(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/649 (2) uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, zadevna država ali Kitajska) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava. Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo od 0 % do 31,3 % (3). Dajatve so bile določene na podlagi stopnje škode v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 9(4) osnovne uredbe.

(2)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

Zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) je 4. januarja 2022 v imenu industrije Unije za nekatere vroče valjane ploščate izdelke iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla v smislu člena 5(4) osnovne uredbe vložilo združenje evropskih jeklarjev EUROFER (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje škode za industrijo Unije.

(4)

Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (China Iron and Steel Association – CISA) je trdilo, da je združenje EUROFER v zahtevku za pregled uporabilo pretirano zaupnost, zaradi česar zainteresirane strani zahtevka niso mogle konkretno komentirati, in da bi bilo zato treba zahtevek zavrniti. Združenje CISA meni, da mu je namerna uporaba pretirane zaupnosti preprečila razumno razumevanje razmer v obdobju preiskave. Natančneje je v zvezi s stroškovno predlogo proizvajalcev Unije trdilo, da protidampinški sporazum STO, zlasti člen 6.5.1, in osnovna uredba, zlasti člen 19 osnovne uredbe, vsebujeta podobno besedilo glede obveznosti zainteresiranih strani, da razkrijejo nezaupne informacije.

(5)

Člen 19 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali osebi, od katere je te informacije prejela. V te kategorije spadajo informacije, navedene v omejenih prilogah k zahtevku. Komisija je zlasti v zvezi s specifičnimi deleži porabe proizvodnih dejavnikov proizvajalcev Unije, ki so potrebni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, navedenimi v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, ugotovila, da zadevni podatki vsebujejo poslovne skrivnosti in jih ni mogoče povzeti. Vložnik je deleže porabe proizvodnih dejavnikov uporabil za računsko določitev normalne vrednosti. Hkrati je nezaupna različica zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa vsebovala zadostne dokaze o proizvodnih dejavnikih, ki so bili dejansko uporabljeni za računsko določitev normalne vrednosti. Sodelujočim proizvajalcem izvoznikom poleg tega med preiskavo ni treba razkriti ali povzeti nekaterih zaupnih informacij, kot je dejanski recept za njihove vrste izdelkov, ki vsebuje deleže porabe proizvodnih dejavnikov. Komisija je zato menila, da je različica zahtevka, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in da so bile informacije iz nezaupne različice pritožbe zadostne, da so lahko zainteresirane strani uveljavljale svoje pravice do obrambe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 5. aprila 2022 na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Združenje CISA je trdilo, da bi morala Komisija na podlagi ravni dobičkonosnosti industrije Unije, navedenih v zahtevku, zahtevek zavrniti in da v zahtevku ni bilo dokazano, da bi lahko iztek ukrepov dejansko povzročil nadaljevanje škode. Po mnenju združenja CISA stanje industrije Unije ni tako negotovo, kot je trdilo združenje EUROFER. Združenje CISA je navedlo, da se nobeden od kazalnikov škode v celotnem obravnavanem obdobju ni zmanjšal pod indeks upadanja potrošnje in da si je industrija Unije v obdobju, ko je bila zaščitena z veljavnimi ukrepi, lahko do neke mere opomogla. Nazadnje je navedlo tudi, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesi Unije zaradi vpliva sankcij EU ter z njimi povezanih motenj v dobavni verigi in okrevanja po pandemiji COVID-19.

(8)

Komisija je opozorila, da je zahtevek temeljil na verjetnosti ponovitve škode, ne na verjetnosti njenega nadaljevanja. Podatki o dobičkonosnosti, navedeni v zahtevku za pregled, zato niso preprečevali začetka preiskave v zvezi s pregledom, ki je usmerjena v prihodnost. V vsakem primeru je dobičkonosnost le eden od številnih kazalnikov, ki se uporabljajo za analizo gospodarskega položaja industrije Unije. V nasprotju s stališčem združenja CISA je analiza zahtevka, ki jo je opravila Komisija, pokazala, da je vložnik v začetni fazi predložil dovolj dokazov o tem, da se bo škoda v primeru prenehanja veljavnosti protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz iz LRK, verjetno ponovila. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da ocenjevanje utemeljenosti zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa ne vključuje pravne obveznosti glede upoštevanja interesa Unije. Začetek preiskave v zvezi s pregledom je bil torej upravičen.

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Komisija je vložnika, vse znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce iz Ljudske republike Kitajske, organe Ljudske republike Kitajske ter znane uvoznike, uporabnike in trgovce izrecno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa ter jih povabila k sodelovanju.

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem obdobju. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 29 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Ker pripomb ni prejela, je začasno izbrani vzorec potrdila. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(14)

Med postopkom izbire vzorca pripombe sicer niso bile predložene, je pa združenje CISA pozneje navedlo, da je raven reprezentativnosti nizka, zlasti v primerjavi z vzorcem, ki je bil izbran v prvotni preiskavi in je predstavljal 45 % proizvodnje Unije. Združenje CISA je Komisijo pozvalo, naj podrobno prouči, ali nizka številka vpliva na raven reprezentativnosti domače industrije.

(15)

Komisija je najprej opozorila, da razlika med vzorcema iz prvotne preiskave oziroma preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa ne pomeni, da vzorec ni reprezentativen. Drugič, Komisija je navedla, da združenje CISA poleg primerjave z vzorcem iz prvotne preiskave ni predložilo vsebinskih elementov, kar kaže, da vzorec ni bil reprezentativen. Ker je bil vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbran na podlagi obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in geografske reprezentativnosti ter je bil omejen na število proizvajalcev Unije, ki jih je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati, je Komisija ponovno potrdila, da je vzorec reprezentativen.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(17)

Odzval se ni noben nepovezan izvoznik, ki bi predložil zahtevane informacije.

(18)

Komisija je vse znane proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec. Poleg tega je kitajske organe pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(19)

Na začetku je Komisija kopije vprašalnikov dala na voljo zainteresiranim stranem za pregled v spisu in na spletnem mestu GD za trgovino (6).

(20)

Noben kitajski proizvajalec ni predložil zahtevanih informacij niti/oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija je obvestila predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, da namerava uporabiti dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prijela ni nobenih pripomb.

(21)

Ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, so bile ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK sprejete na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na podlagi trgovinske statistike o uvozu in izvozu (Eurostatovih podatkov, podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA) (7) in zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa).

(22)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v Ljudski republiki Kitajski v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe (8). Odgovora ni prejela. Komisija je zato predstavništvo LRK pri Evropski uniji obvestila, da namerava uporabiti dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prijela ni nobenih pripomb.

(23)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vzorčeni proizvajalci Unije.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(25)

Komisija je 4. aprila 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem.

(26)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje. Združenju CISA je bilo 12. aprila 2023 na njegovo zahtevo odobreno zaslišanje pred službami Komisije.

(27)

Izdelek, ki se pregleduje, so nekateri ploščato valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelek ali izdelek, ki se pregleduje).

Ta pregled ne obravnava naslednjih izdelkov:

Izdelek, ki se pregleduje, se trenutno uvršča pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10 (oznaka TARIC 7225191090), 7225 30 90, ex 7225 40 60 (oznaka TARIC 7225406090), 7225 40 90, ex 7226 19 10 (oznaki TARIC 7226191091, 7226191095), 7226 91 91 in 7226 91 99. Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadno spremembo tarifne uvrstitve.

(28)

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvajajo z vročim valjanjem. Gre za postopek oblikovanja kovin, pri katerem se vroča kovina vstavi med enega ali več parov vročih valjev, da se njena debelina stanjša in poenoti, pri čemer temperatura kovine presega njeno temperaturo rekristalizacije. Dobavijo se lahko v različnih oblikah: v kolobarjih (naoljeni ali nenaoljeni, luženi ali neluženi), razrezani (v ploščah) ali v ozkih trakovih.

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se uporabljajo v glavnem za dva namena. So osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov iz jekla z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, ki se začne s hladno valjanimi ploščatimi in prevlečenimi izdelki iz jekla. Uporabljajo se tudi kot surovina v industriji, ki jo končni uporabniki kupujejo za različne uporabe, vključno z gradnjo (proizvodnja jeklenih cevi), ladjedelništvom, plinskimi rezervoarji, avtomobili, tlačnimi posodami in cevovodi za oskrbo z energijo.

(29)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(30)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(31)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(32)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla iz LRK nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015). Po Eurostatovih podatkih je uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal manj kot 0,1 % trga Unije, pri čemer je v obdobju prvotne preiskave ta tržni delež znašal 4,32 % (9). Kitajska je v absolutnem smislu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo izvozila približno 28 743 ton, kar je precejšnje zmanjšanje v primerjavi s približno 1 519 304 tonami (10), ki jih je v Unijo izvozila v obdobju prvotne preiskave.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(34)

Ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga v zvezi z LRK so zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in prispevkih zainteresiranih strani, ter na drugih virih informacij, kot so trgovinska statistika o uvozu in izvozu (Eurostat, GTA (11)).

(35)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(36)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila dostopna dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(37)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Mehiko kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi se določila normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države.

(38)

Komisija je 29. avgusta 2022 z obvestilom o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Mehiko. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delovna sila in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij o družbi Ternium S.A, tj. proizvajalcu v reprezentativni državi.

