(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1942/2004 (2) uvedel protidampinško dajatev na uvoz vezanih lesenih plošč okoumé s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Svet je z Uredbo (EU) št. 82/2011 (3) podaljšal trajanje prvotnih ukrepov po pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: prvi pregled zaradi izteka ukrepov) za pet let. Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Uredbo (EU) 2017/648 (4) po drugem pregledu zaradi izteka ukrepov (v nadaljnjem besedilu: drugi pregled zaradi izteka ukrepov) prvotne ukrepe podaljšala za nadaljnjih pet let.

(3)

Veljavna protidampinška dajatev znaša od 6,5 % do 23,5 % na uvoz od štirih proizvajalcev izvoznikov in 66,7 % na uvoz od vseh drugih družb.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (5) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (EU).

(5)

Zahtevek za pregled je 16. decembra 2021 vložilo združenje European Panel Federation (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije vezanih lesenih plošč okoumé v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in/ali ponovitev dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 5. aprila 2022 začela pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz vezanih lesenih plošč okoumé s poreklom iz LRK v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce (izvoznike) in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, posebej obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od zainteresiranih strani ni zahtevala zaslišanja.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je upoštevala tudi geografsko porazdelitev. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 40 % ocenjene celotne proizvodnje in 41 % skupnega obsega prodaje industrije Unije. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Prejela ni nobenih pripomb. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevanih informacij ni predložil noben nepovezani uvoznik. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce/proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce/proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(14)

Noben proizvajalec/proizvajalec izvoznik iz LRK ni predložil zahtevanih informacij v roku in/ali se strinjal z vključitvijo v vzorec. Kitajski proizvajalci torej niso sodelovali, ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK pa so temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Uporabljeni viri so podrobno opisani v uvodni izjavi 28.

(15)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(16)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije. Enaki vprašalniki ter vprašalniki za nepovezane uvoznike, uporabnike in kitajske izvoznike so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (7). Med preiskavo je Komisija vložniku poslala vprašalnik, v katerem je zahtevala makroekonomske podatke o industriji Unije.

(17)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in vložnik.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije.

(19)

Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(20)

Komisija je 5. aprila 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem. Pripomb ni predložila nobena stran.

(21)

Izdelek, ki se pregleduje, je isti kot v prvotni preiskavi in prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepov, in sicer vezane lesene plošče okoumé, opredeljene kot vezane lesene plošče, sestavljene samo iz lesenih listov, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm, z najmanj enim zunanjim slojem okoumé, ki ni prevlečen s trajno folijo ali drugimi materiali, trenutno uvrščene v tarifno oznako KN ex 4412 31 10 (oznaka TARIC 4412311010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(22)

Obstajata dve glavni vrsti vezanih lesenih plošč okoumé, in sicer vezane lesene plošče, narejene izključno iz lesa okoumé (cel okoumé), in vezane lesene plošče z vsaj eno zunanjo površino, narejeno iz lesa okoumé (površinski okoumé), preostalo pa je narejeno iz drugega lesa (slednje se lahko imenujejo tudi kombinirane ali dvojne vezane lesene plošče). Obe glavni vrsti vezanih lesenih plošč okoumé imata enak zunanji videz. Kljub različnim mehanskim lastnostim imata enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter se uporabljata za enake osnovne namene.

(23)

Vezane lesene plošče okoumé se uporabljajo za različne namene, na primer v gradbeništvu v zunanjem stavbnem pohištvu in drugih lesenih proizvodih za opaže, naoknice, zunanje temelje in ograje ter obrežne pregrade. Uporabljajo se tudi za bolj okrasne namene, med drugim v cestnih prevoznih sredstvih (npr. v avtomobilih, avtobusih, počitniških prikolicah, avtodomih), pomorskih transportnih sredstvih (jahtah), pohištveni industriji in za vrata.

(24)

Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(25)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(26)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(27)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je uvoz vezanih lesenih plošč okoumé s poreklom iz LRK praktično izginil s trga Unije. Po podatkih Eurostata je uvoz vezanih lesenih plošč okoumé iz LRK predstavljal približno 0,04 % trga Unije. Podobno je bilo tudi pri prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov. V absolutnem smislu je uvoz vezanih lesenih plošč okoumé iz LRK znašal 74 m3 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v primerjavi s 83 606 m3 med prvotno preiskavo, 12 620 m3 med prvim pregledom zaradi izteka ukrepov in odsotnostjo uvoza med drugim pregledom zaradi izteka ukrepov.

(28)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec/proizvajalec izvoznik iz LRK. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(29)

Zato so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled, javno dostopnih podatkih za turškega proizvajalca vezanih lesenih plošč okoumé, informacijah, ki so jih zagotovili vložnik in vzorčeni proizvajalci Unije, informacijah turškega nacionalnega statističnega urada, Eurostatovi podatkovni zbirki COMEXT, podatkovni zbirki Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), zemljevidu dostopa do trga (Market Access Map) Mednarodnega trgovinskega centra ter podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

(30)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(31)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(32)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz prve alinee člena 2(6a) osnovne uredbe proučila možne primerne države.

