksu ali ki dobavljajo vnose po za to namenjeni oskrbovalni infrastrukturi ali ki prispevajo več kot polovico energije vseh vnosov v proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranega ogljičnega goriva.

(3) Če so vrednosti za ogljično intenzivnost prevzete iz preglednice v delu B, se emisije iz zgorevanja ne upoštevajo. Emisije iz zgorevanja goriv se namreč upoštevajo pri predelavi ali emisijah iz zgorevanja končnega goriva.

(4) V skladu z oddelkom 6 intenzivnost emisij ne zajema emisij, vključenih v vsebnost ogljika dobavljenega vnosa.

(5) Opozarjamo, da so pomembne relativne vrednosti soproizvodov, zato splošna inflacija ni težava.

(6) Primer: https://www.iea.org/data-and-statistics/data-tools/energy-statistics-data-browser?country=GERMANY&energy=Coal&year=202.

(7) Evropska komisija bo redno zagotavljala posodobljene podatke.