(39)

Združenje CISA je pripombe predložilo 16. septembra 2022. Trdilo je, da podatki o uvozu iz podatkovne zbirke GTA ne temeljijo na domačih, temveč na uvoznih cenah, na katere običajno vplivajo številni dejavniki, kot so količina uvoza določenega izdelka, razpoložljivost zadevnega izdelka ter razdalja med državami izvoznicami in uvoznicami. Komisija je priznala, da podatki o uvozu iz podatkovne zbirke GTA dejansko temeljijo na uvoznih cenah. Vendar iz spisa ni bilo razvidno, da navedene cene ne bi odražale domačih cen v reprezentativni državi ali da uporabljeni podatki o uvozu zaradi svoje kakovosti ali količine ne bi bili primerni za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(40)

Združenje CISA je izrazilo tudi dvom glede tega, ali bi lahko uporaba tehtane povprečne cene na enoto odražala dejanske stroške na enoto surovin, kot so železove zlitine, saj se cene na enoto bistveno razlikujejo glede na razred surovin in/ali državo porekla. Ker proizvajalci v LRK niso sodelovali v preiskavi, Komisija ni mogla določiti razreda železovih zlitin, ki so jih ti uporabljali pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila zato določena kot tehtana povprečna uvozna cena na enoto vseh razredov iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(41)

Združenje CISA je poleg tega izpostavilo vprašanje točnosti cene CIF s plačano dajatvijo na enoto v zvezi s posameznimi dejavniki, saj so podatki o uvozu iz podatkovne zbirke GTA, ki jih je sporočila Mehika, na ravni FOB in ne na ravni CIF. V okviru pregleda zaradi izteka ukrepa Komisiji ni treba izračunati natančne stopnje dampinga, temveč mora ugotoviti, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Glede na to, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118, ugotovitve, da je bila razlika v ceni med normalno vrednostjo in izvozno ceno za preostali svet večja od 100 %, tudi če bi se uporabil drug pretvorbeni količnik na podlagi dejanskega porekla uvoženega blaga, ne bi spremenile sklepov Komisije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(42)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(43)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSA-stroški).

(44)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(45)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (13) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(46)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, posledica tega pa je izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (14). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v sektorju jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (15) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (16) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (17). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (18). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (19) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (20).

(47)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v zahtevku in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite (21) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(48)

V zahtevku je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo kot celoto v veliki meri vplivajo različna vseobsegajoča posredovanja kitajske vlade ali drugih javnih organov na različnih ravneh upravljanja, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske jeklarske industrije ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi. Za potrditev stališča se je zahtevek skliceval na nedavne preiskave kitajskega jeklarskega sektorja, ki jih je opravila Komisija (22), oziroma na sklepe svetovnega foruma G20 o presežni jeklarski zmogljivosti (23).

(49)

Natančneje, v zahtevku je bilo poudarjeno, da je kitajska vlada na podlagi doktrine o „socialističnem tržnem gospodarstvu“, določene v ustavi LRK, vseprisotnosti Kitajske komunistične partije (KKP) in njenega vpliva na gospodarstvo s pobudami za strateško načrtovanje, kot sta 13. in 14. petletni načrt (24), posreduje na različne načine, tj. upravno, finančno in regulativno.

(50)

V zahtevku so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Vložnik, ki se je skliceval na prejšnje preiskave Komisije v jeklarskem sektorju, poročilo in dodatne vire, je navedel, da:

(51)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(52)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, tj. v jeklarskem sektorju, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci. Vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da sta največja proizvajalca v jeklarskem sektorju, in sicer skupini Angang Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Ansteel) in China Baowu Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Baowu), v celoti v državni lasti ali pa ima država v njiju kontrolni delež. Vsekakor pa kljub temu, da specifične informacije o izdelku, ki se pregleduje, morda niso na voljo, zadevni sektor predstavlja podsektor jeklarske industrije, pri čemer se ugotovitve v zvezi z jeklarskim sektorjem nanašajo tudi na izdelek, ki se pregleduje.

(53)

Javna in zasebna podjetja v sektorju jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (30), ali iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (31), pa tudi iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije odpadnega jekla, katerega ključni cilji so „nenehno povečevanje deleža uporabe odpadnega jekla, pri čemer bo do konca 14. petletnega načrta delež odpadnega jekla v nacionalni proizvodnji jekla dosegel 30 %“ (32).

(54)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v provinci Hebei, ki načrtuje „neprekinjeno izvajanje skupinskega razvoja organizacij, pospešitev reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, osredotočenost na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter prizadevanja za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ in „nadaljnje širjenje kanalov za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepitev pregleda in razvrstitve odpadnega jekla“ (33). Poleg tega je v načrtu province Hebei za jeklarski sektor posebej omenjenih več vroče valjanih izdelkov iz jekla: „Podjetja, ki proizvajajo pločevino, je treba spodbujati k pospešitvi preoblikovanja obratov za vroče valjanje na nizki ravni […], in si prizadevati, da bo vroče valjana primarna pločevina do leta 2022 predstavljala več kot 30 % dejavnosti intenzivne predelave (34).“ V načrtu je poleg tega navedeno: „Okrepiti je treba prednosti trga žic in palic. Proizvajalce žic in palic je treba spodbujati k raziskavam in razvoju ter proizvodnji vroče valjanih rebrastih jeklenih palic nad 500 Mpa, izdelke pa je treba nadgrajevati. Podjetja, ki proizvajajo posebne jeklene izdelke, je treba spodbujati k združevanju tehnologij in preoblikovanju opreme ter nadgraditi in razvijati ležajno jeklo, jeklo za zobnike in druge posebne jeklene izdelke.“

(55)

Podobno je v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta predvidena „izgradnja značilnih jeklarskih proizvodnih baz […], izgradnja šestih značilnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhoukouju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti in specializiranosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla pa na 15 milijonov ton.“ (35) Izvedbeni načrt province Henan vključuje tudi izrecne sklice na vroče valjane izdelke: „Neodvisna podjetja za vroče valjanje je treba spodbujati k sodelovanju pri združitvah in reorganizaciji železarskih in jeklarskih podjetij ter izboljšati odpornost in koncentracijo industrijske verige (36).“ Nadaljnji cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtov drugih provinc, kot so Jiangsu (37), Shandong (38), Shanxi (39) ali Zhejiang (40), oziroma občin, kot je Liaoning Dalian (41).

(56)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP. Ker pa izdelek, ki se pregleduje, predstavlja podsektor sektorja jekla, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla relevantne tudi za izdelek, ki se pregleduje.

(57)

Predsednik uprave skupine Ansteel na primer obenem opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora. Podobno direktor in generalni direktor skupine Ansteel zaseda položaj namestnika sekretarja partijskega odbora (42). V primeru skupine Baowu predsednik družbe Baosteel, ki je odvisno podjetje v 100-odstotni lasti skupine Baowu, hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora, medtem ko izvršni direktor opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora, namestnik generalnega direktorja pa funkcijo člana stalnega odbora partijskega odbora (43).

(58)

Poleg tega so v sektorju izdelka, ki se pregleduje, vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Kot je opisano v uvodni izjavi 54 glede akcijskega načrta za provinco Hebei in uvodni izjavi 55 glede akcijskega načrta za provinco Henan, je bilo v preiskavi opredeljenih nekaj dokumentov, ki izrecno usmerjajo razvoj podsektorja vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. V preiskavi so bili odkriti tudi drugi dokumenti, iz katerih je razvidno, da ima industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v jeklarskem sektorju, glede na to, da izdelek, ki se pregleduje, predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(59)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (44). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se osredotočajo na jeklo ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta, sprejetega marca 2021, predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (45). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot je tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (46).

(60)

Pomembna surovina, ki se uporablja za proizvodnjo vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je železova ruda. Železova ruda je omenjena tudi v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, v katerem država načrtuje „racionalen razvoj domačih mineralnih virov. Okrepiti je treba raziskovanje železove rude […], izvajati preferenčne davčne politike ter spodbujati uvajanje napredne tehnologije in opreme za zmanjšanje nastajanja trdnih rudarskih odpadkov.“ (47) V provincah, kot je Hebei, organi za ta sektor načrtujejo naslednje: „subvencije v obliki popusta pri naložbah v nove projekte; finančne institucije je treba proučiti in usmerjati, da bodo železarskim in jeklarskim podjetjem zagotavljale posojila z nizkimi obrestmi za prehod na nove panoge, hkrati pa bo vlada zagotavljala subvencije v obliki popusta“ (48). Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(61)

V sedanji preiskavi je bilo odkritih nekaj dokazov o diskriminatorni uporabi ali neustreznem izvajanju stečajne in lastninske zakonodaje v sektorju vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe. To se nanaša zlasti na tovarno družbe Chaoyang Iron & Steel, ki je pet zaporednih let (od leta 2010 do leta 2015) ustvarjala izgubo in je bila na robu stečaja. Komisija za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti jo je označila za „zombijevsko podjetje“ (49).

(62)

V sektorju vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla so prisotna tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi zgoraj v uvodni izjavi 46. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkih) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (50).

(63)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 46. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(64)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(65)

Posledica tega je, da domače prodajne cene vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(66)

Združenje CISA je 19. maja 2022 (51) in 16. septembra 2022 (52) v zvezi z navedbami o znatnem izkrivljanju predložilo več argumentov. Prvič, trdilo je, da poročilo, na katerega se je oprla Komisija, ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti, zlasti glede na to, da ga je Komisija pripravila s posebnim namenom, in sicer da industriji Unije olajša vložitev pritožbe na področju trgovinskih ukrepov. Trdilo je tudi, da poročilo, objavljeno leta 2017, ne more odražati domnevnih izkrivljanj za obdobje preiskave, ki je zajemalo koledarsko leto 2021.