(33)

Komisija je 24. avgusta 2022 izdala obvestilo k spisu o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o virih). Komisija je zainteresirane strani z obvestilom o virih seznanila, da je nameravala uporabiti Turčijo za reprezentativno državo, ter o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti s Turčijo kot reprezentativno državo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi informacij turškega proizvajalca, in sicer podjetja Eksioglu Orman Urunleri.

(34)

V obvestilu o virih je Komisija poleg tega pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o virih in ustreznosti Turčije kot reprezentativne države ter predlagajo druge države, če predložijo dovolj informacij o ustreznih merilih. Prejela ni nobenih pripomb.

(35)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(36)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(37)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov ali proizvajalcev uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(38)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(39)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(40)

V členu 2(6a), točka (c), osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(41)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (8) in opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu o preiskavi izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo v spis o preiskavi vključeno ob njenem začetku. Zahtevek je vseboval tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(42)

Natančneje, v zahtevku, ki se sklicuje na poročilo, je bilo navedeno, da so strukturna izkrivljanja v številnih kitajskih industrijskih sektorjih prispevala k presežni zmogljivosti v kitajskem sektorju vezanih lesenih plošč, vključno z vezanimi lesenimi ploščami okoumé. Poleg tega je bilo v zahtevku poudarjeno, da so politike kitajske vlade, kot so tiste iz 13. petletnega načrta za gozdarstvo, s posredovanjem države spodbujale uporabo lesa kot surovine. Kitajska vlada je v naslednjem, 14. petletnem načrtu, ki zajema obdobje 2021–2026, navedla, da namerava „izboljšati infrastrukturo gozdarskih kmetij in gozdnih območij v državni lasti“. Poleg tega je bil v zahtevku, ki se sklicuje na poročilo, ugotovljen obstoj izkrivljanja pri dostopu do sektorjev kapitala, kemikalij in dela ter izkrivljanja na energetskih trgih. V skladu z zahtevkom bodo navedena izkrivljanja verjetno znatno vplivala na industrijo vezanih lesenih plošč okoumé. Poleg tega je bilo v zahtevku opozorjeno, da so organi ZDA leta 2017 uvedli protidampinške in izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vezanih plošč iz trdega lesa iz Kitajske v ZDA, potem ko so sklenili, da so posredovanja kitajske vlade prek različnih državnih programov, subvencij, posojil politike po preferenčnih pogojih itd. neposredno dajala prednost kitajskim proizvajalcem in izvoznikom nekaterih izdelkov iz vezanih plošč iz trdega lesa.

(43)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik. Komisija prav tako ni prejela pripomb od kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(44)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(45)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (9). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (10).

(46)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (11). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(47)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (12). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(48)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni le zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.3.1.5 v nadaljevanju) (13).

(49)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju) (14). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (15).

(50)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (16). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (17).

(51)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (18).

(52)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(53)

Čeprav se v sektorju vezanih lesenih plošč okoumé stopnja državnega lastništva ne zdi znatna, ima kitajska vlada lastniški delež v številnih proizvajalcih, pri čemer njen delež v družbi Jiangsu High Hope Arser Co., Ltd presega 40 % (19). Poleg formalnega lastništva lahko državni organi spremljajo in nadzorujejo družbe prek neformalnih kanalov, kot je pokazala skupina Luli Group v zasebni lasti, ki jo je glede na javne vire „oblikovala“ vlada province Shandong (20). Glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali pravilo tudi v zasebnih družbah (21) (glej tudi oddelek 3.3.1.4 spodaj), pri čemer KKP zahteva vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države, ter glede na to, kako močno sta se povezali državna in partijska struktura v LRK, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade.

(54)

To je očitno tudi na ravni Kitajskega nacionalnega združenja industrije gozdnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: CNFPIA), sektorskega industrijskega združenja. V skladu s členom 4 pravil CNFPIA, združenje „sprejema strokovno usmerjanje, nadzor in upravljanje […] nacionalne uprave za gozdarstvo in travinje ter ministrstva za civilne zadeve“ (22).

(55)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju izdelka, ki se pregleduje, ne morejo delovati pod tržnimi pogoji. Za javna in zasebna podjetja v sektorju dejansko veljajo politični nadzor in navodila, kot je navedeno tudi v oddelku 3.3.1.5 v nadaljevanju.

(56)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost države v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (23), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu Komunistične partije Kitajske (24)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (25), vključno z izvajanjem pritiska na zasebna podjetja, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (26). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (27). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(57)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (28), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih. V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[m]oramo okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (29).

(58)

Preiskava je potrdila, da so prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP v sektorju vezanih lesenih plošč običajna. Na primer, generalni direktor družbe Jiangsu High Hope Arser Co., Ltd. je hkrati tudi sekretar partijske podružnice, predsednik matične družbe Jiangsu High Hope Group pa je tudi sekretar partijskega odbora skupine (30).

(59)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.3.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (31). Prisotnost države v družbah v sektorju vezanih lesenih plošč okoumé in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(60)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (32).

(61)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja izdelka, ki se pregleduje. Prvič, tehnologije, povezane z lesenimi paneli, so navedene med spodbujanimi industrijami v katalogu smernic za prilagoditev industrijske strukture iz leta 2019 (33), ki kaže na namere organov, da ustvarijo regulativno okolje, ki bo ugodno za razvoj sektorja, in potencialno utira pot dostopu industrije do financiranja. Poleg tega 14. petletni načrt za razvoj gozdarske in travniške industrije (34) organe poziva, naj „spodbujajo celovito zeleno preobrazbo lesnopredelovalne industrije“ ali „konsolidirajo in nadgradijo tradicionalne industrije, ki prinašajo prednosti, kot so lesene talne obloge, leseno pohištvo, lesena vrata, […] ter pospešijo razvoj pohištva, izdelanega po meri, lesenih konstrukcij in lesenih gradbenih materialov“, določa tudi posebne cilje glede proizvodnje: „do leta 2025 se bo proizvodnja panelnih plošč stabilizirala pri približno 300 milijonih kubičnih metrov, proizvodnja talnih oblog se bo stabilizirala pri približno 800 milijonih kvadratnih metrov, izhodna vrednost lesenega pohištva pa bo presegla 800 milijard RMB (35)“. Poleg tega so v usmerjevalnem mnenju o spodbujanju visokokakovostnega razvoja gozdarske in travniške industrije, ki ga je februarja 2019 objavila Nacionalna uprava za gozdarstvo in travinje (36), količinsko opredeljeni dodatni parametri načrtovanega razvoja sektorja: „Do leta 2025 bo vzpostavljena osnova institucionalnega mehanizma za racionalno rabo gozdnih in travniških virov, znatno se bodo izboljšale podporne kapacitete gozdnih in travniških virov, znatno se bo povečala proizvodnja visokokakovostnih gozdarskih in travniških proizvodov, trgovina z gozdarskimi proizvodi se bo nadalje razširila, celotna izhodna vrednost gozdarstva se bo na državni ravni postopno povečala za več kot 50 % v primerjavi s trenutnim stanjem, proizvodnja gozdarskih proizvodov, pomembnih za gospodarstvo, bo dosegla 250 milijonov ton, obseg uvoza in izvoza gozdarskih proizvodov pa bo dosegel 240 milijard USD (37).“ Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja.

(62)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem vezanih lesenih plošč okoumé. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(63)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (38).

(64)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (39). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (40). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (41).

(65)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, veljajo splošna pravila o kitajskem stečajnem pravu, pravu gospodarskih družb in stvarnem pravu. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor gozdarstva in proizvodnje lesa. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(66)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju izdelka, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njegovo izvrševanje neustrezno.

(67)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnem dogovarjanju (42). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (43). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (44). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(68)

Noben dokaz ni bil predložen o tem, da za sektor vezanih lesenih plošč okoumé ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(69)

V LRK je za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilno različno izkrivljanje.

(70)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (45), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (46), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (47). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (48).

(71)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(72)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh splošnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (49). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam (50)“.

(73)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (51).

(74)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (52). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(75)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(76)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vpliva izkrivljanje, ki ga povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, še vedno predstavlja najmanj eno tretjino vseh posojil konec leta 2018 (53). Uradni mediji v LRK so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (54). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(77)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(78)

Znatno izkrivljanje, ki je posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vpliva na korporativni sistem posojil v LRK, kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(79)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(80)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan zgoraj v oddelkih 3.3.1.2 do 3.3.1.5 in delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni v oddelkih 3.3.1.6 do 3.3.1.8 in delu II poročila.

(81)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci vezanih lesenih plošč okoumé kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, izpostavljeno izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(82)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(83)

Analiza iz oddelkov 3.3.1.2 do 3.3.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor izdelka, ki se pregleduje, je pokazala, da cene ali stroški izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(84)

Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(85)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(86)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, je Komisija izdala obvestilo o virih, v katerem so opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, in zainteresirane strani obvestila, da namerava Turčijo šteti za primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

(87)

V obvestilu o virih je Komisija pojasnila, da se bo morala zaradi nesodelovanja opreti na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izbira reprezentativne države je temeljila na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov skupaj z drugimi viri informacij, ki so se zdeli primerni v skladu z ustreznimi merili iz člena 2(6a) osnovne uredbe v skladu s členom 18(5) osnovne uredbe.

(88)

V zvezi s stopnjo gospodarskega razvoja je vložnik v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov preučil pet držav kot možne reprezentativne države, ki imajo podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK. Preučene države so bile Tajska, Indonezija, Brazilija, Malezija in Turčija (57).

(89)

Kar zadeva proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, sta bili le Turčija in Indonezija v zahtevku opredeljeni kot državi proizvajalki vezanih lesenih plošč okoumé (58).

(90)

V zvezi z razpoložljivostjo ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi je vložnik v zahtevku za pregled opredelil tri družbe v Turčiji, ki proizvajajo lesne izdelke iz furnirja, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, in nobene družbe v Indoneziji (59). Kot je pojasnjeno v obvestilu o virih, je Komisija v svoji analizi ugotovila, da dve od turških družb nista imeli dovolj posodobljenih razpoložljivih finančnih podatkov. Tretja družba je imela na voljo podatke za leto 2020, vendar ni bilo jasno, ali proizvaja izdelek, ki se pregleduje. Vendar je Komisija ugotovila, da je imela turška družba Eksioglu Orman Urunleri, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, na voljo finančne podatke za leto 2020. Zato je Turčija izpolnila merila glede razpoložljivosti ustreznih javnih podatkov.