(67)

Komisija se s tem ni strinjala. Komisija je navedla, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti o politiki, ki jih je objavila kitajska vlada, poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih. Od decembra 2017 je bilo javno dostopno, tako da je imela vsaka zainteresirana stran dovolj priložnosti za njegovo izpodbijanje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi z njim in dokazi, na katerih temelji, vendar niti kitajska vlada niti druge strani niso predložile argumentov ali dokazov, s katerimi bi izpodbijale vire, vključene v poročilo. Komisija je v zvezi s trditvijo, da je poročilo zastarelo, ugotovila zlasti, da so bili glavni dokumenti politike in dokazi v poročilu, vključno z ustreznimi petletnimi načrti in zakonodajo, ki se uporablja za izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno ustrezni in da nobena stran ni dokazala, da ni več tako. Kitajska je nove petletne načrte začela objavljati šele v letu 2021, pri čemer je bilo veliko teh načrtov objavljenih šele v drugi polovici leta. To je dodatno potrdila raziskava posameznih primerov, ki jo je izvedla Komisija, kot je povzeto zgoraj.

(68)

Drugič, združenje CISA je trdilo, da v členu 2.2 protidampinškega sporazuma STO ni priznan pojem znatnih izkrivljanj. Namesto tega navedena določba omogoča računsko določitev normalne vrednosti v omejenem številu specifičnih pogojev, pri čemer znatnih izkrivljanj ni med temi pogoji. Poleg tega je združenje CISA navedlo, da člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO omogoča le uporabo stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim prištejeta razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter dobiček, medtem ko člen 2(6a) osnovne uredbe omogoča uporabo podatkov iz primerne reprezentativne države, kar je v nasprotju s pravili STO. Trdilo je tudi, da bi bilo treba vsako računsko določeno vrednost izračunati v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ter razlago pritožbenega organa STO v zadevi EU – biodizel (DS 473) in odbora STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija) (DS 494), v katerih nista omenjena niti pojem znatnih izkrivljanj niti možnost neupoštevanja podatkov družbe izvoznice.

(69)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) osnovne uredbe v celoti skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navaja združenje CISA. Poleg tega še meni, da v skladu s sklepom panela za reševanje sporov in Pritožbenega organa v zadevi DS473 določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, kot je člen 2(5), drugi pododstavek, dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za računsko določitev normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. V zvezi z zadevo DS 494 je Komisija opozorila, da sta se EU in Ruska federacija pritožili na ugotovitve odbora, ki niso dokončne in zato v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu STO, saj niso bile potrjene s sklepom članic STO v okviru Organa za reševanje sporov. V poročilu odbora je v tem sporu v vsakem primeru izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir tega spora. Zato je to trditev zavrnila.

(70)

Tretjič, združenje CISA je trdilo, da praksa sklicevanja na pretekle preiskave kot „dokaz“ za nekatere trditve, kot je to storil vložnik v zahtevku v sedanji preiskavi, verjetno ne bi vzdržala pristopa pritožbenega organa glede dokaznega bremena, kot je določeno v odločbi pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – dokončne protidampinške in izravnalne dajatve za nekatere izdelke (Kitajska) (DS 379). Združenje CISA se je sklicevalo zlasti na ugotovitve Komisije iz protisubvencijske preiskave v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (53).

(71)

Komisija to trditev zavrača. Zahtevek se ni opiral le na izravnalne dajatve za vroče valjane ploščate izdelke, temveč vključeval tudi dodatne vire za utemeljitev navedb o izkrivljanju na trgu vroče valjanih ploščatih izdelkov (54). Poleg tega pa Komisija svojih sklepov o uporabi člena 2(6a) ne sprejema na podlagi zahtevka, temveč na podlagi vseh razpoložljivih dokazov, ki so bili zbrani med preiskavo in so v celoti predstavljeni v tem oddelku.

(72)

Četrtič, združenje CISA je izpostavilo vprašanje 14. petletnega načrta in poudarilo, da je v njem sicer res omenjen jeklarski sektor, vendar le na splošno, saj je v njem izpostavljen pomen splošnega preoblikovanja in nadgradnje tradicionalnih industrij, ter da se načrt ne bi smel obravnavati kot zavezujoč zakon, temveč kot usmerjevalni dokument, v katerem so navedena politična stališča za prihodnost. Združenje CISA je poleg tega menilo, da taki načrti obstajajo tudi v EU, kjer se objavljajo v obliki belih knjig, zelenih knjig Evropske komisije itd.

(73)

Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, petletni načrti, ki jih objavlja kitajska vlada, niso le splošne smernice, temveč pravno zavezujoči dokumenti. V zvezi s tem se je sklicevala na podrobno analizo načrtov v poglavju 4 poročila, pri čemer je zavezujoča narava načrtov posebej obravnavana v oddelku 4.3.1. V 14. petletnem načrtu so vsi organi izrecno opozorjeni, naj načrte skrbno izvajajo: „Okrepili bomo sisteme za upravljanje načrtovanja, kot so priprava katalogov in seznamov, zbiranje in arhiviranje ter prilagajanje in usklajevanje, pripravili sezname in kataloge, kot so ‚14. petletni‘ posebni načrti na nacionalni ravni, spodbujali arhiviranje načrtov na podlagi nacionalne informacijske platforme za integrirano upravljanje načrtovanja ter uvedli enotno upravljanje različnih načrtov. Vzpostavili in izboljšali bomo mehanizme za prilagajanje in usklajevanje načrtovanja, prilagodili načrte, ki sta jih odobrila centralni komite KKP in državni svet, ter razvojne načrte provinc s tem načrtom, preden bodo predloženi v odobritev, ter zagotovili, da so prostorsko načrtovanje na nacionalni ravni, posebno načrtovanje, regionalno načrtovanje in druge ravni načrtovanja usklajeni s tem načrtom v smislu glavnih ciljev, razvojnih usmeritev, splošne ureditve, glavnih politik, glavnih projektov ter preprečevanja in obvladovanja tveganj.“ (55) Poleg tega je v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin določeno, da morajo „vsi kraji izkoristiti ta načrt za izboljšanje svojega položaja ter glavne vsebine in velike projekte vključiti v svoje glavne lokalne naloge“, medtem ko bodo „jeklarski in drugi ključni sektorji oblikovali konkretna izvedbena mnenja na podlagi ciljev in nalog iz tega načrta“ (56).

(74)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(75)

Po razkritju je združenje CISA še enkrat poudarilo, da poročilo ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti. V zvezi z navedenim se je sklicevalo tudi na različne „petletne načrte“, ki bi jih bilo treba po njegovem mnenju obravnavati kot splošni politični dokument, ki določa različne prednostne naloge v smislu javnih naložb, in ne kot zavezujoč zakon.

(76)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 67 in 73, sta bili ti trditvi zavrnjeni, in ker ob razkritju niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi ali argumenti, je odločitev Komisije ostala nespremenjena.

(77)

Razpoložljivi dokazi so torej pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(78)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 38, je Komisija 29. avgusta 2022 izdala obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o proizvodnih dejavnikih), namenjeno vključitvi v spis. V obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, zainteresirane strani pa so bile obveščene, da bo v tem primeru kot primerna reprezentativna država izbrana Mehika, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

(80)

Komisija je v skladu z merili s seznama v členu 2(6a) osnovne uredbe Mehiko opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK. Svetovna banka Mehiko uvršča med države z „višjim srednjim dohodkom“ na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je bila Mehika opredeljena kot država, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in v kateri so takoj na voljo ustrezni podatki.

(81)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Mehika primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(82)

Komisija je zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in ob upoštevanju dejstva, da je Mehika izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Mehiko izbrala kot primerno reprezentativno državo.

(83)

Komisija je v obvestilu o zadevnih virih, ki jih je treba uporabiti za določitev normalne vrednosti, pojasnila, da se bo morala zaradi nesodelovanja opreti na dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izbira reprezentativne države za določitev neizkrivljenih stroškov večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin, je v skladu s členom 18(5) osnovne uredbe temeljila na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in drugih virih informacij, ki so se zdeli primerni na podlagi ustreznih meril iz člena 2(6a) osnovne uredbe, vključno s podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA). Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov energije uporabila naslednje vire: v zvezi z električno energijo najnovejše razpoložljive podatke o industrijskih cenah električne energije v Mehiki, objavljene na spletni strani Globalpetrolprices.com (59), v zvezi s plinom pa ceno iz referenčnih indeksov cen zemeljskega plina (Indices de Referencia de Precios de Gas Natural – IPGN) (60). Komisija je navedla tudi, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela z namenom določitve palač v Mehiki uporabila najnovejše javno dostopne podatke statističnega urada Mednarodne organizacije dela (ILOSTAT) (61).

(84)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Razmerje med režijskimi in neposrednimi proizvodnimi stroški je določila na podlagi podatkov proizvajalcev Unije, ki jih je predložil vložnik, s čimer so bile zagotovljene specifične informacije za ta namen.

(85)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da je kot državo, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, izbrala Mehiko. Kot proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, je izbrala družbo Ternium S.A. ter njene nedavne javne finančne podatke, ki izkazujejo dobiček in razumen znesek PSA-stroškov, uporabila za določitev neizkrivljene normalne vrednosti.

(86)

Analiza podatkov o uvozu je pokazala tudi, da bi bilo mogoče kot primerno reprezentativno državo izbrati Mehiko, saj na njen uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov ni pomembno vplival uvoz iz LRK oziroma katere koli od držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 (62).