(91)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(92)

V obvestilu o virih so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Turčije kot reprezentativne države ter predlagajo druge države, če predložijo dovolj informacij o ustreznih merilih. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(93)

Glede na zgornjo analizo je Turčija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(94)

Komisija je v obvestilu o virih navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Navedla je tudi, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti glavnih surovin.

(95)

Komisija je zainteresirane strani obvestila, da bo združila postavke z zanemarljivo težo v proizvodnih stroških, kot so druge surovine, stroški pakiranja, komunalne storitve in potrošni material, in jih izrazila kot odstotek glavnih surovin. Poleg tega je Komisija napovedala, da bo to vrednost uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(96)

Hkrati je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov energije in dela uporabila informacije turškega statističnega urada (v nadaljnjem besedilu: TURKSTAT).

(97)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Komisija je razmerje med režijskimi stroški proizvodnje in skupnimi proizvodnimi stroški določila na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in preverjenih podatkov proizvajalca Unije (Joubert Plywood), ki je v ta namen predložil specifične informacije. Metodologija je ustrezno pojasnjena v oddelku 3.3.5.

(98)

Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke turškega proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, kot je navedeno v uvodni izjavi 32.

(99)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov v obvestilu o virih.

(100)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka za pregled in naknadnih informacij, ki jih je predložil vložnik in so bile preverjene na kraju samem, ter zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in ker ni bila predložena nobena pripomba v zvezi z obvestilom o virih, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki vezanih lesenih plošč okoumé

(101)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene glavnih surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cene uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (63).

(102)

Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.3.1 sklenila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(103)

Za številne proizvodne dejavnike so dejanski stroški v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker ta vrednost ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga, se je Komisija ne glede na uporabljeni vir odločila, da navedene stroške vključi v potrošni material in jih nadalje združi z drugimi surovinami, stroški pakiranja in komunalnimi storitvami ter jih izrazi kot odstotek glavnih surovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 94. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je Komisija ta odstotek določila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, ki so bili naknadno preverjeni na podlagi podatkov enega od proizvajalcev Unije, sodelujočih v preiskavi, tj. Joubert Plywood, ki je v ta namen predložil specifične informacije (64).

(104)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat tovarne proizvajalca, uporabila uvozno dajatev reprezentativne države na ustreznih ravneh, odvisno od države porekla uvoženih količin (65). Komisija je dodala stroške notranjega prevoza, izračunane za m3, na podlagi informacij iz izmenjav preko elektronske pošte med vložnikom in vodilnim proizvajalcem lesnih plošč v Turčiji (66).

(105)

TURKSTAT objavlja podrobne informacije o mesečnih povprečnih stroških dela (67) in sestavnih delih gospodarske dejavnosti v Turčiji. Komisija je za izračun urne postavke uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke (2020).

(106)

Ceno električne energije za podjetja (industrijske uporabnike) v Turčiji objavlja TURKSTAT. Komisija je za izračun povprečnih stroškov električne energije uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v ustrezni skupini porabe v kWh, kot so bili objavljeni 31. marca 2022 (kar je zajeto v obdobje preiskave v zvezi s pregledom) (68).

(107)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(108)

Glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov je Komisija izračunala režijske stroške proizvodnje na podlagi količnika režijskih stroškov proizvodnje, deljenega s stroški proizvodnje, ki jih je sporočila družba Joubert Plywood. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(109)

Za PSA-stroške in dobiček je Komisija uporabila finančne podatke turškega proizvajalca, omenjenega v uvodni izjavi 32.

(110)

Komisija je na podlagi navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka (in sicer cel okoumé in površinski okoumé, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21) na podlagi franko tovarna.

(111)

V skladu z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, ki so bile naknadno preverjene na podlagi podatkov enega od proizvajalcev Unije, ki so sodelovali v preiskavi in predložili specifične informacije v ta namen, se cel okoumé proizvaja samo z uporabo listov furnirja, medtem ko se površinski okoumé proizvaja z uporabo listov furnirja in topolovih hlodov. Zato se je neizkrivljena vrednost za topolove hlode uporabila skupaj z vsemi drugimi surovinami za konstruiranje normalne vrednosti za površinski okoumé, ni pa se uporabila za konstruiranje normalne vrednosti za cel okoumé. Metodologija, pojasnjena v naslednjih uvodnih izjavah, je v obeh primerih enaka.

(112)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene neposredne stroške. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije (69) o potrošnji posameznih dejavnikov (surovine, delo in energija) za proizvodnjo vezanih lesenih plošč okoumé, preverjene na kraju samem, ki jih je predložila družba Joubert Plywood. Količine potrošnje je pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v Turčiji, kot je opisano v oddelku 3.3.4.1. Številni proizvodni dejavniki, ki so predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bili izraženi kot odstotek glavnih surovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 94. Komisija je ta odstotek uporabila za neizkrivljene stroške glavnih surovin, da bi dobila neizkrivljeno vrednost.

(113)

Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, jim je Komisija dodala režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček, kot so določeni v uvodnih izjavah 107–108. Natančneje:

(114)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110, na podlagi franko tovarna.

(115)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov Eurostata o uvozu na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF). Cena CIF, tj. 619 EUR na m3, je bila znižana za stroške pomorskega prevoza in zavarovanja ter stroške domačega prevoza na Kitajskem, da bi se dosegla izvozna cena na ravni franko tovarna. Izračunani zneski so temeljili na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov (70).