(87)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Mehiko kot primerno reprezentativno državo in družbo Ternium S.A., da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(88)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Mehike kot reprezentativne države in družbe Ternium S.A. kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(89)

Združenje CISA je v svojih pripombah trdilo, da je med več reprezentativnimi državami, ki jih je Komisija izbrala pred kratkim, Mehika edina, ki ne more zagotoviti uvoznih cen na ravni CIF, in izpodbijala pristop Komisije, da ceno FOB zviša za 5 %, da bi jo pretvorila v ceno CIF. Komisija je ugotovila, da bi bila razlika v ceni med normalno vrednostjo in izvozno ceno za preostali svet, določena v uvodni izjavi 118, znatna, tudi če se to pretvorbeno razmerje ne bi uporabilo. Zato je trditev zavrnila.

(90)

Združenje CISA je trdilo tudi, da referenčna vrednost za železove zlitine ni zanesljiva, ker uporabljene oznake HS zajemajo več različnih zlitin z zelo različnimi cenami na enoto. Komisija je ugotovila, da združenje CISA ni navedlo, katere vrste zlitin je treba odstraniti iz zbirnih podatkov za določitev referenčne cene. Poleg tega je Komisija menila, da je ta trditev brezpredmetna, saj bi razlika v ceni med normalno vrednostjo in izvozno ceno za preostali svet ostala znatna, tudi če za ta vložek ne bi bila določena referenčna cena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118. Zato je trditev zavrnila.

(91)

Združenje CISA je izpodbijalo tudi ustreznost finančnih rezultatov družbe Ternium S.A., saj so bili sporočeni na konsolidirani ravni ter zajemali več držav in drugih izdelkov.

(92)

Komisija je menila, da je bila v zadevnem primeru uporaba konsolidiranih podatkov družbe Ternium S.A. ustrezna, saj podrobnejši podatki, ki bi se nanašali le na družbo Ternium Mexico in izdelek, ki se pregleduje, niso bili na voljo. Poleg tega družba proizvaja večinoma izdelke iz jekla. Njeni podatki so se zato šteli za reprezentativne za jeklarski sektor in izdelek, ki se pregleduje. Poleg tega mora biti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe znesek za PSA-stroške in dobiček, uporabljen pri računskem določanju normalne vrednosti, neizkrivljen in razumen. Združenje CISA ni niti trdilo niti utemeljilo trditve, da je bil uporabljeni znesek izkrivljen ali nerazumen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(93)

Združenje CISA je trdilo, da finančni podatki družbe Ternium S.A. iz leta 2020 ne ustrezajo obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki zajema leto 2021. Komisija je številčne podatke družbe Ternium S.A. opredelila kot razumne, saj je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarila dobiček, njeni računovodski izkazi so bili takoj na voljo, 52 % njene konsolidirane prodaje pa poteka v Mehiki. Poleg tega je Komisija menila, da je v okviru te preiskave uporaba leta 2020 kot referenčnega leta upravičena, saj je to zadnje leto, v katerem je družba Ternium S.A. poslovala z dobičkom in izkazovala razumno raven PSA-stroškov. Kot je pojasnjeno v obvestilu o proizvodnih dejavnikih, je bil dobiček v poslovnem letu 2021 izjemno visok, in sicer 58,25-odstoten, kar najverjetneje kaže na okrevanje po pandemiji COVID-19. Komisija je zato menila, da je uporaba podatkov za leto 2020 ustreznejša, in zahtevek zavrnila.

(94)

Po razkritju je združenje CISA trdilo, da Komisija ni zagotovila razkritja „referenčnih vrednosti, uporabljenih za določitev normalne vrednosti“, kar bi po mnenju združenja CISA lahko privedlo do neposredne kršitve osnovnega načela protidampinškega prava in postopka, zlasti člena 20 osnovne uredbe, ter pravice združenja CISA do obrambe v zvezi s temeljnimi vidiki preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Poleg tega je navedlo, da je zagotavljanje podrobnih referenčnih cen (in izračunov) za določitev normalne vrednosti ustaljena praksa Komisije v prvotnih preiskavah in pregledih zaradi izteka ukrepa, zato od Komisije zahteva, da uskladi svojo prakso v podobnih postopkih.

(95)

Komisija je navedla, da je referenčne cene, tj. vrednosti glavnih proizvodnih dejavnikov na enoto, skupaj z njihovimi viri zagotovila v obvestilu o proizvodnih dejavnikih z dne 29. avgusta 2022. Združenje CISA je bilo kot zainteresirana stran obveščeno, ko je bilo obvestilo o proizvodnih dejavnikih vloženo v spis, in je imelo dostop do njega. Nobena od referenčnih vrednosti, navedenih v zadevnem obvestilu, ni bila naknadno spremenjena. Poleg tega je Komisija za izračun normalne vrednosti uporabila enako metodologijo kot v zahtevku, ki je bil na voljo vsem zainteresiranim stranem. Nazadnje je Komisija opozorila, da nobeden od proizvajalcev v LRK ni sodeloval, zato ni bilo razkritja za posamezno družbo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(96)

Glede na zgornjo analizo Mehika izpolnjuje merila iz člena 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, da se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(97)

Ob upoštevanju vseh informacij iz zahtevka in po analizi pripomb zainteresiranih strani so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a) osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla

(98)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, in ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755. Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 77 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK in držav, ki niso članice STO, v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(99)

Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati cene domačega prevoza. Vendar se je Komisija glede na ugotovitev iz oddelka 3.4 in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

(100)

ILOSTAT objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Mehiki. Komisija je za določitev povprečnih stroškov dela in povprečnega števila delovnih ur na teden v Mehiki uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2021.

(101)

Cene električne energije za podjetja (industrijske odjemalce) v Mehiki se objavljajo na spletni strani Globalpetrolprices.com. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske odjemalce, ki so veljale septembra 2021.

(102)

Komisija je za obdobje preiskave v zvezi s pregledom uporabila ceno plina v Mehiki, navedeno v referenčnih indeksih cen zemeljskega plina (Indices de Referencia de Precios de Gas Natural – IPGN) (63), ki omogočajo določitev cene zemeljskega plina, dobavljenega industrijskim odjemalcem.

(103)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(104)

Komisija je uporabila finančne podatke družbe Ternium S.A., tj. proizvajalca v reprezentativni državi, kot je navedeno v uvodni izjavi 85.

(105)

Komisija je za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila dostopna dejstva. Zato je na podlagi podatkov, ki so jih proizvajalci Unije predložili v svojem zahtevku, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje glede na proizvodni model.

(106)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določila na podlagi franko tovarna.

(107)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije o uporabi posameznih dejavnikov (materialov in dela) za proizvodnjo vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, ki jih je v zahtevku za pregled zagotovil vložnik.

(108)

Ko so bili neizkrivljeni proizvodni stroški določeni, je prištela režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družbe Ternium S.A. za leto 2020, kot je navedeno v revidiranih računovodskih izkazih družbe (64). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

(109)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določila glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Normalna vrednost, določena na tej podlagi, znaša 1 381,50 EUR/tono.

(110)

Po razkritju se je združenje CISA strinjalo, da je Komisija uporabila finančne podatke za leto 2020 namesto za leto 2021, a je obenem trdilo, da 16,33-odstotni dobiček družbe Ternium S.A v letu 2020 še vedno ni bil majhen za železarsko in jeklarsko industrijo.

(111)

Po razkritju je združenje CISA izpodbijalo normalno vrednost, ki jo je določila Komisija. Kot je navedeno v uvodni izjavi 94, je združenje CISA trdilo, da ni moglo preveriti točnosti normalne vrednosti, ki jo je določila Komisija, in da je bila po njegovem mnenju normalna vrednost, določena med preiskavo, morda napačna. Razlog za to je bilo dejstvo, da sta se obdobji, uporabljeni v zahtevku in pregledu zaradi izteka ukrepa, večinoma prekrivali, vendar je Komisija v pregledu zaradi izteka ukrepa ugotovila normalno vrednost, ki je za več kot 80 % višja kot v zahtevku, čeprav je bila uporabljena ista metodologija izračuna in je bila kot reprezentativna država uporabljena ista država.

(112)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih z dne 29. avgusta 2022 razkrila vrednosti glavnih „proizvodnih dejavnikov“ na enoto. Iz teh vrednosti je bilo razvidno, da se je referenčna cena železove rude, ki je ena najpomembnejših surovin, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, znatno povečala, in sicer za 186 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega ob predložitvi obvestila o proizvodnih dejavnikih v spis zadeve niso bile prejete nobene pripombe v zvezi z razlikami med cenami proizvodnih dejavnikov med obvestilom o proizvodnih dejavnikih in zahtevkom. Trditev je bila zato zavrnjena.

(113)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi dostopnih dejstev. Komisija si je za določitev izvoznih cen prizadevala uporabiti razpoložljive statistične podatke Eurostata.

(114)

Vendar je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po Eurostatovih podatkih iz LRK uvoženih le 28 743 ton nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, kar predstavlja 0,1 % potrošnje na prostem trgu. Komisija je zato sklenila, da te majhne količine ne zagotavljajo zadostne podlage za nadaljevanje analize dampinga. Pri preiskavi se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

(115)

Komisija je glede na premisleke iz uvodnih izjav 113 in 114 nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno nekaterih kitajskih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, ki se izvažajo v preostali svet, kitajsko proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost ter privlačnost trga Unije.