(116)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov Komisija ni imela informacij o vrsti izvoženega izdelka. Komisija je zato primerjala normalne vrednosti, določene v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, tj. za cel okoumé in površinski okoumé, z izvozno ceno na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

(117)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga za uvoz iz Kitajske, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, višja od 100 %, ne glede na uporabljeno normalno vrednost.

(118)

Vendar je bil obseg zadevnega uvoza zanemarljiv, saj je predstavljal 0,2 % celotnega uvoza v Unijo in 0,04-odstotni tržni delež na trgu Unije. Zaradi nesodelovanja Komisija ni imela informacij o vrsti izdelka. Poleg tega je ta uvoz sestavljala samo ena transakcija, kar postavlja pod vprašaj njegovo reprezentativnost. Komisija je zato sklenila, da te majhne količine ne zagotavljajo zadostne podlage za nadaljevanje analize dampinga. Zato je Komisija proučila verjetnost ponovitve dampinga.

(119)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: morebitne stopnje dampinga na trgu Unije, če ukrepi prenehajo veljati; primerjava normalne vrednosti, določene v tem pregledu zaradi izteka ukrepov, kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.5, s cenami izvoza iz Kitajske na podlagi komercialnih ponudb za izvoz v Unijo in tretje države, navedenih v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov; proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije.

(120)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je Komisija za določitev verjetne ravni izvoznih cen v Unijo v primeru izteka ukrepov izvozno ceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe utemeljila na razpoložljivih dejstvih, tj. na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov. Natančneje, izvozna cena za obe glavni vrsti izdelka, opisani v uvodni izjavi 21, je bila določena na podlagi 64 komercialnih ponudb za trg Unije in 26 komercialnih ponudb za druge tretje države (Bližnji vzhod, Turčijo in Združeno kraljestvo), ki so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predložene po elektronski pošti, kot je navedeno v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov.

(121)

Cene v komercialnih ponudbah za obdobje preiskave v zvezi s pregledom so bile 686 EUR/m3 za cel okoumé in 458 EUR/m3 za površinski okoumé na ravni CIF za trg Unije, ter 371 EUR/m3 za površinski okoumé za tretje države. Te ravni cen so v enakem razponu kot cene vezanih lesenih plošč okoumé iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, opisanem v uvodni izjavi 114. Čeprav so bile zadevne količine majhne, ta raven cene potrjuje reprezentativnost komercialnih ponudb kot pokazatelja možnih izvoznih cen vezanih lesenih plošč okoumé iz Kitajske. Povprečna cena kitajskega izvoza za tretje države zunaj Unije, pod tarifno podštevilko HS 4412 31 iz podatkovne zbirke GTA, je prav tako v istem razponu. Vendar tarifna podštevilka HS 4412 31 poleg izdelka, ki se pregleduje, vsebuje tudi druge izdelke, zato se ti podatki niso šteli za dovolj natančne, da bi zagotovili koristne informacije.

(122)

Komisija je cene prilagodila na raven franko tovarna v skladu s pristopom, opisanim v uvodni izjavi 114, in jih primerjala z normalno vrednostjo, kot je določena v oddelku 3.3.

(123)

Stopnje dampinga za ta potencialni uvoz iz Kitajske za obe vrsti izdelka, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, bi bile višje od 100 %, če bi vse ponudbe vstopile v Unijo.

(124)

Ker kitajski proizvajalci/proizvajalci izvozniki niso sodelovali in ker ni bilo javno dostopnih informacij o kitajski industriji vezanih lesenih plošč okoumé, je bila proizvodnja v LRK določena na podlagi ocen, ki jih je vložnik navedel v svojem zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, in sicer na podlagi svojega najboljšega poznavanja trga.

(125)

Vložnik je morebitno proizvodnjo vezanih lesenih plošč okoumé na Kitajskem ocenil na podlagi uvoza hlodov lesa okoumé. V obdobju med 2017 in 2020 je bilo na Kitajsko uvoženih med približno 475 000 m3 in 1 milijonom m3 hlodov lesa okoumé, za katerega se ocenjuje, da bi ga lahko bilo 75 % uporabljenega za proizvodnjo vezanih lesenih plošč okoumé (71). Tako bi lahko kitajski proizvajalci enostavno proizvedli več kot 400 000 m3 do 4 milijone m3 vezanih lesenih plošč okoumé, odvisno od vrste izdelka. To je najmanj dvakrat do največ 20-krat več, kot znaša potrošnja Unije.

(126)

Ker kitajski proizvajalci vezanih lesenih plošč okoumé niso sodelovali in ker ni bilo drugih dostopnih informacij o kitajski industriji vezanih lesenih plošč okoumé, je bilo tako kot pri prejšnjem pregledu proučeno stanje kitajske industrije vezanih lesenih plošč kot celote (ne glede na uporabljeno vrsto lesa).

(127)

V skladu z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, in kot je bilo potrjeno v prejšnjih preiskavah, vezane lesene plošče proizvajajo iste družbe, pri čemer uporabljajo enako opremo, ne glede na uporabljene vrste lesa. Pri prejšnjih pregledih je bilo ugotovljeno tudi, da so vezane lesene plošče okoumé donosnejše od drugih vrst vezanih lesenih plošč.

(128)

Na podlagi tega obseg proizvodnje vseh vrst vezanih lesenih plošč kaže, da bi bila na Kitajskem lahko na voljo precejšnja proizvodna zmogljivost, ki je glede na najnovejše razpoložljive statistične podatke FAO v letu 2021 znašala 76,4 milijonov m3 (72). Glede na dokaze, vključene v zahtevek za pregled (73), bi lahko bila proizvodna zmogljivost vezanih plošč ocenjena na 270 milijonov m3 na leto ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

(129)

Glede na velike proizvodne zmogljivosti LRK, ki so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom večje od povpraševanja EU v višini 192 000 m3, ne glede na uporabljeni podatek, in da je za proizvodnjo vezanih lesenih plošč okoumé potrebno le zamenjati druge vrste lesa za les okoumé, obstaja velika verjetnost, da bi kitajski proizvajalci svojo veliko proizvodno zmogljivost uporabili za preusmeritev proizvodnje z drugih vrst vezanih lesenih plošč na donosnejše vezane lesene plošče okoumé za izvoz v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati.

(130)

Glavni element, uporabljen za določitev privlačnosti trga Unije v primeru izteka ukrepov, je bila raven cen kitajskega izvoza v druge tretje države v primerjavi z ravnjo cen kitajskega izvoza v Unijo. Iz komercialnih ponudb za trg Unije in druge tretje države, omenjenih v uvodni izjavi 119, je razvidno, da je bil trg Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko privlačen, saj so bile kitajske izvozne cene vezanih lesenih plošč okoumé na trgu Unije višje od kitajskih izvoznih cen na vseh drugih tretjih trgih, za katere so bile komercialne ponudbe na voljo. Ponudbe izvoznih cen za trg Unije na ravni CIF so bile v povprečju za 23 % višje od izvoznih cen za tretje države na ravni CIF. Vendar bi bil v odsotnosti ukrepov zaradi potencialno višjih izvoznih cen v Unijo trg Unije privlačen, saj bi izvoz v Unijo prinašal večje dobičke kot izvoz v druge tretje države.

(131)

Poleg tega obstajajo ukrepi trgovinske zaščite za uvoz kitajskih vezanih plošč v Republiko Korejo (protidampinški ukrepi za vezane lesene plošče z najmanj eno zunanjo plastjo iz tropskega lesa: debeline manj kot 3,2 mm), Maroko (protidampinški ukrepi za vse vezane lesene plošče), ZDA (protidampinški in izravnalni ukrepi za vezane lesene plošče iz trdega lesa) in Turčijo (protidampinški ukrepi za nekatere vrste vezanih plošč) (74). Ti ukrepi prispevajo k omejitvam izvoza za kitajske proizvajalce vezanih plošč in k obstoju dolgotrajne znatne proste zmogljivosti vezanih plošč na Kitajskem ter povečujejo privlačnost trga Unije za uvoz lesenih vezanih plošč iz Kitajske.

(132)

Če bodo ukrepi v EU prenehali veljati, medtem ko bodo druge države ohranile svoje protidampinške ukrepe, bodo kitajski proizvajalci verjetno ponovno začeli proizvajati vezane lesene plošče okoumé v znatnih količinah za izvoz na trg Unije.

(133)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v primeru izteka veljavnih ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve dampinga. Zlasti raven normalne vrednosti, določene v LRK, raven kitajskih izvoznih cen na trgih tretjih držav in na trgu Unije, privlačnost trga Unije in razpoložljivost precejšnje proizvodne zmogljivosti v LRK kažejo na veliko verjetnost ponovitve dampinga v primeru, da bi se veljavni ukrepi iztekli.

(134)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 16 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(135)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 174 000 m3. Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov treh vzorčenih proizvajalcev Unije in izpolnjenega vprašalnika o makrokazalnikih, ki ga je predložil vložnik.

(136)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitnega nadaljevanja ali ponovitve škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Trije proizvajalci Unije, izbrani v vzorec, so predstavljali 40 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(137)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi: (a) podatkov vložnika o prodaji podobnega izdelka s strani industrije Unije, ki je bila delno navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije, in (b) uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz vseh tretjih držav, kot ga navaja Eurostat.

(138)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v m3)

(139)

Pregled je pokazal, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. Na potrošnjo Unije je negativno vplival izbruh COVID-19 leta 2020, vendar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno povečala.

(140)

Komisija je določila obseg uvoza iz Kitajske na podlagi statističnih podatkov Eurostata, kot je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi 136. Tržni delež je določila s primerjavo uvoza in potrošnje Unije, kot je razvidno iz preglednice 2.

(141)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(142)

Obseg uvoza iz Kitajske je bil v celotnem obravnavanem obdobju zanemarljiv.

(143)

Komisija je povprečne cene uvoza iz Kitajske določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata.

(144)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/m3)

(145)

Cene iz zadevne države so se v obravnavanem obdobju zvišale za 67 %, vendar so se ves čas uporabljale za minimalni obseg uvoza. Navedeni minimalni obseg uvoza iz LRK ne omogoča smiselnih izračunov nelojalnega nižanja cen.

(146)

Komisija je obseg in cene uvoza iz tretjih držav določila na podlagi enake metodologije, kot jo je uporabila za LRK (glej oddelek 5.3.1).