(116)

Komisija je analizirala cenovni vzorec kitajskega izvoza v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je za obdobje preiskave v zvezi s pregledom uporabila javno dostopne informacije, kot so kitajski statistični podatki o izvozu, navedeni v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA), ter pridobila podatke o količinah in vrednostih izvoza nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla.

(117)

Glede na statistične podatke o kitajskem izvozu, navedene v podatkovni zbirki GTA, je povprečna izvozna cena na ravni FOB iz Kitajske v druge države znašala 660 EUR/tono, po prilagoditvi ceni franko tovarna (prilagoditvi stroškom pomorskega in notranjega prevoza ter raztovarjanja) pa 626 EUR/tono.

(118)

Povprečna izvozna cena, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila za več kot 100 % nižja od normalne vrednosti, določene v oddelku 3.4.4. Zato se je štelo, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov v Unijo verjetno začeli prodajati po cenah, ki so nižje od ugotovljene normalne vrednosti.

(119)

Ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, je Komisija svoje ugotovitve glede zmogljivosti drugih proizvajalcev izvoznikov utemeljila na dostopnih dejstvih ter se oprla na informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in druge razpoložljive vire.

(120)

Leta 2020 je Kitajska proizvedla 56,5 % surovega jekla na svetovni ravni, leta 2019 pa 53,3 % (65). V izjavi z 88. zasedanja Odbora OECD za jeklo, izdani septembra 2020, je navedeno, da so se „kljub negativnemu globalnemu šoku na področju povpraševanja proizvodnja in zaloge na Kitajskem v primerjavi s prejšnjim letom bistveno povečale“. Odbor za jeklo je z zaskrbljenostjo opozoril „na odstopanje od svetovnega trenda na Kitajskem, kjer je bila proizvodnja jekla v prvi polovici leta 2020 rekordna in kjer so zaloge dosegle zgodovinsko visoke ravni. Zaradi tega gibanja obstaja tveganje, da bo presežna ponudba na Kitajskem še povečala svetovna neravnovesja, ki so posledica šokov na področju povpraševanja, do katerih je prišlo zaradi pandemije COVID-19.“ Trend nenehnega povečevanja zmogljivosti za proizvodnjo jekla na Kitajskem so dodatno podprle „izrazita omilitev kreditnih pogojev“ in vse večje naložbe velikih proizvajalcev jekla, medtem ko so manjši akterji še vedno izključeni iz sistema nadzora zmogljivosti. Tudi v nedavnem poročilu OECD iz februarja 2021 so bile ugotovljene vse večje presežne zmogljivosti za proizvodnjo jekla po vsem svetu, ki jih spodbujajo azijske države, vključno s Kitajsko (66).

(121)

Kitajska vlada ima za svojo jeklarsko industrijo ambiciozne načrte (67), saj želi odstraniti zastarele obrate in nekonkurenčne družbe s previsokimi stroški ter se osredotočiti na krepitev in spodbujanje proizvajalcev jekla, ki delujejo v skladu z vladnimi politikami in prednostnimi nalogami. Namen je očistiti industrijo, okrepiti vodilne akterje in odstraniti tiste, ki niso dovolj uspešni ali ne delujejo v skladu z vladnimi prednostnimi nalogami (ali se jim ne prilagajajo). Cilj je vzgojiti „novo generacijo vodilnih industrijskih akterjev“. To se izvaja s politikami, kot so sistem zamenjav zmogljivosti in zamenjave terjatev v lastniške deleže, ki državi omogočajo precejšnjo diskrecijsko pravico pri poslovanju posameznih podjetij. Osnovni namen je povečati zmogljivosti „izbranih“ akterjev, ki so zelo uspešni proizvajalci in ki delujejo v skladu s trenutnimi cilji vlade na področju jeklarske industrije.

(122)

V skladu z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa je bila celotna kitajska zmogljivost za proizvodnjo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla ocenjena na več kot 345 milijonov ton, proizvodnja in kitajska potrošnja pa sta bili vsaka posebej ocenjeni na 314 milijonov ton v letu 2020. Na tej podlagi je bila prosta zmogljivost na Kitajskem v letu 2020 ocenjena na 31 milijonov ton, kar velja za prosto zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je skoraj enako celotni potrošnji Unije na prostem trgu (približno 35 milijonov ton) v navedenem obdobju.

(123)

Upad kitajskega povpraševanja po jeklu na začetku leta 2021 je in bo ključno gonilo za povečanje obsega izvoza. Zaradi posledičnega neravnovesja med zmogljivostmi in povpraševanjem bodo proizvajalci verjetno pod večjim pritiskom, da izvažajo. Kitajske zmogljivosti so v primerjavi z dejanskimi potrebami kitajskega gospodarstva prevelike.

(124)

Poleg tega je eden od glavnih trgov, tj. trg ZDA, zaščiten s protidampinškimi ukrepi za izdelek, ki se pregleduje, kar zmanjšuje dostop kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(125)

Na podlagi tega je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov svoje proste zmogljivosti usmerili na trg Unije v velikih količinah po dampinških cenah.

(126)

Trg Unije je med največjimi trgi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetu. Kitajski trg ne more absorbirati presežne jeklarske zmogljivosti, večji trgi tretjih držav pa so za kitajski izvoz zaprti, ker so navedene države proti LRK uvedle protidampinške, zaščitne ali druge varovalne ukrepe (68). Poleg tega so ravni cen v Uniji (povprečna cena, ki jo je industrija Unije zaračunavala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je znašala 734 EUR/tono) višje od povprečne cene, ki so jo kitajski proizvajalci izvozniki zaračunavali preostalemu svetu (714 EUR/tono na ravni CIF). Ker so vroče valjani ploščati izdelki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 200, cenovno zelo občutljivi, bi imeli kitajski izvozniki v primeru izteka ukrepov močno spodbudo, da svoj izvoz usmerijo v Unijo.

(127)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da zaščitni ukrepi Unije za jeklo, ki se uporabljajo za izdelek, ki se pregleduje, ne bodo zadostovali za zaščito trga Unije pred znatnim uvozom po dampinških cenah. Ker Kitajska za izdelek, ki se pregleduje, ni prejela nobene kvote za posamezno državo, imajo kitajski proizvajalci izvozniki dostop do velike količine preostale kvote, v okviru katere bi lahko v primeru izteka protidampinških ukrepov usmerili svoj izvoz na trg Unije. V primeru razveljavitve protidampinških ukrepov bi se obseg kitajskega izvoza v okviru preostale kvote zato verjetno znatno povečal in tako preplavil trg Unije, preden bi se začela uporabljati kakršna koli dajatev zunaj kvote v okviru zaščitnega ukrepa.

(128)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi bil trg Unije v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov privlačna tarča, v katero bi LRK usmerila obstoječo prosto zmogljivost.

(129)

Po razkritju je združenje CISA trdilo, da čeprav normalna vrednost kitajskih izvoznikov temelji na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, ni razumno, da je skoraj dvakrat višja od stroškov proizvodnje industrije Unije.

(130)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 95 in 112, je Komisija predložila vrednosti proizvodnih dejavnikov na enoto in pojasnila metodologijo, uporabljeno za izračun normalne vrednosti. Ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, so bile ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK sprejete na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, vključno s podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA), da so se lahko določili neizkrivljeni stroški večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Trditev je bila zato zavrnjena.

(131)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o prostih zmogljivostih, privlačnosti trga Unije v smislu velikosti in cen ter dejstva, da so cene, ki jih proizvajalci izvozniki iz LRK zaračunavajo tretjim državam, bistveno nižje od normalne vrednosti, sklenila, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga.

(132)

Po navedbah vložnika je podobni izdelek v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 21 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(133)

Celotna proizvodnja Unije izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 70 milijonov ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložilo združenje EUROFER. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, so proizvajalci Unije, vključeni v vzorec, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 29 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(134)

Izdelek, ki se pregleduje, velja za osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, začenši s hladno valjanimi izdelki. Ker je industrija Unije večinoma vertikalno integrirana in proizvaja tako izdelek, ki se pregleduje, kot izdelke na koncu proizvodne verige, sta bila zaprti in prosti trg po potrebi analizirana ločeno.

(135)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je za analizo škode pomembno, ker izdelki, namenjeni zaprtemu trgu, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoženih izdelkov, morebitne transferne cene pa se določajo znotraj skupin v skladu z različnimi cenovnimi politikami. Nasprotno pa je proizvodnja, namenjena prostemu trgu, v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, cene pa se določajo v skladu s tržnimi pogoji. Poleg tega celoten prosti trg vključuje prodajo proizvajalcev Unije nepovezanim strankam in prodajo povezanim družbam, ki ni namenjena za lastne potrebe.

(136)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost podobnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za zaprti ali prosti trg. Komisija je ugotovila, da je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji namenjene zaprtemu trgu.

(137)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi (a) prodaje vseh znanih proizvajalcev v Uniji na trgu Unije, navedene v makro vprašalniku, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER, in (b) uvoza iz vseh tretjih držav v Unijo v skladu z Eurostatovimi podatki. Potrošnja na zaprtem trgu Unije je bila določena na podlagi uporabe za lastne potrebe in prodaje vseh znanih proizvajalcev Unije na trgu Unije za lastne potrebe, navedene v makro vprašalniku, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(138)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tisočih tonah)

(139)

Celotna potrošnja Unije se je leta 2019 zmanjšala za 7 %, leta 2020 pa je zaradi upada povpraševanja, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, močno upadla za dodatnih 12 %. Zaradi ponovnega povečanja povpraševanja po jeklu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je temu zmanjšanju sledilo dobro okrevanje, vendar je bila raven potrošnje še vedno za 6 % nižja od ravni iz leta 2018.

(140)

Potrošnja na prostem trgu se je gibala podobno kot celotna potrošnja Unije. V letu 2020 se je močno zmanjšala, in sicer za 19 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa si je krepko opomogla in celo za 1 % presegla raven iz leta 2018.

(141)

Potrošnja na zaprtem trgu se je gibala skoraj enako kot celotna potrošnja Unije, saj se je v letu 2020 močno zmanjšala, in sicer za 18 %, si nato opomogla, vendar dosegla le 89 % ravni iz leta 2018.

(142)

Na splošno se je celotna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

(143)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi primerjave obsega uvoza in potrošnje Unije na prostem trgu, kot je navedena v preglednici 2 zgoraj.

(144)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tisočih tonah), tržni delež in cene (v EUR/tono)

(145)

Po uvedbi ukrepov leta 2017 se je obseg uvoza iz Kitajske zmanjšal na neznatno raven, pri čemer je bil tržni delež leta 2018 zanemarljiv, saj je znašal 0,002 %. Med letoma 2018 in 2020 se je obseg uvoza še dodatno zmanjšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom, natančneje aprila 2021, se je obseg uvoza iz LRK vendarle povečal v primerjavi z nizkimi ravnmi iz prejšnjih treh let. Tržni delež je sicer ostal zelo majhen in znašal 0,1 %.

(146)

Kitajske uvozne cene, ki jih je sporočil Eurostat, so bile v letih 2018, 2019 in 2020 izjemno visoke, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se močno znižale. Izjemno visoke uvozne cene v obdobju 2018–2020 so verjetno povezane z dejstvom, da je Kitajska v Unijo izvozila zanemarljivo količino, ki se ne more šteti za zanesljivo.

(147)

Komisija je menila, da kitajske uvozne cene, ki jih je v zvezi z obravnavanim obdobjem sporočil Eurostat, zaradi zelo majhnega obsega uvoza iz LRK v navedenem obdobju niso reprezentativne povprečne cene vroče valjanih ploščatih izdelkov in da jih ni mogoče uporabiti za oblikovanje smiselnih ali ustreznih sklepov.

(148)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(149)

Celotni uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav, ki ne vključujejo zadevne države, se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 26 %, leta 2021 pa se je močno povečal in dosegel 28-odstotni tržni delež, kar je 20 % več kot leta 2018. Na splošno Unija vroče valjane ploščate izdelke uvaža iz več kot 40 držav po vsem svetu. Med pet največjih izvoznikov vroče valjanih ploščatih izdelkov v EU so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvrščali Rusija, Indija, Turčija, Egipt in Tajvan, ki so predstavljali 18 % prostega trga Unije in 65 % celotnega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov. Kar zadeva posamezne države, je bila največja izvoznica Rusija s 5,8-odstotnim tržnim deležem, tržni delež drugih štirih držav pa je znašal od 2 % do 4 %. Nobena druga država nima tržnega deleža, ki bi presegal 2 %. Kar zadeva protidampinške ukrepe zoper največje izvoznike, se ti trenutno uporabljajo za uvoz iz Rusije (69) in Turčije (70).

(150)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(151)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(152)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je zagotovili vložnik in se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(153)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(154)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(155)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 136 in 137, je Komisija, da bi čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, pridobila podatke o celotni proizvodnji podobnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za zaprti ali prosti trg. Kjer je bilo ustrezno in mogoče, je Komisija kazalnike škode, povezane s prostim in zaprtim trgom, analizirala ločeno.

(156)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(157)

Proizvodnja industrije Unije se je gibala podobno kot celotna potrošnja Unije, saj se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za približno 8 %, pri čemer se je znatno zmanjšala leta 2020, sledilo pa je okrevanje zaradi ponovnega povečanja povpraševanja po jeklu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(158)

Medtem ko se je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju nekoliko povečala, in sicer za 3 %, je izkoriščenost zmogljivosti sledila enakemu negativnemu trendu kot proizvodnja in potrošnja ter se med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 10 %.

(159)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež na prostem trgu (v tisočih tonah)

(160)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju gibal enako kot potrošnja. Med letoma 2018 in 2020 se je iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 139, zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno povečal. Kljub ponovnemu povečanju v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ostal pod ravnmi iz leta 2018.

(161)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije v smislu potrošnje Unije med letoma 2018 in 2020 nekoliko povečal, in sicer s 77 % na 79 %, med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšal na 72 %, tj. za 7 odstotnih točk. Kot je prikazano v preglednici 4, je to zmanjšanje mogoče pojasniti z dejstvom, da se je tržni delež uvoza iz tretjih držav med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 7 %, kar pojasnjuje izgubo deleža industrije Unije na prostem trgu.

Preglednica 7

Obseg za lastne potrebe na trgu Unije in tržni delež (v tisočih tonah)

(162)

Obseg industrije Unije za lastne potrebe (sestavljen iz uporabe in prodaje na trgu Unije za lastne potrebe) se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 18 %, leta 2021 pa povečal za 7 odstotnih točk, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 11 %, in sicer s približno 45 milijonov ton na 40 milijonov ton od začetka do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno je bil trend na zaprtem in prostem trgu enak. Komisija je zato sklenila, da razvoj zaprtega trga ni bistveno vplival na uspešnost industrije Unije na prostem trgu.

(163)

Delež industrije Unije na zaprtem trgu (izražen kot odstotek celotne proizvodnje) je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, saj je znašal od 58,1 % do 60,5 %.

(164)

Zaradi zmanjšanja potrošnje in proizvodnje je industrija Unije zabeležila izgubo obsega prodaje in tržnega deleža na prostem trgu. Na splošno industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

(165)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(166)

Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je število zaposlenih, vključenih v proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, gibalo v skladu z obsegom proizvodnje Unije, pri čemer se je med letoma 2018 in 2020 močno zmanjšalo ter se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko povečalo. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 7 %.

(167)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, je v obravnavanem obdobju na splošno ostala stabilna.

(168)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 114, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pozitivna ugotovitev dampinga ni bila mogoča. Stopnje dampinga zato ni bilo mogoče določiti. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga ob morebitni razveljavitvi protidampinških ukrepov.

(169)

Protidampinški ukrepi, uvedeni po prvotni preiskavi, so industriji Unije omogočili, da si je opomogla od preteklega dampinga, kot je razvidno iz podatkov za leto 2018. To so potrdile tudi ugotovitve Komisije v protidampinški preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz Turčije (71).

(170)

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

(171)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so se med letoma 2018 in 2020 znižale za 18 %, leta 2021 pa so se v primerjavi z letom 2018 močno zvišale, in sicer za 34 %. Prodajne cene na enoto so bile v obravnavanem obdobju pod vplivom hudih motenj, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, in ponovnega povečanja povpraševanja po pandemiji. V letu 2021 so se prodajne cene na enoto nenadno znatno povečale zaradi velikega povpraševanja po jeklu, omejene ponudbe in zvišanja proizvodnih stroškov.

(172)

Proizvodni stroški na enoto so se v zadevnem obdobju zvišali za 29 %. Medtem ko so se leta 2019 proizvodni stroški zvišali, pa so se prodajne cene na enoto znižale. Industrija Unije višjih proizvodnih stroškov ni mogla prenesti v prodajno ceno zaradi velikega obsega dampinškega uvoza iz Turčije, ki je nižal cene. V letu 2020 so se znižali tako proizvodni stroški kot tudi prodajne cene, pri čemer pa so se proizvodni stroški znižali v manjšem obsegu. Razlog za to je bilo poslabšanje razmer na trgu med pandemijo COVID-19, zaradi katerega so se cene bistveno znižale, vpliv na proizvodne stroške pa je bil manjši. Proizvodni stroški na enoto so se leta 2021 zvišali zaradi skokovitega zvišanja cen energentov in surovin. Vendar se je zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19 povpraševanje močno povečalo, posledično pa so se bistveno zvišale tudi cene (za več kot 50 % med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom), celo bolj kot proizvodni stroški v istem obdobju.

(173)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(174)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju zvišali za 22 %. Medtem ko se je število zaposlenih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo, so se povprečni stroški dela na zaposlenega zvišali.

(175)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(176)

V obravnavanem obdobju so se zaloge vroče valjanih ploščatih izdelkov industrije Unije stalno zmanjševale, pri čemer so leta 2020 močno upadle, kar je mogoče pripisati učinkom pandemije COVID-19, in se leta 2021 ponovno povečale. Za industrijo vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji so značilne (enomesečne, trimesečne, enoletne) okvirne pogodbe med proizvajalci in strankami, v katerih so določene količine in cene. Te okvirne pogodbe se izvajajo prek nabavnih nalogov glede na potrebe strank. Tako lahko industrija Unije načrtuje svojo proizvodnjo in zaloge. V skladu s tem in kot je bilo ugotovljeno tudi v prvotni preiskavi, se zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to industrijo, saj večino vrst podobnega izdelka proizvaja industrija Unije na podlagi posebnih naročil uporabnikov.

(177)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(178)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka na prostem trgu Unije izrazila kot delež prihodkov od navedene prodaje.