(147)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju spreminjal, kot sledi:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

(148)

Od uvoza iz tretjih držav je bil najpomembnejši uvoz iz Gabona in Maroka. Obsega prodaje obeh držav sta v obravnavanem obdobju povečala za 31 % oziroma 59 %, njuna tržna deleža pa za 1,7 oziroma 1,6 odstotne točke. Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju znatno povečal (za več kot petkrat), vendar je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal tržni delež v višini le 1,3 %.

(149)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(150)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ovrednotila na podlagi podatkov in informacij iz izpolnjenega vprašalnika vložnika, ki jih je ustrezno navzkrižno preverila z informacijami v zahtevku in izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev ter statistiko Eurostata. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(151)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(152)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(153)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(154)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zvišala za 6 %. Sledila je trendu potrošnje Unije, zato je bil leta 2020 opazen negativen učinek izbruha COVID-19, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je bilo opazno okrevanje.

(155)

Tudi proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju povečala, in sicer za 7 %.

(156)

Ker je prilagajanje proizvodne zmogljivosti z namenom njene uskladitve z večjo potrošnjo potekalo večinoma pred obravnavanim obdobjem, je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti stabilna, ampak nižja v primerjavi s stopnjami, ugotovljenimi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pri prejšnjem pregledu (80 %) (75).

(157)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

(158)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, kar je manj kot 13-odstotno povečanje potrošnje, prikazano v preglednici 2. Zato je kljub povečanju obsega prodaje, ob upoštevanju vzporednega povečanja uvoza iz drugih tretjih držav, opisanega v uvodni izjavi 147, industrija Unije izgubila 4,3 odstotne točke tržnega deleža. Vendar je tržni delež industrije Unije še vedno na visoki ravni.

(159)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 13 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji povečal za 7 %. Posledično se je industrija Unije povečala v absolutnem smislu, vendar ne v smislu tržnega deleža. Vendar je rast prodaje spremljala tudi rast proizvodnje, proizvodnih zmogljivosti in naložb.

(160)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(161)

Po rahlem znižanju med letoma 2018 in 2019 je število zaposlenih v preostalem delu obravnavanega obdobja ostalo razmeroma stabilno – industrija Unije zaposluje približno 660 zaposlenih. Produktivnost na zaposlenega se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %.

(162)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 117, zaradi zanemarljivega obsega uvoza iz Kitajske ni bilo mogoče določiti reprezentativne vrednosti dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga če se protidampinški ukrepi iztečejo.

(163)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je več kazalnikov škode industrije Unije kazalo ugodne trende. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da si je industrija Unije opomogla od preteklega dampinga.

(164)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(165)

Prodajne cene na enoto so v prvem delu obravnavanega obdobja ostale stabilne, nato pa so se med letom 2019 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišale za 8 %. To zvišanje cen je v celoti odražalo zvišanje proizvodnih stroškov v obravnavanem obdobju.

(166)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(167)

Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom so bili povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije razmeroma stabilni, saj so se na splošno zvišali za 1 %.

(168)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(169)

Ponavadi se vezane lesene plošče okoumé izdelujejo po naročilu, zato so zaloge običajno majhne. Leta 2018 so ostale na razmeroma visoki ravni, vendar so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 36 %, in sicer z 9,6 %, glede na obseg proizvodnje leta 2018, na 6,1 % obsega proizvodnje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(170)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(171)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ostala dobičkonosna z naraščajočim trendom. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je dobičkonosnost dosegla skoraj 7 %.

(172)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Na splošno je bil denarni tok v absolutnem smislu v celotnem obravnavanem obdobju na nizki ravni in nižji kot v obravnavanem obdobju prejšnjega pregleda. Vendar je bila vrednost še vedno pozitivna, razen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(173)

Proizvajalci Unije so v celotnem obravnavanem obdobju nadaljevali z naložbami. Naložbe so bile najvišje leta 2019. Po padcu naslednje leto, na katerega je očitno vplival COVID-19, se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom količina naložb ponovno povečala na 29 % višjo raven kot na začetku obravnavanega obdobja.

(174)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala pozitivno. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil donos na sredstva proizvajalcev Unije petkrat večji kot leta 2018.

(175)

Nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni poročal o težavah pri zbiranju kapitala.

(176)

Obseg uvoza iz zadevne države je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv.

(177)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije povečala svojo proizvodnjo, proizvodno zmogljivost in obseg prodaje. Zabeležena je bila izguba tržnega deleža, vendar je do tega prišlo zaradi splošnega povečanja potrošnje. Stopnja zaposlenosti se je rahlo znižala, medtem ko se je produktivnost povečala.

(178)

V zvezi s finančnimi kazalniki je treba poudariti, da je industrija Unije kljub stalnemu zviševanju proizvodnih stroškov v vseh letih obravnavanega obdobja ostala dobičkonosna. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je njena dobičkonosnost dosegla skoraj 7 %. Poleg tega je industrija Unije povečala naložbe in dosegla zelo dobro donosnost.

(179)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(180)

Komisija je v uvodni izjavi 178 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske.

(181)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije ter vpliv morebitnega obsega uvoza in uvoznih cen na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(182)

Prvič, kot je opisano v uvodnih izjavah od 125 do 128, je glede na precejšnje proizvodne zmogljivosti Kitajske verjetno, da bi se brez ukrepov uvoz iz Kitajske nadaljeval v velikem obsegu. Kot pokazatelj možnosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, da hitro povečajo svojo proizvodnjo in izvoz vezanih lesenih plošč okoumé, je treba opozoriti, so bili kitajski proizvajalci izvozniki v prvotni preiskavi sposobni povečati izvoz na trg Unije s približno 9 500 m3 na več kot 83 500 m3 v manj kot treh letih (od leta 2001 do sredine leta 2003). Ta podatek je treba obravnavati v okviru 192 000 m3 potrošnje Unije in 174 000 m3 proizvodnje industrije Unije v sedanjem OPP.

(183)

Ugotovljenih ni bilo nobenih elementov, ki bi kazali, da je bila uporaba lesa okoumé pri proizvodnji vezanih lesenih plošč na Kitajskem zanesljivo nadomeščena z uporabo drugih vrst lesa. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 126, kitajski proizvajalci še vedno uporabljajo les okoumé za proizvodnjo vezanih lesenih plošč. Zaradi veljavnih protidampinških dajatev je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju skoraj prenehal, vendar je, kot je bilo potrjeno s preiskavo, v istem obdobju na trgu Unije obstajalo precejšnje povpraševanje po vezanih lesenih ploščah okoumé.

(184)

Drugič, cene na trgu Unije so razmeroma visoke v primerjavi s cenami, po katerih lahko kitajski proizvajalci izvozniki izvažajo svojo proizvodnjo, zaradi česar je trg Unije zelo privlačen za proizvajalce izvoznike na Kitajskem.

(185)

V zvezi s tem je Komisija analizirala verjetno raven cen, po kateri bi kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na trg Unije.

(186)

Ker noben proizvajalec izvoznik iz LRK ni sodeloval in je bil pri Eurostatu registriran le zelo omejen kitajski uvoz, je Komisija za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen uporabila kitajske cene iz komercialnih ponudb, kot jih je predložil vložnik v zahtevku (uporabljene tudi za izračun stopnje dampinga, kot je opisano v uvodni izjavi 119), kot kazalnik možne ravni cen, po kateri bi kitajski proizvajalci zadevni izdelek izvažali v Unijo. Te cene so bile prilagojene tako, da so se prišteli običajna stopnja carine in stroški po uvozu.

(187)

Po primerjavi tako določenih kitajskih cen CIF s prodajnimi cenami franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Unije je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen za 40,8 % oziroma 58,1 % za cele vezane lesene plošče okoumé oziroma površinske vezane lesene plošče okoumé.

(188)

Poleg tega kitajske komercialne ponudbe, upoštevane v tem izračunu, jasno kažejo, da so cene za tretje države znatno nižje (glej uvodno izjavo 129) kot cene za Unijo, kar dodatno poudarja privlačnost trga Unije v smislu ravni cen.

(189)

V verjetnem scenariju, da bi se zadevni izdelek znova uvažal iz Kitajske na trg Unije po cenah, ki bi bile precej nižje od cen industrije Unije, in v precejšnjih količinah, industrija Unije ne bi mogla ohraniti sedanjih ravni cen. To verjetno znižanje cen bi dejansko ogrozilo trenutni proces okrevanja industrije Unije in slednja bi zelo hitro začela ustvarjati izgube.

(190)

Poleg tega bi industrija Unije hitro izgubila prodajo in tržni delež na trgu Unije, posledično pa bi se zmanjšala tudi proizvodnja. Zato bi se stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ponovno znižala.

(191)

Na tej podlagi se sklene, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz Kitajske po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(192)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(193)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(194)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(195)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 178, industrija Unije ne trpi več znatne škode. Vendar, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 190, industrija Unije ne bi mogla obvladati odprave ukrepov, kar bi verjetno povzročilo velik obseg dampinškega uvoza na trg Unije po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. Razveljavitev ukrepov bi torej ogrozila sposobnost dolgoročnega finančnega preživetja industrije. Nadaljevanje ukrepov je torej v interesu industrije Unije.

(196)

Vsi znani nepovezani uvozniki in uporabniki so bili obveščeni o začetku pregleda. Vendar nepovezani uvozniki in uporabniki s Komisijo niso sodelovali.

(197)

Zato ni nič kazalo na to, da bi imela ohranitev ukrepov negativni učinek na uporabnike in/ali uvoznike, ki bi presegal pozitivni učinek ukrepov.

(198)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz vezanih lesenih plošč okoumé s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

(199)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga, verjetnostjo ponovitve škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz vezanih lesenih plošč okoumé s poreklom iz Kitajske ohraniti.

(200)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v členu 1(2) te uredbe, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Kitajske, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj izravnalne dajatve.

(201)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (76). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(202)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(203)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti poznejše uporabe nižje stopnje dajatve v skladu s carinsko zakonodajo.

(204)

Če bi se po nadaljevanju ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi nadaljevanja ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države za družbe, za katere veljajo nižje individualne stopnje protidampinških dajatev.

(205)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Vsem stranem je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem so po tem razkritju lahko predložile pripombe in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zainteresirane strani niso predložile nobenih pripomb.

(206)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (77) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(207)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja o ukrepih iz te uredbe –