(179)

Dobičkonosnost je v obravnavanem obdobju nihala, na splošno pa se je v navedenem obdobju povečala za 5,7 odstotne točke. Po uvedbi ukrepov leta 2017 si je industrija opomogla in v letu 2018 zabeležila dobiček. V letu 2019 je zabeležila izgubo, na vrhuncu pandemije leta 2020 pa je bila dobičkonosnost najnižja, in sicer –18-odstotna, vendar se je leta 2021 močno povečala in dosegla 14,1 %. Po uvedbi ukrepov proti LRK leta 2017 se je obseg dampinškega uvoza po nizkih cenah iz Turčije hitro povečal, kar pojasnjuje padec dobičkonosnosti leta 2019. Te razmere zmanjšane dobičkonosnosti so se nato še zaostrile zaradi pretresov, ki jih je leta 2020 povzročila svetovna pandemija, kot so motnje v dobavni verigi in manjša poraba jekla. Zaradi skokovitega porasta povpraševanja po jeklu in zvišanja prodajnih cen je bila raven dobičkonosnosti leta 2021 zelo visoka, navedeno leto pa je bilo za industrijo Unije izjemno.

(180)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je gibal podobno kot dobičkonosnost: izrazitemu padcu v letih 2019 in 2020 je sledilo močno povečanje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(181)

Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom so se naložbe povečale za 82 %. Na splošno je bila porazdelitev naložbenih tokov v obravnavanem obdobju bimodalna: naložbe so se leta 2019 močno povečale, se leta 2020 zmanjšale, leta 2021 pa ponovno povečale. Naložbe so bile večinoma namenjene izboljšanju kakovosti in zmanjšanju vpliva proizvodnje na okolje.

(182)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 bistveno izboljšala. V obravnavanem obdobju se je namreč povečala za 8,3 odstotne točke. Gibala se je podobno kot dobičkonosnost: izrazitemu padcu v letih 2019 in 2020 je sledilo močno povečanje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(183)

Sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni spremenila, saj je prišlo do hitrega okrevanja po pandemiji.

(184)

Po uvedbi protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske leta 2017 se je obseg uvoza iz Kitajske zmanjšal in v obravnavanem obdobju ostal pod ravnjo de minimis, kar je industriji Unije omogočilo, da je začela odpravljati škodljive učinke dampinškega uvoza iz Kitajske in si do konca leta 2018 opomogla, kot je potrdila Komisija v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/1100 v zvezi z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov s poreklom iz Turčije (72). Vendar se je gospodarsko okrevanje industrije Unije nenadoma ustavilo in trend okrevanja obrnil leta 2019, ko je morala industrija Unije začeti tekmovati z večjim obsegom dampinškega uvoza po nizkih cenah iz Turčije in bila prisiljena določiti cene, nižje od stroškov, da bi ohranila svoj tržni delež, zaradi česar je utrpela znatno škodo (73). Komisija je julija 2021 uvedla dokončne ukrepe proti Turčiji, pri čemer se je zaradi različnih dejavnikov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179, gospodarski položaj industrije Unije izboljšal in do konca leta 2021 postal podoben tistemu iz leta 2018. Zato se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom industrija Unije ni več štela za oškodovano.

(185)

Natančneje, skoraj vsi kazalniki škode, zlasti proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in prodajne cene, zaposlenost in produktivnost, dobiček, denarni tok in donosnost naložb, so v obravnavanem obdobju sledili podobnemu trendu. Za ta trend so bili značilni zmanjšanje v letu 2019, še izrazitejše zmanjšanje v letu 2020, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno povečanje na ravni, podobne tistim z začetka obravnavanega obdobja, in sicer iz leta 2018. Razlog za ta neenakomeren trend je predvsem sovpadanje znatnega obsega dampinškega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov po nizkih cenah iz Turčije in edinstvene dinamike, ki je bila posledica pandemije COVID-19. Zaprtja in prekinitve industrijskih dejavnosti so v letu 2020 pripeljali do izjemno nizke ravni potrošnje in nizke ravni povpraševanja po jeklu, leta 2021, tj. med okrevanjem po pandemiji COVID-19, pa so se ravni povpraševanja po jeklu in cen jekla močno zvišale, kar je med drugim povzročilo izjemno visoke dobičke jeklarske industrije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(186)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(187)

Vseeno kazalnikov ni mogoče analizirati brez upoštevanja izjemno ugodnih razmer na trgu jekla v letu 2021. Vendar sta leta 2020 upočasnitev industrijske dejavnosti, ki jo je povzročila pandemija, in posledično zmanjšanje povpraševanja po jeklu povzročila resen upad uspešnosti jeklarske industrije in svetovnega gospodarstva na splošno. Leta 2021 so se zaradi ponovnega povečanja povpraševanja močno povečali tudi poraba jekla in njegove cene.

(188)

Komisija je v uvodni izjavi 186 pojasnila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Po drugi strani pa je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 131, sklenila, da bi se damping brez protidampinških ukrepov verjetno ponovil. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(189)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno in prosto zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije, verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

(190)

Kot je opisano v uvodni izjavi 122, imajo proizvajalci na Kitajskem precejšnjo prosto zmogljivost. Kitajska prosta zmogljivost po ocenah namreč ustreza 89 % obsega potrošnje na prostem trgu EU. Ta prosta zmogljivost bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabila za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 123, upad kitajskega povpraševanja po jeklu je in bo ključno gonilo povečanja obsega izvoza. Zaradi posledičnega neravnovesja med zmogljivostmi in povpraševanjem na Kitajskem bodo kitajski proizvajalci verjetno pod večjim pritiskom, da izvažajo.

(191)

Poleg tega je eden od glavnih trgov, tj. trg ZDA, zaščiten s protidampinškimi ukrepi za izdelek, ki se pregleduje, kar zmanjšuje dostop kitajskih proizvajalcev.

(192)

Kot je opisano v uvodni izjavi 126, je trg Unije med največjimi trgi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetu. Kitajski trg ne more absorbirati presežne jeklarske zmogljivosti, večji trgi tretjih držav pa so za kitajski izvoz zaprti, ker so navedene države proti LRK uvedle protidampinške, zaščitne ali druge varovalne ukrepe. Poleg tega so cene v Uniji višje od povprečne cene, ki jo kitajski izvozniki zaračunavajo preostalemu svetu. Trg Unije bi bil torej v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov privlačna tarča, v katero bi LRK usmerila obstoječo prosto zmogljivost.

(193)

Po razkritju je združenje CISA izpodbijalo sklepe v zvezi s privlačnostjo trga Unije, pri čemer je trdilo, da se kitajska jeklarska industrija zanaša na domači trg in da je kitajska domača potrošnja desetkrat večja od tega segmenta prostega trga EU. Poudarilo je tudi, da od 1. avgusta 2021 nekateri izdelki iz jekla, vključno z vroče valjanim ploščatim jeklom, niso več upravičeni do izvoznih rabatov v zvezi z DDV, kar odvrača izvoz in kitajsko proizvodnjo jekla preusmerja v kitajsko domačo industrijo.

(194)

Komisija je priznala, da je kitajska domača potrošnja vroče valjanih ploščatih izdelkov znatno večja kot na prostem trgu EU, vendar imajo proizvajalci na Kitajskem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 190, precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki jih ne morejo uporabiti na domačem trgu. Kitajskim proizvajalcem torej nič ne preprečuje, da v primeru izteka ukrepov to prosto zmogljivost uporabijo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 123, upad kitajskega povpraševanja po jeklu je in bo ključno gonilo povečanja obsega izvoza. Zaradi posledičnega neravnovesja med proizvodno zmogljivostjo in povpraševanjem na Kitajskem bodo kitajski proizvajalci verjetno pod večjim pritiskom, da izvažajo. V zvezi z domnevno spremembo sistema DDV je Komisija ugotovila, da združenje CISA ni predložilo nobenih dokazov, ki bi podpirali trditev, da bi sprememba rabatov v zvezi z DDV povzročila ali bo povzročila kakršne koli znatne spremembe v izvoznem ravnanju kitajskih proizvajalcev. Zato je Komisija to trditev zavrnila kot neutemeljeno.

(195)

Komisija je ob upoštevanju majhnega obsega uvoza iz LRK od leta 2018 do leta 2021 sklenila, da se na uvozne cene, ki jih je sporočil Eurostat, ni mogoče zanesti za določitev verjetnih uvoznih cen vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske v primeru odsotnosti protidampinških ukrepov. Namesto tega je kot reprezentativen približek upoštevala cene izvoza iz LRK v vse tretje države razen Unije (v nadaljnjem besedilu: preostali svet).

(196)

Kot je opisano v uvodni izjavi 117, je Komisija ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kitajska izvozna cena (na ravni FOB) pri izvozu v preostali svet v povprečju znašala 660 EUR/tono. Da bi določila verjetno ceno, po kateri bi kitajski izvoz prispel na mejo Unije, je Komisija navedeni ceni prištela stroške zavarovanja in prevoza. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija kot najboljša dostopna dejstva uporabila stroške iz prvotne preiskave, tj. 52 EUR/tono ali 7,9 % cene/tono. Zato je sklenila, da bi verjetna uvozna cena CIF kitajskega izvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov v Unijo brez ukrepov znašala največ 712 EUR/tono.

(197)

Ker so bili zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov uporabljeni statistični podatki, je bilo mogoče določiti le povprečno ceno zelo različnih vrst izdelkov na tono. Komisija zaradi pomanjkanja informacij na ravni vrste izdelka torej ni mogla natančno izračunati nelojalnega nižanja prodajnih cen in se je morala omejiti na primerjavo povprečnih cen na tono.

(198)

Tako določena kitajska izvozna cena je bila primerjana s tehtanimi povprečnimi prodajnimi cenami v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije zaračunavali strankam na trgu Unije in so bile prilagojene na raven cene franko tovarna.

(199)

Cene so bile primerjane na isti ravni trgovanja, rezultat primerjave pa je bil po analogiji z natančno metodologijo za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Izkazalo se je, da bi kitajski izvoz v Unijo povprečne prodajne cene industrije Unije v povprečju nelojalno znižal za približno 8 %.

(200)

Vroče valjani ploščati izdelki so cenovno zelo občutljivi, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi v zvezi z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske in tudi v preiskavi v zvezi z enakim izdelkom iz Turčije, pa imajo lahko tudi precej nizke ravni nelojalnega nižanja prodajnih cen v kombinaciji z velikimi količinami znaten in takojšen vpliv na uspešnost industrije Unije (74). V obeh navedenih preiskavah so stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, nižje od 5 %, industrijo Unije prisilile, da je prodajne cene znižala (ali izgubila tržni delež) do te mere, da je kratkoročno utrpela znatno škodo.

(201)

Ker je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom komaj okrevala po turbulentnem in gospodarsko težkem obdobju, ki je zajemalo pandemijo COVID-19 in v katerem so se nakopičile izgube, je njen položaj še vedno nestabilen. Zato je zelo verjetno, da bi ponovna pojavitev večjega obsega dampinškega uvoza po nizkih cenah iz Kitajske, ki bi nelojalno nižal prodajne cene Unije, znatno negativno vplivala na uspešnost industrije Unije, zlasti v smislu proizvodnje, obsega prodaje, prodajnih cen, dobičkonosnosti in potreb po naložbah, ter torej ponovno povzročila znatno škodo.

(202)

Po razkritju je združenje CISA izpodbijalo izbiro obdobja, obravnavanega za analizo škode. Trdilo je, da so bili zaradi dampinškega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov v povečanem obsegu iz Turčije leta 2019, upočasnitve gospodarske rasti zaradi COVID-19 in hitrega okrevanja po pandemiji dokazi, ki so bili podlaga za analizo dampinga in škode, izkrivljeni. Trdilo je tudi, da bi morala Komisija analizirati drugačno obdobje, in predlagala preučitev daljšega obdobja, ki bi zajemalo eno ali dve leti pred obravnavanim obdobjem (2016–2018) in po OPP (2022).

(203)

Komisija je to trditev zavrnila. Opozorila je, da so bili različni elementi, ki jih je združenje CISA navedlo kot elemente, ki bi lahko v obravnavanem obdobju izkrivljali dokaze, priznani in skrbno proučeni v analizi škode, ki jo je izvedla Komisija. Komisija je nadalje ugotovila, da bi bili isti elementi še vedno prisotni, tudi če bi se upoštevalo daljše obdobje pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, kot je predlagalo združenje CISA. V zvezi z obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je Komisija opozorila, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe „določi obdobje preiskave, ki v primeru dampinga običajno pokriva obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, se običajno ne upoštevajo.“ V skladu z ustaljeno sodno prakso od Komisije ni mogoče zahtevati, da v svoje izračune vključi dejavnike, ki se nanašajo na obdobje po obdobju preiskave, razen če ti dejavniki razkrivajo nov razvoj dogodkov, zaradi katerega je predlagana protidampinška dajatev očitno neprimerna (75). Enaka utemeljitev bi se morala po analogiji uporabljati za preiskave v zvezi s pregledom, začete v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Združenje CISA ni predložilo nobenih dokazov, ki bi kazali, da je bila zaradi razvoja dogodkov, ki je sledil obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ponovna uvedba dajatve očitno neprimerna.

(204)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se zato verjetno ponovila.

(205)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(206)

Industrija Unije se nahaja v 15 državah članicah (Avstriji, Belgiji, na Češkem, Finskem, v Franciji, Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji in Španiji). V zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, zaposluje več kot 38 000 delavcev.

(207)

Brez ukrepov industrija Unije ne bo več zaščitena pred verjetnim povečanjem dampinškega uvoza iz Kitajske, kar bo povzročilo znatno škodo. Učinek protidampinških ukrepov bo za proizvajalce Unije pozitiven, saj bodo ukrepi industriji Unije pomagali pri nadaljnjem okrevanju po preteklem dampingu. Zato je v interesu industrije Unije, da se ukrepi ohranijo.

(208)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi uporabniki in nepovezanimi uvozniki. Noben uporabnik ali nepovezani uvoznik se ni javil niti sodeloval v tej preiskavi s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. Ker uporabniki in nepovezani uvozniki niso sodelovali ter ker ni dokazov o nasprotnem, se šteje, da nadaljevanje ukrepov ni v nasprotju z interesi uporabnikov in uvoznikov.

(209)

Poleg tega je Komisija analizirala, ali bi lahko ukrepi proti Kitajski negativno vplivali na zanesljivost oskrbe, saj se ukrepi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki uporabljajo tudi proti Turčiji, Braziliji, Iranu in Rusiji. Po podatkih iz makro vprašalnika, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER, je bila izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 75-odstotna, celotna proizvodna zmogljivost pa je celotno potrošnjo Unije presegala za 18 milijonov ton. Poleg tega je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelek, ki se pregleduje, kljub ukrepom proti nekaterim največjim izvoznikom vroče valjanih ploščatih izdelkov v Unijo izvažalo skoraj 40 držav, kar kaže, da uvedba ukrepov ne bi vplivala na raznolikost ponudbe. Iz teh razlogov in glede na to, da uporabniki in uvozniki niso sodelovali, je Komisija sklenila, da na ravni ponudbe ni potencialnih tveganj za nadaljnje uporabnike.

(210)

Po razkritju se je združenje CISA sklicevalo na zaščitni ukrep EU za uvoz, med drugim vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske, ki znatno omejuje možnost kitajskih proizvajalcev za izvoz vroče valjanih ploščatih izdelkov na trg EU in omejuje prostotrgovinske tokove v škodo proizvajalcev na koncu proizvodne verige in končnih uporabnikov.

(211)

Komisija je opozorila, da zadevnega zaščitnega ukrepa ni mogoče šteti za trajnega in da trenutno veljavni ukrep (76) ne vpliva na oceno verjetnosti povečanega uvoza v odsotnosti protidampinških dajatev. Glede na začasno naravo zaščitnih ukrepov za jeklo je Komisija ugotovila, da ne morejo vplivati na njene sklepe v tej preiskavi. Kar zadeva zanesljivost oskrbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 209, je celotna proizvodna zmogljivost industrije Unije presegla celotno potrošnjo Unije, več drugih tretjih držav pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo izvažalo vroče valjane ploščate izdelke. Poleg tega se zaščitni ukrep redno pregleduje in po potrebi prilagaja, da se zagotovi zadostna oskrba z jeklom na trgu Unije. Zato zaščitni ukrepi ne bi pomenili tveganja za zanesljivost oskrbe za nadaljnje uporabnike.

(212)

Združenje CISA je trdilo tudi, da bi uvedba mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) poslabšala dostop do trga EU zaradi obremenjujočih obveznosti poročanja in dodatnih dajatev, povezanih s CBAM.

(213)

Komisija je opozorila, da bo CBAM začel veljati šele oktobra 2023 in da bodo morali uvozniki v prehodnem obdobju, tj. do leta 2026, poročati le o emisijah, vgrajenih v njihovem blagu, vendar to zanje ne bo pomenilo finančnih stroškov. Navedeni razlog za to prehodno obdobje je omogočiti stranem, da se prilagodijo pred vzpostavitvijo končnega sistema, in zmanjšati tveganje motenj v trgovini. Zato je Komisija menila, da je prezgodaj za kakršno koli oceno morebitnega učinka CBAM na prihodnje trgovinske tokove vroče valjanih ploščatih izdelkov, in trditev zavrnila.

(214)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi veljavnih ukrepov za uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK, ki bi bili v interesu Unije.

(215)

Združenje CISA je trdilo, da bi bilo treba veljavne protidampinške ukrepe začasno opustiti v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe, saj naj bi bila izpolnjena oba pogoja iz navedenega člena. Trdilo je, da so se razmere na trgu začasno spremenile v tolikšni meri, da je malo verjetno, da bi se škoda zaradi opustitve nadaljevala ali da bi nastala. Pri tem se je združenje CISA sklicevalo na pričakovano rast industrije Unije na koncu proizvodne verige in pričakovano gospodarsko okrevanje v obdobju po pandemiji COVID-19, zvišanje cen zadevnega izdelka, pričakovano zmanjšanje obsega uvoza iz Rusije in Ukrajine ter izvedbeni sklep o začasni opustitvi dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija iz LRK (77).

(216)

Komisija je trditev združenja CISA zavrnila kot presplošno in neutemeljeno. Poleg tega je bilo v preiskavi v zvezi s pregledom ugotovljeno, da bi se škoda verjetno ponovila, če ukrepi ne bi bili uvedeni, torej tudi v primeru, da bi bili opuščeni. Po razkritju je združenje CISA ponovilo to trditev, vendar ni predložilo nobenega novega argumenta.

(217)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi s ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK ohraniti.

(218)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(219)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(220)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(221)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(222)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (78). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(223)

Izvoznik ali proizvajalec, ki v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, lahko od Komisije zahteva, naj zanj velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan z družbo, ki je to počela in se zato zanjo uporabljajo protidampinške dajatve, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino.

(224)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (79) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(225)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –