9.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/1


UREDBA (EU) 2023/1113 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 31. maja 2023

o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila bistveno spremenjena (5). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Uredba (EU) 2015/847 je bila sprejeta, da bi bilo zagotovljeno, da bi se po vsej Uniji enotno uporabljale zahteve Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za ponudnike storitev elektronskega prenosa in zlasti obveznost ponudnikov plačilnih storitev, da prenosom sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila. Najnovejše spremembe, uvedene junija 2019 v standardih FATF o novih tehnologijah, katerih namen je urejanje virtualnih sredstev in ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, določajo nove in podobne obveznosti za ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, da bi se olajšala sledljivost prenosov virtualnih sredstev. V skladu s temi spremembami morajo ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi prenosom virtualnih sredstev priložiti informacije o originatorjih in upravičencih teh prenosov. Od ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi se prav tako zahteva, da morajo te informacije pridobiti, hraniti in jih izmenjati z nasprotno stranko na drugi strani prenosa virtualnih sredstev ter jih na zahtevo dati na voljo pristojnim organom.

(3)

Glede na to, da se Uredba (EU) 2015/847 trenutno uporablja samo za prenose sredstev, to je za bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), je primerno razširiti področje uporabe Uredbe (EU) 2015/847 tako, da bo zajemalo tudi prenose virtualnih sredstev.

(4)

Tokovi nezakonitega denarja prek prenosov sredstev in virtualnih sredstev lahko škodujejo integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg Unije in mednarodni razvoj. Pranje denarja, financiranje terorizma in organizirani kriminal ostajajo velike težave, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in oseb, ki jim pri tem pomagajo, da bi prikrili izvor premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ali prenesli sredstva ali virtualna sredstva za kriminalne dejavnosti ali teroristične namene, bi lahko resno ogrozila trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov sredstev in virtualnih sredstev ter zaupanje v finančni sistem kot celoto.

(5)

Brez sprejetja določenih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije je verjetno, da bi vpleteni v pranje denarja in tisti, ki financirajo terorizem, izkoriščali prost pretok kapitala znotraj enotnega finančnega območja Unije za lažje izvajanje svojih kriminalnih dejavnosti. Cilj mednarodnega sodelovanja v okviru FATF in globalnega izvajanja njenih priporočil je preprečiti pranje denarja in financiranje terorizma med prenosi sredstev ali virtualnih sredstev.

(6)

Zaradi obsega ukrepanja, ki naj bi bilo izvedeno, bi Unija morala zagotoviti, da se bodo Mednarodni standardi za boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenju orožja, ki jih je FATF sprejela 16. februarja 2012 in nato revidirala 21. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: revidirana priporočila FATF), še posebej pa Priporočilo 15 FATF o novih tehnologijah, Priporočilo 16 FATF o elektronskih prenosih in revidirane pojasnjevalne opombe o teh priporočilih enotno uporabljali po vsej Uniji ter da se zlasti prepreči diskriminacija ali odstopanje med nacionalnimi plačili ali prenosi virtualnih sredstev znotraj države članice na eni strani in čezmejnimi plačili ali prenosi virtualnih sredstev med državami članicami na drugi strani. Neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev in virtualnih sredstev bi lahko imelo precejšen vpliv na nemoteno delovanje plačilnih sistemov in storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi na ravni Unije in bi zato lahko škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev.

(7)

Za spodbujanje usklajenega pristopa na mednarodni ravni in za povečanje učinkovitosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morali pri nadaljnjem ukrepanju Unije upoštevati razvoj na mednarodni ravni, zlasti revidirana priporočila FATF.

(8)

Virtualna sredstva so zaradi svojega globalnega dosega, hitrosti, s katero je mogoče izvesti transakcije, in možnosti za anonimnost, ki jo ponuja njihov prenos, še toliko bolj dovzetna za kriminalno zlorabo, tudi v čezmejnih primerih. Za učinkovito obravnavanje tveganj, ki izhajajo iz zlorabe virtualnih sredstev za namene pranja denarja in financiranje terorizma, bi morala Unija spodbujati uporabo s to uredbo določenih standardov na globalni ravni in tudi razvoj mednarodne in medjurisdikcijske razsežnosti regulativnega in nadzornega okvira za prenose virtualnih sredstev v povezavi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(9)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je zaradi svoje spremembe, ki je bila določena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta (8), uvedla opredelitev virtualnih valut in priznanih ponudnikov, ki opravljajo storitve menjave med virtualnimi valutami in fiat valutami, ter ponudnikov skrbniških denarnic med subjekti, za katere veljajo zahteve na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi prava Unije. Mednarodni dogodki v zadnjem času, zlasti v okviru FATF, zdaj kažejo, da je treba urediti dodatne kategorije ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki še niso zajete, in razširiti sedanjo opredelitev virtualne valute.

(10)

Opredelitev kriptosredstev v Uredbi (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ustreza opredelitvi virtualnih sredstev iz posodobljenih priporočil FATF, seznam storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih zajema navedena uredba, pa vključuje tudi ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki jih je kot take opredelila FATF in za katere se šteje, da bodo verjetno predmet pomislekov glede pranja denarja in financiranja terorizma. Za zagotovitev koherentnosti prava Unije na tem področju bi bilo treba v tej uredbi uporabljati isto opredelitev kriptosredstev, storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi kot v Uredbi (EU) 2023/1114.

(11)

Izvajanje in izvrševanje te uredbe je pomemben in učinkovit način preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima.

(12)

Namen te uredbe ni nalaganje nepotrebnih bremen ali stroškov ponudnikom plačilnih storitev, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ali osebam, ki uporabljajo njihove storitve. S tega vidika bi moral biti preventivni pristop usmerjen in sorazmeren in bi se moral v celoti skladati s prostim pretokom kapitala, ki je zagotovljen po vsej Uniji.

(13)

V revidirani strategiji Unije za boj proti financiranju terorizma z dne 17. julija 2008 (v nadaljnjem besedilu: revidirana strategija) je zapisano, da se je treba še naprej truditi, da se preprečuje financiranje terorizma in nadzoruje, kako osumljeni teroristi uporabljajo svoja finančna sredstva. Priznano je, da si FATF neprestano prizadeva za izboljšanje svojih priporočil in deluje v smeri enotnega razumevanja, kako bi jih bilo treba izvesti. V revidirani strategiji je navedeno, da se izvajanje revidiranih priporočil FATF s strani vseh članov FATF in vseh članov regionalnih teles s podobnimi nalogami, kot ji ima FATF, redno ocenjuje ter da je zato pomemben skupen pristop držav članic k izvajanju.

(14)

Poleg tega je bilo v Sporočilu Komisije z dne 7. maja 2020 o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma opredeljenih šest prednostnih področij za nujne ukrepe za izboljšanje ureditve Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z vzpostavitvijo skladnega regulativnega okvira za navedeno ureditev v Uniji, da se zagotovijo podrobnejša in bolj usklajena pravila, zlasti za obravnavanje posledic tehnoloških inovacij in razvoja mednarodnih standardov ter preprečevanje različnega izvajanja obstoječih pravil. Delo na mednarodni ravni kaže, da je treba razširiti krog sektorjev ali subjektov, za katere velja navedena ureditev, in oceniti, kako bi se morala uporabljati za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki do zdaj niso bili zajeti.

(15)

Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, katerih namen je zamrznitev sredstev in ekonomskih virov določenih oseb, skupin in subjektov, vključno z uredbami Sveta (ES) št. 2580/2001 (10), (ES) št. 881/2002 (11) in (EU) št. 356/2010 (12). Za dosego enakega cilja so bili sprejeti tudi ukrepi, katerih namen je zaščita finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in ekonomskih virov v teroristične namene. Direktiva (EU) 2015/849 vsebuje številne tovrstne ukrepe. Vendar ti ukrepi teroristom ali drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečujejo v celoti dostopa do plačilnih sistemov za prenašanje njihovih sredstev.

(16)

Sledljivost prenosov sredstev in kriptosredstev je lahko še zlasti pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju pranja denarja ter financiranja terorizma, kot tudi pri izvajanju omejevalnih ukrepov, zlasti ukrepov, naloženih z uredbami (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010. Za zagotovitev prenosa informacij po vsej plačilni verigi ali verigi prenosov kriptosredstev je zato primerno določiti sistem, ki ponudnikom plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenosu sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pa obveznost, da prenosu kriptosredstev priložijo informacije o originatorju in upravičencu.

(17)

Nekateri prenosi kriptosredstev vključujejo posebne dejavnike visokega tveganja za pranje denarja, financiranje terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, zlasti prenosi, povezani s produkti, transakcijami ali tehnologijami, zasnovanimi za povečanje anonimnosti, vključno z zasebnimi denarnicami, mikserji ali tamblerji. Za zagotovitev sledljivosti takšnih prenosov bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (13) (EBA), pojasniti zlasti, kako naj ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo dejavnike tveganja, navedene v Prilogi III k Direktivi (EU) 2015/849, tudi pri izvajanju transakcij z neunijskimi subjekti, ki niso regulirani, niso registrirani ali nimajo dovoljenja v nobeni tretji državi, ali z naslovi brez gostitelja. Kadar bi bili ugotovljeni primeri večjega tveganja, bi moral EBA izdati smernice in v njih opredeliti ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, o katerih bi morali pooblaščeni subjekti razmisliti za ublažitev teh tveganj, vključno s sprejetjem ustreznih postopkov, kakršna je uporaba analitičnih orodij tehnologije razpršene evidence, za odkrivanje izvora ali cilja kriptosredstev.

(18)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalne omejevalne ukrepe in omejevalne ukrepe Unije, naložene z uredbami na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot so uredbe (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010 ter uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 (14), (EU) 2016/1686 (15) in (EU) 2017/1509 (16), ki lahko ponudnikom plačilnih storitev plačnikov in prejemnikov plačil, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorjev in upravičencev, ponudnikom posredniških plačilnih storitev in tudi ponudnikom posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi naložijo sprejetje ustreznih ukrepov za zamrznitev nekaterih sredstev in kriptosredstev ali upoštevanje posebnih omejitev v zvezi z določenimi prenosi sredstev ali kriptosredstev. Ponudniki plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali imeti vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole za zagotovitev izvajanja teh omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi preverjanja, ali so zadevne osebe uvrščene na seznam Unije in nacionalne sezname. EBA bi moral izdati smernice, ki bodo opredeljevale te notranje politike, postopke in kontrole. Zahteve iz te uredbe glede notranjih politik, postopkov in kontrol v zvezi z omejevalnimi ukrepi naj bi bile v bližnji prihodnosti razveljavljene z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(19)

Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala potekati popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Strogo bi morala biti prepovedana nadaljnja obdelava osebnih podatkov v komercialne namene. Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Pri uporabi te uredbe se zahteva, da je prenos osebnih podatkov v tretjo državo izveden v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679. Pomembno je, da se ponudnikom plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki delujejo v več jurisdikcijah in imajo podružnice ali hčerinske družbe izven Unije, ne bi preprečevalo prenosa podatkov o sumljivih transakcijah znotraj iste organizacije, pod pogojem da uporabljajo ustrezna varovala. Poleg tega bi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca, ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila ter ponudniki posredniških plačilnih storitev in ponudniki posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi morali imeti vzpostavljene ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključno izgubo, spreminjanjem ali nepooblaščenim razkritjem oziroma dostopom.

(20)

Osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in delujejo v okviru pogodbe s ponudnikom plačilnih storitev, ter osebe, ki ponudnikom plačilnih storitev zagotavljajo le sisteme sporočil, druge podporne sisteme za posredovanje sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave, ne bi smele spadati v področje uporabe te uredbe.

(21)

Osebe, ki zgolj nudijo pomožno infrastrukturo, kot so ponudniki internetnih omrežnih in infrastrukturnih storitev, ponudniki storitev v oblaku ali razvijalci programske opreme, s katero lahko drug subjekt opravlja storitve prenosa kriptosredstev, razen če izvajajo prenose kriptosredstev, ne bi smele spadati na področje uporabe te uredbe.

(22)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za prenose kriptosredstev z osebe na osebo, pri izvedbi katerih ne sodeluje ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ali za primere, v katerih sta tako originator kot upravičenec opravljata storitve prenosa kriptosredstev, ki delujeta v svojem imenu.

(23)

Prenosi sredstev, ki ustrezajo storitvam iz člena 3, točke (a) do (m) in točka (o), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ne spadajo v področje uporabe te uredbe. Iz področja uporabe te uredbe je prav tako primerno izključiti prenose sredstev in žetonov elektronskega denarja, kot so opredeljeni v členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Taka izvzetja bi morala zajemati plačilne kartice, instrumente elektronskega denarja, mobilne telefone ali druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške naprave informacijske tehnologije (IT) s podobnimi značilnostmi, kadar se uporabljajo izključno za nakup blaga ali storitev in številka kartice, instrumenta ali naprave spremlja vse prenose. Vendar pa uporaba plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi za izvrševanje prenosa sredstev ali žetonov elektronskega denarja med fizičnima osebama, ki kot potrošnika delujeta izven področja trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, spada v področje uporabe te uredbe. Poleg tega bi morali biti dvigi na bankomatih, plačila davkov, kazni ali drugih dajatev, prenosi sredstev, izvedeni prek čekov v elektronski obliki, vključno z elektronsko obdelanimi čeki, ali z menicami, ter prenosi sredstev, pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila ponudnika plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu, izključeni iz področja uporabe te uredbe.

(24)

Za kriptosredstva, ki so edinstvena in nezamenljiva, zahteve iz te uredbe ne veljajo, razen če so razvrščena kot kriptosredstva ali sredstva v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114.

(25)

Bankomati s kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: kriptobankomati) lahko uporabnikom omogočajo izvedbo prenosov kriptosredstev na naslov za tovrstna sredstva z deponiranjem gotovine, pogosto brez kakršne koli identifikacije in preverjanja stranke. Kriptobankomati so še posebej izpostavljeni tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, saj so zaradi anonimnosti in možnosti poslovanja z gotovino neznanega izvora idealen pripomoček za nezakonite dejavnosti. Na področje uporabe te uredbe bi bilo treba zajeti tudi prenose kriptosredstev, povezane s kriptobankomati, saj je treba upoštevati vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju ali dejavnem olajševanju prenosov kriptosredstev.

(26)

Da se upoštevajo posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov in pod pogojem, da je prenos sredstev mogoče kadar koli izslediti nazaj do plačnika, bi morale imeti države članice možnost, da iz področja uporabe te uredbe izvzamejo določene notranje prenose sredstev nizke vrednosti, vključno z elektronskimi žiro plačili, ki se uporabljajo za nakup blaga ali storitev.

(27)

Ker prenosi kriptosredstev in zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi inherentno ne poznajo meja in so globalnega dosega, ni objektivnih razlogov, da bi razlikovali med obravnavanjem tveganja pranja denarja in financiranja terorizma pri nacionalnih prenosih ter obravnavanjem tovrstnega tveganja pri čezmejnih prenosih. Da se upoštevajo te posebne lastnosti, za notranje prenose kriptosredstev nizkih vrednosti ne bi smelo biti nikakršnega izvzetja iz področja uporabe te uredbe, skladno z zahtevo FATF, naj bodo vsi prenosi kriptosredstev obravnavani kot čezmejni narave.

(28)

Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali zagotoviti, da informacije o plačniku in prejemniku plačila ali o originatorju in upravičencu ne manjkajo ali niso nepopolne.

(29)

Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov ter za uravnoteženje tveganja, da se zaradi prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi morala v primeru prenosov sredstev, pri katerih preverjanje še ni bilo izvedeno, obveznost preverjanja, ali so informacije o plačniku ali prejemniku plačila točne, veljati le za posamezne prenose sredstev, ki presegajo 1 000 EUR, razen če kaže, da je prenos povezan z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj presegli 1 000 EUR, so bila sredstva prejeta ali izplačana v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali kadar obstaja utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(30)

V primerjavi s prenosi sredstev se lahko prenosi kriptosredstev zaradi njihovega globalnega dosega in tehnoloških značilnosti izvajajo v več jurisdikcijah v večjem obsegu in hitreje. Poleg psevdoanonimnosti kriptosredstev te lastnosti prenosov kriptosredstev storilcem kaznivih dejanj omogočajo zelo hitro izvedbo velikih nezakonitih prenosov, pri čemer zaobhajajo obveznosti glede sledljivosti in se izogibajo odkritju, in sicer s pomočjo delitve obsežnejše transakcije na manjše zneske, uporabe več dozdevno nepovezanih naslovov tehnologije razpršene evidence, vključno z naslovi tehnologije razpršene evidence za enkratno uporabo, in uporabo avtomatiziranih postopkov. Poleg tega je večina kriptosredstev zelo nestanovitne narave in njihova vrednost lahko v zelo kratkem času znatno zaniha, zaradi česar je izračun povezanih transakcij še manj gotov. Da se upoštevajo te posebne lastnosti, bi morale za prenose kriptosredstev veljati enake zahteve ne glede na njihov znesek in ne glede na to, ali so prenosi notranji ali čezmejni.

(31)

Za prenose sredstev ali za prenose kriptosredstev, pri katerih se šteje, da je bilo preverjanje izvedeno, se od ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ne bi smelo zahtevati, da preverijo točnost informacij o plačniku ali prejemniku plačila za vsak prenos sredstev ali o originatorju in upravičencu za vsak prenos kriptosredstev, pod pogojem da so izpolnjene obveznosti, določene v Direktivi (EU) 2015/849.

(32)

Ob upoštevanju zakonodajnih aktov Unije glede plačilnih storitev, in sicer Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19), Direktive (EU) 2015/2366 in Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta (20), bi moralo zadostovati, da se zagotovi, da prenose sredstev znotraj Unije spremljajo le poenostavljene informacije, kot so številka plačilnega računa ali enolična identifikacijska oznaka transakcije.

(33)

Da se organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v tretjih državah, omogoči izsleditev vira sredstev ali kriptosredstev, uporabljenih za te namene, bi morale prenose sredstev ali prenose kriptosredstev iz Unije v države izven Unije spremljati popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila, ko gre za prenose sredstev, ter o originatorju in upravičencu, ko gre za prenose kriptosredstev. Popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila bi morale vključevati identifikator pravnih subjektov (LEI) ali kateri koli enakovreden uradni identifikator, kadar plačnik ta identifikator sporoči svojemu ponudniku plačilnih storitev, saj bi to omogočilo boljšo identifikacijo strank, ki sodelujejo v prenosu sredstev, in bi ga bilo enostavno vključiti v obstoječe oblike sporočila o plačilu, na primer tisto, ki jo je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo za računalniško izmenjavo podatkov med finančnimi institucijami. Organom, odgovornim za preprečevanja pranja denarja ali boj proti financiranju terorizma v tretjih državah, bi moral biti dostop do popolnih informacij o plačniku in prejemniku plačila oziroma o originatorju in upravičencu, kot je primerno, odobren samo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(34)

Kriptosredstva obstajajo v virtualni resničnosti, ki ne pozna meja, in se lahko prenesejo na katerega koli ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne glede na to, ali je zadevni ponudnik registriran v kakšni jurisdikciji ali ne. V mnogih jurisdikcijah zunaj Unije glede varstva podatkov in njegovega izvrševanja veljajo drugačna pravila kot v Uniji. Pri prenosu kriptosredstev v imenu stranke na ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ni registriran v Uniji, bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja oceniti sposobnost ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, da prejme in hrani informacije, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, kadar je ustrezno z uporabo možnosti iz poglavja V Uredbe (EU) 2016/679. Evropski odbor za varstvo podatkov bi moral po posvetu z EBA izdati smernice o praktičnem izvajanju zahtev glede varstva podatkov za prenose osebnih podatkov v tretje države pri prenosih kriptosredstev. Utegnilo bi se primeriti, da osebnih podatkov ne bi bilo mogoče poslati, ker ne bi bilo mogoče izpolniti zahtev iz Uredbe (EU) 2016/679. EBA bi moral izdati smernice o ustreznih postopkih za ugotavljanje, ali bi bilo treba prenos kriptosredstev v takih primerih izvršiti, zavrniti ali ustaviti.

(35)

Organi države članice, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter ustrezni pravosodni organi in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državah članicah in na ravni Unije bi morali okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z ustreznimi organi tretjih držav, vključno z organi držav v razvoju, da bi dodatno povečali preglednost ter okrepili izmenjavo informacij in najboljših praks.

(36)

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti, da prenose kriptosredstev spremljajo ime originatorja, naslov njegove razpršene evidence, kadar je prenos kriptosredstev zabeležen v omrežju, ki uporablja tehnologijo razpršene evidence ali podobno tehnologijo, originatorjeva številka računa s kriptosredstvi, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter naslov originatorja, vključno z državo, številka uradnega osebnega dokumenta in identifikacijska številka stranke ali pa, namesto tega, datum in kraj rojstva ter, če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če ta podatek originator zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI, ali, če tega ni, kateri koli drug enakovreden uradni identifikator originatorja. Informacije bi bilo treba predložiti na varen način pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev.

(37)

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti tudi, da prenose kriptosredstev spremljata ime upravičenca, naslov njegove razpršene evidence v primerih, ko je prenos kriptosredstev zabeležen v omrežju, ki uporablja tehnologijo razpršene evidence ali podobno tehnologijo, njegova številka računa s kriptosredstvi, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter, če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če ta podatek originator zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI ali, če tega ni, kateri koli drug razpoložljiv enakovreden uradni identifikator upravičenca. Te informacije bi bilo treba predložiti na varen način pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev.

(38)

V zvezi s prenosi kriptosredstev bi se morale zahteve iz te uredbe uporabljati za vse prenose, vključno s prenosi kriptosredstev na naslov brez gostitelja ali z njega, vsakič ko je vključen tudi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(39)

V primeru prenosa na naslov brez gostitelja ali z njega, bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi pridobiti informacije tako o originatorju kot o upravičencu, običajno od svoje stranke. Od ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi naj se načeloma ne bi zahtevalo, da preverja informacije o uporabniku naslova brez gostitelja. V primeru prenosa, katerega znesek presega 1 000 EUR, ki se v imenu stranke ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi pošilja na naslov brez gostitelja ali prejme z njega, pa bi moral ta ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi vseeno preveriti, ali ima stranka ta naslov brez gostitelja dejansko v lasti ali pod svojim nadzorom.

(40)

Kar zadeva prenose sredstev od enega samega plačnika na več prejemnikov plačil s paketnim prenosom sredstev, pri katerem gre za posamezne prenose iz Unije v države izven Unije, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose spremljajo le številka plačilnega računa plačnika ali enolična identifikacijska oznaka transakcije kot tudi popolne informacije o prejemniku plačila, v kolikor paket vsebuje popolne informacije o plačniku, katerih točnost je preverjena, ter popolne informacije o prejemniku plačila, ki omogočajo popolno sledljivost.

(41)

Kar zadeva paketne prenose kriptosredstev, bi moralo biti sprejemljivo, da se informacije o originatorju in upravičencu predložijo v paketih, če je to storjeno nemudoma in varno. Zahtevanih informacij ne bi smelo biti dovoljeno predložiti po prenosu, saj morajo biti informacije predložene pred izvedbo transakcije ali v trenutku, ko je transakcija zaključena, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ali drugi pooblaščeni subjekti pa bi morali zahtevane informacije predložiti hkrati s samim paketnim prenosom kriptosredstev.

(42)

Za preverjanje ali prenose sredstev spremljajo zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila in za pomoč pri prepoznavanju sumljivih transakcij bi morala imeti ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila in ponudnik posredniških plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje, ali informacije o originatorju in upravičencu manjkajo ali so nepopolne. Ti postopki bi morali vključevati spremljanje po prenosih ali med njimi, kadar je to primerno. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev zahtevane informacije o transakciji vključijo v elektronski prenos ali s tem povezano sporočilo po vsej plačilni verigi.

(43)

Pri prenosih kriptosredstev bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvesti učinkovite postopke za odkrivanje, ali informacije o originatorju ali upravičencu manjkajo oziroma so nepopolne. Ti postopki bi morali po potrebi vključevati spremljanje po prenosih ali med njimi. Ne bi se smelo zahtevati, da so informacije neposredno priložene samemu prenosu kriptosredstev, če se predložijo pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev in so na zahtevo na voljo ustreznim organom.

(44)

Glede na potencialno grožnjo pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo predstavljajo anonimni prenosi sredstev, je od ponudnikov plačilnih storitev primerno zahtevati, da zahtevajo informacije o plačniku in prejemniku plačila, od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi pa, da zahtevajo informacije o originatorju in upravičencu. V skladu s pristopom na podlagi tveganja, ki ga je razvil FATF, je primerno opredeliti področja višjega in nižjega tveganja za bolj ciljno usmerjeno obravnavo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma. Ustrezno temu bi morali imeti ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev in ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavljene učinkovite postopke na podlagi tveganja, ki se uporabijo, kadar prenosa sredstev ne spremljajo zahtevane informacije o plačniku ali prejemniku plačila ali kadar prenosa kriptosredstev ne spremljajo zahtevane informacije o originatorju ali upravičencu, da bi se ta ponudnik storitev lahko odločal, ali naj izvrši, zavrne ali ustavi ta prenos, ter določil primerno nadaljnje ukrepanje.

(45)

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bi morali, tako kot vsi pooblaščeni subjekti, oceniti in spremljati tveganje, povezano z njihovimi strankami, produkti in tržnimi potmi. Prav tako bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi oceniti tveganje, povezano s svojimi transakcijami, tudi ko izvajajo prenose na naslove brez gostitelja ali z njih. V slučaju, da ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ve ali ugotovi, da so informacije o originatorju ali upravičencu, ki uporablja naslov brez gostitelja, netočne, ali ko ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi naleti na neobičajne ali sumljive vzorce transakcij ali na situacije, ki predstavljajo večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, v povezavi s prenosi, ki vključujejo naslove brez gostitelja, bi moral ta ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi po potrebi izvajati ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja in tako ustrezno obvladovati in ublažiti tveganja. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral te okoliščine upoštevati pri oceni, ali prenos kriptosredstev ali katera koli povezana transakcija morda ni neobičajna in ali bi bilo treba o tem poročati finančni obveščevalni enoti (FIU) v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

(46)

To uredbo bi bilo treba pregledati v kontekstu sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, direktive Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 ter uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, da se zagotovi skladnost z ustreznimi določbami.

(47)

Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ali ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi bi moral biti pri oceni tveganj posebej pozoren, če ugotovi, da informacije o plačniku ali prejemniku plačila oziroma o originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne, ali če je glede na izvor ali cilj zadevnih kriptosredstev njihov prenos treba obravnavati kot sumljiv, ter bi morali pristojnim organom poročati o sumljivih transakcijah v skladu z obveznostmi poročanja iz Direktive (EU) 2015/849.

(48)

Podobno kot prenosi sredstev med ponudniki plačilnih storitev bi tudi prenosi kriptosredstev, ki vključujejo ponudnike posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi kot vmesni element v verigi prenosov kriptosredstev, lahko olajšali prenose. V skladu z mednarodnimi standardi bi za take posredniške ponudnike morale veljati zahteve iz te uredbe, tako kot za ponudnike posredniških plačilnih storitev veljajo obstoječe obveznosti.

(49)

Določbe o prenosih sredstev in prenosih kriptosredstev, v zvezi s katerimi informacije o plačniku ali prejemniku plačila ali originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne ter v zvezi s katerimi je treba prenose kriptosredstev glede na izvor ali cilj zadevnih kriptosredstev obravnavati kot sumljive, se uporabljajo brez poseganja v katere koli obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, ponudnikov posredniških plačilnih storitev, ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi, da zavrnejo ali ustavijo prenose sredstev in prenose kriptosredstev, ki kršijo določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava.

(50)

Za zagotovitev tehnološke nevtralnosti ta uredba ne bi smela predpisovati uporabe točno določene tehnologije za prenos informacij o transakcijah s strani ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Za zagotovitev učinkovitega izpolnjevanja zahtev, ki veljajo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi v skladu s to uredbo, bodo ključnega pomena pobude za določanje standardov, v katere bo vključen sektor kriptosredstev ali ki jih bo ta sektor vodil. Rešitve, ki bodo iz tega izhajale, bi morale biti interoperabilne, kar bi zagotavljala uporaba mednarodnih standardov ali standardov na ravni Unije, da bi bila izmenjava informacij lahko hitra.

(51)

Da se ponudnikom plačilnih storitev in ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi pomaga vzpostaviti učinkovite postopke za odkrivanje primerov, v katerih prejmejo prenose sredstev oziroma prenose kriptosredstev, pri katerih informacije o plačniku, prejemniku plačila, originatorju ali upravičencu manjkajo ali so nepopolne, ter nadalje učinkovito ukrepati, bi morala EBA izdati smernice.

(52)

Za omogočanje hitrega ukrepanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morali ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi hitro odzvati na zahteve po informacijah o plačniku in prejemniku plačila ali o originatorju in upravičencu, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo zadevni ponudniki plačilnih storitev sedež oziroma v kateri imajo zadevni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi registrirani svoj statutarni sedež.

(53)

Število delovnih dni, ki potečejo v državi članici ponudnika plačilnih storitev plačnika, določi število dni za odgovor na zahtevo po informacijah o plačniku.

(54)

Ker se lahko zgodi, da v kazenskih preiskavah zahtevanih podatkov ali posameznikov, vpletenih v transakcijo, ni mogoče identificirati več mesecev ali celo let po prvotnem prenosu sredstev ali prenosu kriptosredstev, in da se omogoči dostop do ključnih dokazov v okviru preiskav, je primerno od ponudnikov plačilnih storitev ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahtevati, da določeno obdobje vodijo evidence informacij o plačniku in prejemniku plačila ali originatorju in upravičencu za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno na pet let, po tem obdobju pa bi se morali izbrisati vsi osebni podatki, razen če nacionalno pravo določa drugače. Če je to potrebno za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja pranja denarja ali financiranja terorizma ter po opravljeni oceni nujnosti in sorazmernosti ukrepa, bi morale imeti države članice možnost, da dovolijo ali zahtevajo hranjenje evidenc za nadaljnje obdobje največ petih let, brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporablja za potekajoče kazenske preiskave in pravne postopke, ter popolnoma v skladu z Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Te ukrepe bi lahko pregledali s stališča sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(55)

Za izboljšanje skladnosti s to uredbo in v skladu s Sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ bi bilo treba povečati pooblastila pristojnih organov za sprejemanje nadzornih ukrepov in izrekanje sankcij. Določiti bi bilo treba upravne sankcije in ukrepe, glede na pomembnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma pa bi morale države članice določiti sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Države članice bi morale o tem uradno obvestiti Komisijo ter stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima iz člena 9a(7) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(56)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(57)

Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Unije, je v monetarni uniji s posamezno državo članico, je sestavni del valutnega območja države članice ali je podpisalo monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic, in imajo ponudnike plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih sistemih in sistemih poravnave te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva teh držav ali ozemelj, je primerno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

(58)

Glede na potencialna velika tveganja, ki jih predstavljajo naslovi brez gostitelja, ter njihovo tehnološko in regulativno kompleksnost, tudi kar zadeva preverjanje informacij o lastništvu, bi morala Komisija do 1. julija 2026 oceniti, ali so potrebni dodatni posebni ukrepi za ublažitev tveganj, ki jih predstavljajo prenosi na naslove brez gostitelja ali z njih, ali prenosi subjektom, katerih sedež ni v Uniji, ali od takih subjektov, vključno z uvedbo morebitnih omejitev, oceniti pa bi morala tudi učinkovitost in sorazmernost mehanizmov, ki se uporabljajo za preverjanje točnosti informacij v zvezi z lastništvom naslovov brez gostitelja.

(59)

Trenutno se Direktiva (EU) 2015/849 uporablja samo za dve kategoriji ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, in sicer za ponudnike skrbniških denarnic in ponudnike, ki sodelujejo pri storitvah menjav med virtualnimi in fiat valutami. Da bi zapolnili obstoječe vrzeli v okviru za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter uskladitev prava Unije z mednarodnimi priporočili, bi bilo treba Direktivo (EU) 2015/849 spremeniti tako, da bo vključevala vse kategorije ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2023/1114, ki zajema širši krog ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Zlasti da se zagotovi, da bodo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi veljale enake zahteve in raven nadzora kot za kreditne in finančne institucije, je primerno posodobiti seznam pooblaščenih subjektov tako, da se v kategorijo finančnih institucij za namene Direktive (EU) 2015/849 uvrstijo tudi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi. Poleg tega, glede na to, da opredelitvi ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ustrezajo tudi tradicionalne finančne institucije, kadar ponujajo tovrstne storitve, obravnavanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi kot finančnih institucij omogoča enoten skladen sklop pravil za subjekte, ki opravljajo tako tradicionalne finančne storitve kot storitve v zvezi s kriptosredstvi. Direktivo (EU) 2015/849 bi bilo treba spremeniti tudi, da se zagotovi, da bodo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi lahko ustrezno blažili tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so jim izpostavljeni.

(60)

Odnosi, vzpostavljeni med ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi in subjekti s sedežem v tretjih državah za namene izvrševanja prenosov kriptosredstev ali opravljanja podobnih storitev v zvezi s kriptosredstvi, izkazujejo podobnosti s korespondenčnimi bančnimi odnosi z respondenčno institucijo iz tretje države. Ker je za te odnose značilno, da so stalni in se ponavljajo, bi jih bilo treba obravnavati kot vrsto korespondenčnega odnosa, zanje pa bi morali veljati posebni ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja, načeloma podobni tistim, ki se uporabljajo v kontekstu bančnih in finančnih storitev. Zlasti bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi pri vzpostavljanju novega korespondenčnega odnosa z respondenčnim subjektom uporabiti posebne ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, da se ugotovi in oceni izpostavljenost tveganju pri tem respondentu na podlagi njegovega ugleda, kakovosti nadzora in kontrol glede preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT). Na podlagi zbranih informacij bi morali korespondenčni ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvesti ustrezne ukrepe za ublažitev tveganja, pri katerih bi bilo treba upoštevati zlasti potencialno večje tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga predstavljajo neregistrirani subjekti in subjekti brez dovoljenja. To je še posebej pomembno, vse dokler bo izvajanje standardov FATF v zvezi s kriptosredstvi na svetovni ravni neenakomerno, kar pomeni dodatna tveganja in izzive. EBA bi moral zagotoviti smernice o tem, kako naj ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izvajajo okrepljeno skrbno preverjanje, in opredeliti ustrezne ukrepe za ublažitev tveganja, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, ko delajo s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki niso registrirani ali nimajo dovoljenja.

(61)

Z Uredbo (EU) 2023/1114 je bil vzpostavljen celovit regulativni okvir za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki prinaša harmonizacijo pravil v zvezi z izdajanjem dovoljenj in delovanjem ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi po vsej Uniji. Da bi se izognili podvajanju zahtev, bi bilo treba Direktivo (EU) 2015/849 spremeniti in črtati zahteve glede registracije v zvezi s tistimi kategorijami ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katere bo v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 veljala enotna ureditev izdajanja dovoljenj.

(62)

Ker ciljev te uredbe, in sicer preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z izvajanjem mednarodnih standardov ter z zagotavljanjem razpoložljivosti osnovnih informacij o plačnikih in prejemnikih plačil pri prenosih sredstev ter o originatorjih in upravičencih pri prenosih kriptosredstev, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Ta uredba upošteva Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, še posebej pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) ter načelo ne bis in idem.

(64)

Za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2023/1114 bi se morala ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe navedene uredbe. Države članice bi morale do tega datuma prenesti tudi spremembe Direktive (EU) 2015/849.

(65)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 22. septembra 2021 (24)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o informacijah o plačnikih in prejemnikih plačil, ki spremljajo prenose sredstev, v kateri koli valuti, ter o informacijah o originatorjih in upravičencih, ki spremljajo prenose kriptosredstev, za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma, kadar ima vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, udeležen pri prenosu sredstev ali prenosu kriptosredstev, v Uniji sedež ali statutarni sedež, kot je ustrezno. Poleg tega ta uredba določa pravila o notranjih politikah, postopkih in kontrolah za zagotovitev izvajanja omejevalnih ukrepov, kadar ima vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki sodelujejo pri prenosu sredstev ali prenosu kriptosredstev, v Uniji sedež ali statutarni sedež, kot je ustrezno.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme ponudnik plačilnih storitev ali ponudnik posredniških plačilnih storitev s sedežem v Uniji. Uporablja se tudi za prenose kriptosredstev, vključno s prenosi kriptosredstev, izvedenimi s kriptobankomati, kadar ima ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ali ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi bodisi originatorja bodisi upravičenca statutarni sedež v Uniji.

2.   Ta uredba se ne uporablja za storitve, navedene v členu 3, točke (a) do (m) in točka (o), Direktive (EU) 2015/2366.

3.   Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev ali prenose žetonov elektronskega denarja, kot so opredeljeni v členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114, ki se izvedejo z uporabo plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, prek mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ta kartica, instrument ali naprava se uporablja izključno za plačilo blaga ali storitev ter

(b)

številka te kartice, instrumenta ali naprave se navede pri vseh prenosih, ki izhajajo iz transakcije.

Vendar se ta uredba uporablja, kadar se plačilna kartica, instrument elektronskega denarja, mobilni telefon ali katera koli druga digitalna naprava ali predplačniška ali naročniška IT naprava s podobnimi značilnostmi uporablja za izvršitev prenosa sredstev ali žetonov elektronskega denarja med fizičnima osebama, ki kot potrošnika delujeta izven področja trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti.

4.   Ta uredba se ne uporablja za osebe, ki nimajo druge dejavnosti kot zgolj spreminjati dokumente v papirni obliki v elektronske informacije in ki to opravljajo na podlagi pogodbe, sklenjene s ponudnikom plačilnih storitev, ali osebe, ki nimajo druge dejavnosti kot zgolj ponudnikom plačilnih storitev zagotavljati sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za posredovanje sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave.

Ta uredba se ne uporablja za prenos sredstev, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

vključuje plačnika, ki dvigne gotovino s svojega lastnega plačilnega računa;

(b)

predstavlja prenos sredstev javnemu organu kot plačilo davkov, kazni ali drugih dajatev v državi članici;

(c)

tako plačnik kot prejemnik plačila sta ponudnika plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu;

(d)

izvede se prek čekov v elektronski obliki, vključno z elektronsko obdelanimi čeki.

Ta uredba se ne uporablja za prenos kriptosredstev, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

tako originator kot upravičenec sta ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki delujeta v svojem imenu;

(b)

pri prenosu gre za prenos kriptosredstev z osebe na osebo, izveden pa je brez sodelovanja ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

Žetoni elektronskega denarja, kot so opredeljeni v členu 3(1), točka 7, Uredbe (EU) 2023/1114, se v tej uredbi obravnavajo kot kriptosredstva.

5.   Država članica se lahko odloči, da te uredbe ne uporablja za prenose sredstev na svojem ozemlju na plačilnem računu prejemnika plačila, s katerega je mogoče plačevati izključno dobavo blaga ali opravljanje storitev, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

za ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila velja Direktiva (EU) 2015/849;

(b)

ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila lahko z enolično identifikacijsko oznako transakcije prek prejemnika plačila izsledi prenos sredstev od osebe, ki je s prejemnikom plačila sklenila dogovor o dobavi blaga ali opravljanju storitev;

(c)

znesek prenosa sredstev ne presega 1 000 EUR.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„financiranje terorizma“ pomeni financiranje terorizma, kot je opredeljeno v členu 1(5) Direktive (EU) 2015/849;

(2)

„pranje denarja“ pomeni dejavnosti pranja denarja iz člena 1(3) in (4) Direktive (EU) 2015/849;

(3)

„plačnik“ pomeni osebo, ki je imetnik plačilnega računa in odobri prenos sredstev s tega plačilnega računa, ali, kadar plačilni račun ne obstaja, ki izda nalog za prenos sredstev;

(4)

„prejemnik plačila“ pomeni osebo, ki je predvideni prejemnik prenosa sredstev;

(5)

„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni kategorije ponudnikov plačilnih storitev iz člena 1(1) Direktive (EU) 2015/2366, fizične ali pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev skladno s členom 32 Direktive, in pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev skladno s členom 9 Direktive 2009/110/ES, ki ponujajo storitve prenosa sredstev;

(6)

„ponudnik posredniških plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki ni ponudnik plačilnih storitev ne plačnika ne prejemnika plačila ter ki prejme in posreduje prenos sredstev v imenu ponudnika plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila ali drugega ponudnika posredniških plačilnih storitev;

(7)

„plačilni račun“ pomeni plačilni račun, kot je opredeljen v členu 4, točka 12, Direktive (EU) 2015/2366;

(8)

„sredstva“ pomeni sredstva, kot so opredeljena v členu 4, točka 25, Direktive (EU) 2015/2366;

(9)

„prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, vsaj delno izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek ponudnika plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo prejemniku plačila prek ponudnika plačilnih storitev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba ali ne, in ne glede na to, ali je ponudnik plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila isti ali ne, vključno s/z:

(a)

kreditnim prenosom, kot je opredeljen v členu 4, točka 24, Direktive (EU) 2015/2366;

(b)

direktno bremenitvijo, kot je opredeljena v členu 4, točka 23, Direktive (EU) 2015/2366;

(c)

denarnim nakazilom, kot je opredeljeno v členu 4, točka 22, Direktive (EU) 2015/2366, bodisi nacionalnim bodisi čezmejnim;

(d)

prenosom, izvedenim z uporabo plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi;

(10)

„prenos kriptosredstev“ pomeni katero koli transakcijo, katere namen je premik kriptosredstev z enega naslova razpršene evidence, računa s kriptosredstvi ali druge naprave, ki dopušča hrambo kriptosredstev, na drugo, izvede pa jo vsaj en ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki deluje v imenu bodisi originatorja bodisi upravičenca, ne glede na to, ali sta originator in upravičenec ista oseba ali ne, in ne glede na to, ali je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca isti ali ne;

(11)

„paketni prenos sredstev“ pomeni sveženj več posameznih prenosov sredstev ali prenosov kriptosredstev, ki se združijo za namene posredovanja;

(12)

„enolična identifikacijska oznaka transakcije“ pomeni kombinacijo črk, številk ali simbolov, ki jih določi bodisi ponudnik plačilnih storitev v skladu s protokoli plačilnih sistemov in sistemov poravnave ali sistemov sporočanja, ki se uporabljajo za prenos sredstev, bodisi ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ter ki omogoča sledljivost transakcije nazaj do plačnika in prejemnika plačila ali sledljivost prenosa kriptosredstev nazaj do originatorja in upravičenca;

(13)

„prenos kriptosredstev z osebe na osebo“ pomeni prenos kriptosredstev brez sodelovanja katerega koli ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi;

(14)

„kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kot je opredeljeno v členu 3(1), točka 5, Uredbe (EU) 2023/1114, razen kadar spada v kategorije iz člena 2(2), (3) in (4) navedene uredbe ali kako drugače izpolnjuje pogoje za opredelitev kot sredstvo;

(15)

„ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v členu 3(1), točka 15, Uredbe (EU) 2023/1114, kadar opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 16, navedene uredbe;

(16)

„ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki ni ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja ali upravičenca ter ki prejme in posreduje prenos kriptosredstev v imenu ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja ali upravičenca ali drugega ponudnika posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi;

(17)

„bankomati s kriptosredstvi“ ali „kriptobankomati“ pomeni fizične ali spletne elektronske terminale, ki ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi omogočajo opravljanje zlasti dejavnosti storitev prenosa kriptosredstev, iz člena 3(1), točka 16(j), Uredbe (EU) 2023/1114;

(18)

„naslov razpršene evidence“ pomeni alfanumerično kodo, ki v omrežju, ki uporablja tehnologijo razpršene evidence ali podobno tehnologijo, označuje naslov, prek katerega se kriptosredstva lahko pošiljajo ali prejemajo;

(19)

„račun s kriptosredstvi“ pomeni račun, ki ga ima ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v imenu ene ali več fizičnih ali pravnih oseb in ki se lahko uporablja za izvrševanje prenosov kriptosredstev;

(20)

„naslov brez gostitelja“ pomeni naslov razpršene evidence, ki ni povezan z nobenim od naslednjega:

(a)

ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi

(b)

subjektom, ki nima sedeža v Uniji in opravlja storitve, podobne storitvam ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi;

(21)

„originator“ pomeni osebo, ki ima račun s kriptosredstvi pri ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, naslov razpršene evidence ali napravo, ki dopušča hrambo kriptosredstev, in dovoli prenos kriptosredstev s tega računa, naslova razpršene evidence ali naprave, ali, če tak račun, naslov razpršene evidence ali naprava ne obstaja, oseba, ki naroči ali sproži prenos kriptosredstev;

(22)

„upravičenec“ pomeni osebo, ki je predvideni prejemnik prenosa kriptosredstev;

(23)

„identifikator pravnih subjektov“ ali „LEI“ pomeni edinstveno alfanumerično referenčno oznako, ki temelji na standardu ISO 17442 in je dodeljena pravnemu subjektu;

(24)

„tehnologija razpršene evidence“ pomeni tehnologijo razpršene evidence, kot je opredeljena v členu 3(1), točka 1, Uredbe (EU) 2023/1114.

POGLAVJE II

Obveznosti ponudnikov plačilnih storitev

Oddelek 1

Obveznosti ponudnika plačilnih storitev plačnika

Člen 4

Informacije, ki spremljajo prenose sredstev

1.   Ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da prenose sredstev spremljajo naslednje informacije o plačniku:

(a)

ime plačnika;

(b)

številka plačilnega računa plačnika;

(c)

naslov plačnika, vključno z državo, številka uradnega osebnega dokumenta ter identifikacijska številka stranke ali pa, namesto tega, datum in kraj rojstva plačnika, in

(d)

če v ustrezni obliki sporočila o plačilih obstaja potrebno polje za to in če plačnik ta podatek zagotovi svojemu ponudniku plačilnih storitev, trenutni LEI plačnika ali, če tega ni, kateri koli drug razpoložljiv enakovreden uradni identifikator.

2.   Ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da prenose sredstev spremljajo naslednje informacije o prejemniku plačila:

(a)

ime prejemnika plačila;

(b)

številka plačilnega računa prejemnika plačila in

(c)

če v ustrezni obliki sporočila o plačilih obstaja potrebno polje za to in če plačnik ta podatek zagotovi svojemu ponudniku plačilnih storitev, trenutni LEI prejemnika plačila ali, če tega ni, kateri koli drug razpoložljiv enakovreden uradni identifikator.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1, točka (b), in odstavka 2, točka (b), v primeru, ko se prenos ne opravi na plačilni račun ali z njega, ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da prenos sredstev spremlja enolična identifikacijska oznaka transakcije namesto številke plačilnega računa.

4.   Pred prenosom sredstev ponudnik plačilnih storitev plačnika preveri točnost informacij iz odstavka 1 in po potrebi odstavka 3 na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih iz zanesljivega in neodvisnega vira.

5.   Šteje se, da je preverjanje iz odstavka 4 tega člena izvedeno, kadar velja eno od naslednjega:

(a)

identiteta plačnika se preveri v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2015/849 in informacije, pridobljene na podlagi navedenega preverjanja, se hranijo v skladu s členom 40 navedene direktive;

(b)

za plačnika se uporablja člen 14(5) Direktive (EU) 2015/849.

6.   Brez poseganja v odstopanja iz členov 5 in 6 ponudnik plačilnih storitev plačnika ne izvrši nobenega prenosa sredstev, preden ne zagotovi popolne skladnosti s tem členom.

Člen 5

Prenosi sredstev znotraj Unije

1.   Z odstopanjem od člena 4(1) in (2), kadar imajo vsi ponudniki plačilnih storitev, ki so vključeni v plačilno verigo, sedež v Uniji, prenose sredstev spremlja vsaj številka plačilnega računa tako plačnika kot prejemnika plačila ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolična identifikacijska oznaka transakcije, in sicer brez poseganja v zahteve za informacije iz Uredbe (EU) št. 260/2012, kadar je to ustrezno.

2.   Ne glede na odstavek 1 ponudnik plačilnih storitev plačnika na zahtevo za informacije ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnika posredniških plačilnih storitev, v treh delovnih dneh od prejema navedene zahteve, da na voljo:

(a)

za prenose sredstev, ki presegajo 1 000 EUR, bodisi da gre za prenose, ki so izvedeni v posamezni transakciji ali v več transakcijah, za katere kaže, da so povezane, informacije o plačniku ali prejemniku plačila v skladu s členom 4;

(b)

za prenose sredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR in za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, vsaj:

(i)

imeni plačnika in prejemnika plačila ter

(ii)

številki plačilnega računa plačnika in prejemnika plačila ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolično identifikacijsko oznako transakcije.

3.   Z odstopanjem od člena 4(4), v primeru prenosov sredstev iz odstavka 2, točka (b), ponudniku plačilnih storitev plačnika tega člena ni treba preveriti informacij o plačniku, razen če ponudnik plačilnih storitev plačnika:

(a)

sredstva, ki se prenašajo, prejme v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali

(b)

utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Člen 6

Prenosi sredstev izven Unije

1.   V primeru paketnega prenosa sredstev od posameznega plačnika, kadar imajo ponudniki plačilnih storitev prejemnikov plačil sedež izven Unije, se člen 4(1) ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketni prenos sredstev, pod pogojem da paket vsebuje informacije iz člena 4(1), (2) in (3), da so bile te informacije preverjene v skladu s členom 4(4) in (5) in da posamezne prenose spremlja številka plačilnega računa plačnika ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolična identifikacijska oznaka transakcije.

2.   Z odstopanjem od člena 4(1) in, kadar je to ustrezno, brez poseganja v informacije, zahtevane v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012 kadar ima ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sedež izven Unije, se pri prenosih sredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR, za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, navedejo vsaj:

(a)

imeni plačnika in prejemnika plačila ter

(b)

številki plačilnega računa plačnika in prejemnika plačila ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolično identifikacijsko oznako transakcije.

Z odstopanjem od člena 4(4) ponudniku plačilnih storitev plačnika ni treba preveriti informacij o plačniku iz tega odstavka, razen če ponudnik plačilnih storitev plačnika:

(a)

sredstva, ki se prenašajo, prejme v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali

(b)

utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Oddelek 2

Obveznosti ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila

Člen 7

Odkrivanje manjkajočih informacij o plačniku ali prejemniku plačila

1.   Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila izvede učinkovite postopke za odkrivanje, ali so bila polja v zvezi z informacijami o plačniku in prejemniku plačila v sistemu sporočil ali v plačilnem sistemu in sistemu poravnave, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili tega sistema.

2.   Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila izvede učinkovite postopke, vključno s spremljanjem po prenosih ali med njimi, kadar je to ustrezno, za odkrivanje, ali manjkajo naslednje informacije o plačniku ali prejemniku plačila:

(a)

za prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika sedež v Uniji, informacije iz člena 5;

(b)

za prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika sedež izven Unije, informacije iz člena 4(1), točke (a), (b) in (c), in člena 4(2), točki (a) in (b);

(c)

za paketne prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika sedež izven Unije, informacije iz člena 4(1), točke (a), (b) in (c), in člena 4(2), točki (a) in (b), v zvezi z navedenim paketnim prenosom sredstev.

3.   V primeru prenosov sredstev, ki presegajo 1 000 EUR, bodisi da gre za prenose, ki so izvedeni v posamezni transakciji ali v več transakcijah, za katere kaže, da so povezane, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, preden knjiži v dobro plačilnega računa prejemnika plačila ali da sredstva na voljo prejemniku plačila, preveri točnost informacij o prejemniku plačila iz odstavka 2 tega člena, na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih iz zanesljivega in neodvisnega vira, brez poseganja v zahteve, določene v členih 83 in 84 Direktive (EU) 2015/2366.

4.   V primeru prenosov sredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR, za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila ni treba preveriti točnosti informacij o prejemniku plačila, razen če ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila:

(a)

izplača sredstva v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali

(b)

utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

5.   Šteje se, da je preverjanje iz odstavkov 3 in 4 tega člena izvedeno, kadar velja eno od naslednjega:

(a)

identiteta prejemnika plačila se preveri v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2015/849 in informacije, pridobljene na podlagi navedenega preverjanja, se hranijo v skladu s členom 40 navedene direktive;

(b)

za prejemnika plačila se uporablja člen 14(5) Direktive (EU) 2015/849.

Člen 8

Prenosi sredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi informacijami o plačniku ali prejemniku plačila

1.   Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila izvede učinkovite postopke, ki temeljijo na tveganju, vključno s postopki, ki temeljijo na upoštevanju tveganja iz člena 13 Direktive (EU) 2015/849, za določanje ali izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni popolnih zahtevanih informacij o plačniku in prejemniku plačila, ter za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Kadar ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ob prejetju prenosa sredstev ugotovi, da informacije iz člena 4(1), točke (a), (b) in (c), člena 4(2), točki (a) in (b), člena 5(1) ali člena 6 manjkajo ali so nepopolne ali niso bile izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili sistema sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave iz člena 7(1), ob upoštevanju tveganja:

(a)

zavrne prenos ali

(b)

zahteva zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila, preden sredstva knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila ali da sredstva na voljo prejemniku plačila ali po tem.

2.   Kadar ponudnik plačilnih storitev večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila:

(a)

sprejme ukrepe, ki lahko najprej vključujejo izdajo opozoril in določitev rokov, preden preide na zavrnitev, omejitev ali prekinitev v skladu s točko (b), če zahtevane informacije še vedno niso zagotovljene, ali

(b)

neposredno zavrne vse prihodnje prenose sredstev tega ponudnika plačilnih storitev, ali omeji ali prekine svoj poslovni odnos s tem ponudnikom plačilnih storitev.

Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila o tej nezagotovitvi in sprejetih ukrepih poroča pristojnemu organu, odgovornemu za spremljanje izpolnjevanja določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Člen 9

Ocena in poročanje

Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila upošteva manjkajoče ali nepopolne informacije o plačniku ali prejemniku plačila kot dejavnik, ko ocenjuje, ali je prenos sredstev ali katera koli povezana transakcija sumljiva in ali je treba o tem poročati finančni obveščevalni enoti (FIU) v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

Oddelek 3

Obveznosti ponudnikov posredniških plačilnih storitev

Člen 10

Ohranjanje informacij o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenos

Ponudniki posredniških plačilnih storitev zagotovijo, da se vse prejete informacije o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenos sredstev, ohranijo skupaj s prenosom.

Člen 11

Odkrivanje manjkajočih informacij o plačniku ali prejemniku plačila

1.   Ponudnik posredniških plačilnih storitev izvede učinkovite postopke za odkrivanje, ali so bila polja v zvezi z informacijami o plačniku in prejemniku plačila v sistemu sporočil ali v plačilnem sistemu in sistemu poravnave, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili tega sistema.

2.   Ponudnik posredniških plačilnih storitev izvede učinkovite postopke, vključno s spremljanjem po prenosih ali med njimi, kadar je to ustrezno, za odkrivanje, ali manjkajo naslednje informacije o plačniku ali prejemniku plačila:

(a)

za prenose sredstev, kadar imajo ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila sedež v Uniji, informacije iz člena 5;

(b)

za prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila sedež izven Unije, informacije iz člena 4(1), točke (a), (b) in (c), in člena 4(2), točki (a) in (b);

(c)

za paketne prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila sedež izven Unije, informacije iz člena 4(1), točke (a), (b) in (c), in člena 4(2), točki (a) in (b), v zvezi z navedenim paketnim prenosom sredstev.

Člen 12

Prenosi sredstev z manjkajočimi informacijami o plačniku ali prejemniku plačila

1.   Ponudnik posredniških plačilnih storitev vzpostavi učinkovite postopke, ki temeljijo na tveganju, za določanje ali izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni popolnih zahtevanih informacij o plačniku in prejemniku plačila, ter za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Kadar ponudnik posredniških plačilnih storitev ob prejetju prenosa sredstev ugotovi, da informacije iz člena 4(1), točke (a), (b) in (c), člena 4(2), točki (a) in (b), člena 5(1) ali člena 6 manjkajo ali niso bile izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili sistema sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave iz člena 7(1), ta ponudnik posredniških plačilnih storitev na podlagi upoštevanja tveganja:

(a)

zavrne prenos ali

(b)

zahteva zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila, pred ali po prenosu sredstev.

2.   Kadar ponudnik plačilnih storitev večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev:

(a)

sprejme ukrepe, ki lahko najprej vključujejo izdajo opozoril in določitev rokov, preden preide na zavrnitev, omejitev ali prekinitev v skladu s točko (b), če zahtevane informacije še vedno niso zagotovljene, ali

(b)

neposredno zavrne vse prihodnje prenose sredstev tega ponudnika plačilnih storitev, ali omeji ali prekine svoj poslovni odnos s tem ponudnikom plačilnih storitev.

Ponudnik posredniških plačilnih storitev o tej nezagotovitvi zahtevanih informacij in o sprejetih ukrepih poroča pristojnemu organu, odgovornemu za spremljanje izpolnjevanja določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Člen 13

Ocena in poročanje

Ponudnik posredniških plačilnih storitev upošteva manjkajoče informacije o plačniku ali prejemniku plačila kot dejavnik, ko ocenjuje, ali je prenos sredstev ali katera koli povezana transakcija sumljiva in ali je treba o tem poročati FIU v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

POGLAVJE III

Obveznosti ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi

Oddelek 1

Obveznosti ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja

Člen 14

Informacije, ki spremljajo prenose kriptosredstev

1.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja zagotovi, da prenose kriptosredstev spremljajo naslednje informacije o originatorju:

(a)

ime originatorja;

(b)

naslov razpršene evidence originatorja, kadar se prenos kriptosredstev zabeleži v omrežju z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, in številka računa s kriptosredstvi originatorja, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije;

(c)

številka računa s kriptosredstvi originatorja, kadar se prenos kriptosredstev ne zabeleži v omrežju z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije;

(d)

naslov originatorja, vključno z državo, številka uradnega osebnega dokumenta ter identifikacijska številka stranke ali pa, namesto tega, datum in kraj rojstva originatorja, in

(e)

če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če originator ta podatek zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI originatorja ali, če tega ni, kateri koli drug razpoložljiv enakovreden uradni identifikator originatorja.

2.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja zagotovi, da prenose kriptosredstev spremljajo naslednje informacije o upravičencu:

(a)

ime upravičenca;

(b)

naslov razpršene evidence upravičenca, kadar se prenos kriptosredstev zabeleži v omrežju z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, in številka računa s kriptosredstvi upravičenca, kadar tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije;

(c)

številka računa s kriptosredstvi originatorja, kadar se prenos kriptosredstev ne zabeleži v omrežju z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, in

(d)

če v ustrezni obliki sporočila obstaja potrebno polje za to in če originator ta podatek zagotovi svojemu ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi, trenutni LEI originatorja ali, če tega ni, kateri koli drug razpoložljiv enakovreden uradni identifikator upravičenca.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1, točka (c), in odstavka 2, točka (c), v primeru, ko se prenos kriptosredstev ne zabeleži v omrežju z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije in se ne izvede na račun s kriptosredstvi ali z njega, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja zagotovi, da prenos kriptosredstev spremlja enolična identifikacijska oznaka transakcije.

4.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se predložijo pred ali hkrati oziroma sočasno s prenosom kriptosredstev, na varen način in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Za informacije iz odstavkov 1 in 2 ni potrebno, da se neposredno priložijo prenosu kriptosredstev ali jih vanj vključijo.

5.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja v primeru prenosa kriptosredstev, ki se izvede na naslov brez gostitelja, pridobi in hrani informacije iz odstavkov 1 in 2 ter zagotovi, da je prenos kriptosredstev mogoče individualno identificirati.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja v primeru prenosa, katerega znesek presega 1 000 EUR, na naslov brez gostitelja brez poseganja v posebne ukrepe za blažitev tveganj, sprejete v skladu s členom 19b Direktive (EU) 2015/849, sprejme ustrezne ukrepe za oceno, ali ima originator zadevni naslov v lasti ali pod nadzorom.

6.   Pred prenosom kriptosredstev ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja preveri točnost informacij iz odstavka 1 na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih iz zanesljivega in neodvisnega vira.

7.   Šteje se, da je preverjanje iz odstavka 6 tega člena izvedeno, kadar velja eno od naslednjega:

(a)

identiteta originatorja se preveri v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2015/849 in informacije, pridobljene na podlagi navedenega preverjanja, se hranijo v skladu s členom 40 navedene direktive;

(b)

za originatorja se uporablja člen 14(5) Direktive (EU) 2015/849.

8.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja ne omogoči začetka kakršnega koli prenosa kriptosredstev oziroma ga ne izvrši, preden ne zagotovi popolne skladnosti s tem členom.

Člen 15

Paketni prenosi kriptosredstev

V primeru paketnega prenosa kriptosredstev od posameznega originatorja se člen 14(1) ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketni prenos kriptosredstev, pod pogojem da paket vsebuje informacije iz člena 14(1), (2) in (3), da so bile te informacije preverjene v skladu s členom 14(6) in (7) in da posamezne prenose spremlja naslov razpršene evidence originatorja, kadar se uporablja člen 14(2), točka (b), številka računa s kriptosredstvi originatorja, kadar se uporablja člen 14(2), točka (c), oziroma enolična identifikacijska oznaka transakcije, kadar se uporablja člen 14(3).

Oddelek 2

Obveznosti ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca

Člen 16

Odkrivanje manjkajočih informacij o originatorju ali upravičencu

1.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvede učinkovite postopke, vključno s spremljanjem po prenosih ali med njimi, kadar je to ustrezno, za odkrivanje, ali so informacije iz člena 14(1) in (2) o originatorju in upravičencu vključene v prenos oziroma paketni prenos kriptosredstev ali se pošljejo naknadno.

2.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca v primeru prenosa kriptosredstev, ki se izvede z naslova brez gostitelja, pridobi in hrani informacije iz člena 14(1) in (2) ter zagotovi, da je prenos kriptosredstev mogoče individualno identificirati.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca v primeru prenosa, katerega znesek presega 1 000 EUR, z naslova brez gostitelja brez poseganja v posebne ukrepe za blažitev tveganj, sprejete v skladu s členom 19b Direktive (EU) 2015/849, sprejme ustrezne ukrepe za oceno, ali ima originator navedeni naslov v lasti ali pod nadzorom.

3.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, preden da kriptosredstva na voljo upravičencu, na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih iz zanesljivega in neodvisnega vira, preveri točnost informacij iz člena 14(2).

4.   Šteje se, da je preverjanje iz odstavkov 2 in 3 tega člena izvedeno, kadar velja eno od naslednjega:

(a)

identiteta upravičenca se preveri v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2015/849 in informacije, pridobljene na podlagi navedenega preverjanja, se hranijo v skladu s členom 40 navedene direktive;

(b)

za originatorja se uporablja člen 14(5) Direktive (EU) 2015/849.

Člen 17

Prenosi kriptosredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi informacijami o originatorju ali upravičencu

1.   Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvede učinkovite postopke, ki temeljijo na tveganju, vključno s postopki, ki temeljijo na upoštevanju tveganja iz člena 13 Direktive (EU) 2015/849, za določanje ali izvršiti, zavrniti, vrniti ali ustaviti prenos kriptosredstev, za katerega ni popolnih zahtevanih informacij o originatorju in upravičencu, ter za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ugotovi, da informacije iz člena 14(1) ali (2) ali člena 15 manjkajo ali so nepopolne, ta ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ob upoštevanju tveganja in brez nepotrebnega odlašanja:

(a)

zavrne prenos ali prenesena kriptosredstva vrne na račun s kriptosredstvi originatorja ali

(b)

zahteva zahtevane informacije o originatorju in upravičencu, preden da kriptosredstva na voljo upravičencu.

2.   Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o originatorju ali upravičencu, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca:

(a)

sprejme ukrepe, ki lahko najprej vključujejo izdajo opozoril in določitev rokov, preden preide na zavrnitev, omejitev ali prekinitev v skladu s točko (b), če zahtevane informacije še vedno niso zagotovljene, ali

(b)

neposredno zavrne vse prihodnje prenose kriptosredstev na račun ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ali z njega ali omeji ali prekine svoj poslovni odnos s tem ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca o tej nezagotovitvi in sprejetih ukrepih poroča pristojnemu organu, odgovornemu za spremljanje izpolnjevanja določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Člen 18

Ocena in poročanje

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca upošteva manjkajoče ali nepopolne informacije o originatorju ali upravičencu kot dejavnik, ko ocenjuje, ali je prenos kriptosredstev ali katera koli povezana transakcija sumljiva in ali je treba o tem poročati FIU v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

Oddelek 3

Obveznosti ponudnikov posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi

Člen 19

Ohranjanje informacij o originatorju in upravičencu, ki spremljajo prenos

Ponudniki posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotovijo, da se vse prejete informacije o originatorju in upravičencu, ki spremljajo prenos kriptosredstev, posredujejo skupaj s prenosom ter da se evidence o teh informacijah ohranijo in na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom.

Člen 20

Odkrivanje manjkajočih informacij o originatorju ali upravičencu

Ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi izvede učinkovite postopke, vključno s spremljanjem po prenosih ali med njimi, kadar je to ustrezno, za odkrivanje, ali so bile informacije o originatorju ali upravičencu iz člena 14(1), točke (a), (b) in (c), in člena 14(2), točke (a), (b) in (c), predložene predhodno ali hkrati oziroma sočasno s prenosom ali paketnim prenosom kriptosredstev, tudi kadar se prenos izvede na naslov brez gostitelja ali z njega.

Člen 21

Prenosi kriptosredstev z manjkajočimi informacijami o originatorju ali upravičencu

1.   Ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavi učinkovite postopke, ki temeljijo na tveganju, vključno s postopki z upoštevanjem tveganja iz člena 13 Direktive (EU) 2015/849, za določanje ali izvršiti, zavrniti, vrniti ali ustaviti prenos kriptosredstev, za katerega ni zahtevanih informacij o originatorju in upravičencu, ter za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Kadar ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi ob prejetju prenosa sredstev ugotovi, da informacije iz člena 14(1), točke (a), (b) in (c), in člena 14(2), točke (a), (b) in (c), ali člena 15(1) manjkajo ali so nepopolne, ta ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi na podlagi upoštevanja tveganja in brez nepotrebnega odlašanja:

(a)

zavrne prenos ali vrne prenesena kriptosredstva ali

(b)

zahteva zahtevane informacije o originatorju in upravičencu pred prenosom kriptosredstev.

2.   Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o originatorju ali upravičencu, ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi:

(a)

sprejme ukrepe, ki lahko najprej vključujejo izdajo opozoril in določitev rokov, preden preide na zavrnitev, omejitev ali prekinitev v skladu s točko (b), če zahtevane informacije še vedno niso zagotovljene, ali

(b)

neposredno zavrne vse prihodnje prenose kriptosredstev na račun ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ali z njega ali omeji ali prekine svoj poslovni odnos s tem ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi.

Ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi o tej nezagotovitvi zahtevanih informacij in o sprejetih ukrepih poroča pristojnemu organu, odgovornemu za spremljanje izpolnjevanja določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Člen 22

Ocena in poročanje

Ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi upošteva manjkajoče informacije o plačniku ali prejemniku plačila kot dejavnik, ko ocenjuje, ali je prenos kriptosredstev ali katera koli povezana transakcija sumljiva in ali je treba o tem poročati FIU v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.

POGLAVJE IV

Skupni ukrepi, ki jih uporabljajo ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi

Člen 23

Notranje politike, postopki in kontrole za zagotovitev izvajanja omejevalnih ukrepov

Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi imajo vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole za zagotovitev izvajanja Unijinih in nacionalnih omejevalnih ukrepov med prenašanjem sredstev in kriptosredstev na podlagi te uredbe.

Evropski bančni organ (EBA) do 30. decembra 2024 izda smernice, v katerih določi ukrepe iz tega člena.

POGLAVJE V

Informacije, varstvo podatkov in hranjenje evidenc

Člen 24

Zagotavljanje informacij

Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi v celoti in brez odlašanja, tudi prek osrednje kontaktne točke v skladu s členom 45(9) Direktive (EU) 2015/849, kadar je bila taka kontaktna točka imenovana, in v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi v nacionalnem pravu države članice, v kateri imajo sedež ali statutarni sedež, kot je ustrezno, odgovorijo na poizvedbe izključno od organov, odgovornih za preprečevanje in boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma zadevne države članice v zvezi z informacijami, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe.

Člen 25

Varstvo podatkov

1.   Obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe ureja Uredba (EU) 2016/679. Osebne podatke, ki jih na podlagi te uredbe obdela Komisija ali EBA, ureja Uredba (EU) 2018/1725.

2.   Osebne podatke ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi na podlagi te uredbe obdelujejo le za namene preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in se jih ne obdeluje dodatno na način, ki je nezdružljiv s temi nameni. Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe v komercialne namene je prepovedana.

3.   Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi novim strankam zagotovijo informacije, zahtevane na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2016/679, in sicer pred sklenitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo občasne transakcije. Te informacije se zagotovijo v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2016/679 ter zlasti zajemajo splošno obvestilo, ki zadeva pravne obveznosti ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi na podlagi te uredbe, kadar se osebne podatke obdeluje za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

4.   Ponudniki plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi vedno zagotovijo, da se posredovanje vseh osebnih podatkov o strankah, ki sodelujejo pri prenosu sredstev ali prenosu kriptosredstev, izvede v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Evropski odbor za varstvo podatkov po posvetu z EBA izda smernice o praktičnem izpolnjevanju zahtev za varstvo podatkov za prenose osebnih podatkov v tretje države pri prenosih kriptosredstev. EBA izda smernice o ustreznih postopkih za določanje, ali izvršiti, zavrniti, vrniti ali ustaviti prenos kriptosredstev v primerih, v katerih ni mogoče zagotoviti izpolnjevanja zahtev za varstvo podatkov za prenos osebnih podatkov v tretje države.

Člen 26

Hranjenje evidenc

1.   Informacije o plačniku in prejemniku plačila ali o originatorju in upravičencu se ne hranijo dlje, kot je nujno potrebno. Ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila hranijo evidence informacij iz členov 4 do 7, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca pa evidence informacij iz členov 14 do 16, za obdobje pet let.

2.   Po preteku obdobja hranjenja iz odstavka 1 ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotovijo, da se osebni podatki izbrišejo, razen če je drugače določeno z nacionalnim pravom, ki določi okoliščine, v katerih lahko ponudniki plačilnih storitev in storitev v zvezi s kriptosredstvi hranijo oziroma še naprej hranijo take podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo šele po tem, ko so izvedle podrobno oceno potrebnosti in sorazmernosti take nadaljnje hrambe, in kadar menijo, da je upravičena, kot potrebna za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje nadaljnje hrambe ne presega petih let.

3.   Kadar na dan 25. junija 2015 v državi članici tečejo pravni postopki v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali preganjanjem domnevnega pranja denarja ali financiranja terorizma, ponudnik plačilnih storitev pa ima informacije ali dokumente v zvezi z navedenimi tekočimi postopki, lahko ponudnik plačilnih storitev te informacije ali dokumente hrani v skladu z nacionalnim pravom za obdobje petih let od 25. junija 2015. Države članice lahko brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporabljajo v tekočih kazenskih preiskavah in pravnih postopkih, dovolijo ali zahtevajo hrambo takšnih informacij ali dokumentov za nadaljnje obdobje petih let, kadar je bila ugotovljena potrebnost in sorazmernost take nadaljnje hrambe zaradi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali preganjanja domnevnega pranja denarja ali financiranja terorizma.

Člen 27

Sodelovanje med pristojnimi organi

Za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in ustreznimi organi tretjih držav na podlagi te uredbe velja Direktiva (EU) 2015/849.

POGLAVJE VI

Sankcije in spremljanje

Člen 28

Upravne sankcije in ukrepi

1.   Brez poseganja v pravico, da predpišejo in izrečejo kazenske sankcije, države članice določijo pravila o upravnih sankcijah in ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, ter sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Sankcije in ukrepi, ki se predpišejo, so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter so skladni s tistimi, ki so določeni v skladu s poglavjem VI, oddelek 4, Direktive (EU) 2015/849.

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah ali ukrepih za kršitev določb te uredbe, za katere se v njihovem nacionalnem pravu uporabljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice Komisiji sporočijo ustrezne določbe kazenskega prava.

2.   Kadar obveznosti veljajo za ponudnike plačilnih storitev in ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, države članice zagotovijo, da se v primeru kršitev določb te uredbe lahko sankcije ali ukrepi, ob upoštevanju nacionalnega prava, uporabijo za člane upravljalnega organa ustreznega ponudnika storitev in katere koli druge fizične osebe, ki je na podlagi nacionalnega prava odgovorna za kršitev.

3.   Države članice Komisijo in stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima iz člena 9a(7) Uredbe (EU) št. 1093/2010 uradno obvestijo o pravilih iz odstavka 1. Države članice Komisijo in navedeni stalni notranji odbor brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah pravil.

4.   V skladu s členom 58(4) Direktive (EU) 2015/849 imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pri izvajanju svojih pooblastil za izrek upravnih sankcij in ukrepov med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s temi upravnimi sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in usklajujejo svoje ukrepanje pri reševanju čezmejnih primerov.

5.   Države članice zagotovijo, da lahko pravne osebe odgovarjajo za kršitve iz člena 29, ki jih je v njihovo korist bodisi individualno bodisi kot član organa te pravne osebe storila katera koli oseba na vodilnem položaju znotraj pravne osebe, in sicer na podlagi česar koli od naslednjega:

(a)

pooblastila za zastopanje pravne osebe;

(b)

pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe;

(c)

pristojnosti za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

6.   Države članice prav tako zagotovijo, da lahko pravne osebe odgovarjajo, kadar je bilo zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz odstavka 5 tega člena mogoče, da je oseba, podrejena pravni osebi, storila eno izmed kršitev iz člena 29 v korist te pravne osebe.

7.   Pristojni organi svoja pooblastila za izrek upravnih sankcij in ukrepov v skladu s to uredbo izvajajo na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi;

(c)

pod njihovo odgovornostjo s prenosom pooblastil na take druge organe;

(d)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil za izrek upravnih sankcij in ukrepov med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s temi upravnimi sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in usklajujejo svoje ukrepanje pri reševanju čezmejnih primerov.

Člen 29

Posebne določbe

Države članice zagotovijo, da njihove upravne sankcije in ukrepi vključujejo vsaj tiste, ki so določeni v členu 59(2) in (3) Direktive (EU) 2015/849, v primeru naslednjih kršitev te uredbe:

(a)

ponudnik plačilnih storitev prenosu sredstev večkrat ne priloži ali sistematično ne prilaga zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, s čimer krši člen 4, 5 ali 6, oziroma ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi prenosu kriptosredstev večkrat ne priloži ali sistematično ne prilaga zahtevanih informacij o originatorju in upravičencu, s čimer krši člen 14 ali 15;

(b)

ponudnik plačilnih storitev ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi večkrat ne shrani ali sistematično ne hrani evidenc, s čimer krši oziroma huje krši člen 26;

(c)

ponudnik plačilnih storitev ne izvede učinkovitih postopkov, ki temeljijo na tveganju, s čimer krši člen 8 ali 12, oziroma ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ne izvede učinkovitih postopkov, ki temeljijo na tveganju, s čimer krši člen 17;

(d)

ponudnik posredniških plačilnih storitev resno krši izpolnjevanje člena 11 ali 12 oziroma ponudnik posredniških storitev v zvezi s kriptosredstvi krši izpolnjevanje člena 19, 20 ali 21.

Člen 30

Objava sankcij in ukrepov

V skladu s členom 60(1), (2) in (3) Direktive (EU) 2015/849 pristojni organi, če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene posameznega primera, nemudoma objavijo upravne sankcije in ukrepe, izrečene v primerih iz členov 28 in 29 te uredbe, skupaj z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteto oseb, ki so odgovorne za kršitev.

Člen 31

Izvajanje sankcij in ukrepov s strani pristojnih organov

1.   Pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij pristojni organi upoštevajo vse relevantne okoliščine, vključno z okoliščinami, navedenimi v členu 60(4) Direktive (EU) 2015/849.

2.   Glede administrativnih sankcij in ukrepov, izrečenih v skladu s to uredbo, se uporablja člen 62 Direktive (EU) 2015/849.

Člen 32

Poročanje o kršitvah

1.   Države članice vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o kršitvah te uredbe pristojnim organom.

Ti mehanizmi vključujejo vsaj tiste iz člena 61(2) Direktive (EU) 2015/849.

2.   Ponudniki plačilnih storitev in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi v sodelovanju s pristojnimi organi vzpostavijo ustrezne notranje postopke, v okviru katerih lahko njihovi zaposleni ali osebe v primerljivem položaju sorazmerno z vrsto in velikostjo zadevnega ponudnika plačilnih storitev ali ponudnika storitev v zvezi s kritposredstvi prek varnega, neodvisnega, posebnega in anonimnega kanala interno poročajo o kršitvah.

Člen 33

Spremljanje

1.   Države članice zahtevajo, da pristojni organi učinkovito spremljajo in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter z učinkovitimi mehanizmi spodbujajo poročanje o kršitvah določb te uredbe pristojnim organom.

2.   Komisija do 31. decembra 2026, nato pa vsaka tri leta, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi poglavja VI s posebnim poudarkom na čezmejnih primerih.

POGLAVJE VII

Izvedbena pooblastila

Člen 34

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VIII

Odstopanja

Člen 35

Sporazumi z državami in ozemlji, ki niso sestavni del ozemlja Unije

1.   Komisija lahko pooblasti katero koli državo članico, da sklene sporazum s tretjo državo ali z ozemljem zunaj ozemeljske veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) iz člena 355 PDEU (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali zadevno ozemlje), ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da se lahko prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj te države članice.

Taki sporazumi se lahko odobrijo le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zadevna država ali zadevno ozemlje je v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico, je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic;

(b)

ponudniki plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnem sistemu in sistemu poravnave te države članice;

(c)

zadevna država ali zadevno ozemlje od ponudnikov plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kot so določena v tej uredbi.

2.   Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, predloži zahtevo Komisiji in ji zagotovi vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

3.   Ko Komisija prejme tako zahtevo, se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali zadevnim ozemljem začasno obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj te države članice, dokler ni sprejeta odločitev v skladu s tem členom.

4.   Če Komisija v dveh mesecih od prejetja zahteve meni, da nima vseh informacij, potrebnih za presojo zahteve, stopi v stik z zadevno državo članico in ji sporoči, katere dodatne informacije potrebuje.

5.   Komisija v enem mesecu od prejetja vseh informacij, za katere meni, da jih potrebuje za presojo zahteve, državo članico prosilko ustrezno uradno obvesti in kopije zahteve posreduje drugim državam članicam.

6.   V treh mesecih od uradnega obvestila iz odstavka 5 tega člena, Komisija z izvedbenim aktom v skladu s členom 34(2) odloči, ali bo zadevno državo članico pooblastila za sklenitev sporazuma, ki je predmet zahteve.

Komisija v vsakem primeru sprejme odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka v 18 mesecih od dne, ko prejme zahtevo.

POGLAVJE IX

Druge določbe

Člen 36

Smernice

EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice, naslovljene na pristojne organe in ponudnike plačilnih storitev, v zvezi z ukrepi, ki se sprejmejo v skladu s to uredbo, zlasti v zvezi z izvajanjem členov 7, 8, 11 in 12 te uredbe. EBA do 30. junija 2024 izda smernice, naslovljene na pristojne organe in ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, o ukrepih, ki se sprejmejo v zvezi z izvajanjem členov 14 do 17 in členov 19 do 22 te uredbe.

EBA izda smernice, v katerih določi tehnične vidike uporabe te uredbe za direktne bremenitve, pa tudi ukrepe, ki jih morajo sprejeti ponudniki storitev odreditve plačil, kot so opredeljeni v členu 4, točka 18, Direktive (EU) 2015/2366, na podlagi te uredbe, pri čemer upoštevajo njihovo omejeno vlogo pri plačilnih transakcijah.

EBA izda smernice, naslovljene na pristojne organe, o značilnostih na tveganju temelječega pristopa k nadzoru ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti pri izvajanju takega nadzora.

EBA zagotovi reden dialog z deležniki o razvoju tehničnih interoperabilnih rešitev, da se olajša izpolnjevanje zahtev, določenih v tej uredbi.

Člen 37

Pregled

1.   Komisija do 12 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma pregleda to uredbo in po potrebi predlaga spremembe, da se zagotovi dosleden pristop in uskladitev z Uredbo o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.

2.   Komisija po posvetovanju z EBA do 1. julija 2026 izda poročilo, v katerem oceni tveganja, ki jih predstavljajo prenosi na naslove brez gostitelja ali z njih ali subjektom, katerih sedež ni v Uniji, ali od njih, in potrebo po posebnih ukrepih, s katerimi bi ta tveganja ublažili, ter po potrebi predlaga spremembe te uredbe.

3.   Komisija do 30. junija 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi in izvrševanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Poročilo iz prvega pododstavka vključuje naslednje elemente:

(a)

oceno učinkovitosti ukrepov, določenih v tej uredbi, ter izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe s strani ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi;

(b)

oceno tehnoloških rešitev za izpolnjevanje obveznosti, ki so na podlagi te uredbe naložene ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, tudi najnovejšega razvoja tehnološko zanesljivih in interoperabilnih rešitev za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ter uporabe analitičnih orodij tehnologije razpršene evidence za opredelitev izvora in cilja prenosov kriptosredstev in za izvedbo ocene uspešnosti orodja za poznavanje transakcij;

(c)

oceno učinkovitosti in ustreznosti pragov de minimis v zvezi s prenosi sredstev, zlasti v zvezi s področjem uporabe in sklopom informacij, ki spremljajo prenose, ter oceno potrebe po znižanju ali odpravi teh pragov;

(d)

oceno stroškov in koristi, ki izhajajo iz uvedbe pragov de minimis za sklop informacij, ki spremljajo prenose kriptosredstev, vključno z oceno s tem povezanih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;

(e)

analizo trendov pri uporabi naslovov brez gostitelja za prenose brez sodelovanja tretje strani, skupaj z oceno s tem povezanih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter ovrednotenjem potrebnosti, učinkovitosti in izvršljivosti dodatnih blažitvenih ukrepov, kot so posebne obveznosti ponudnikov denarnic v obliki strojne in programske opreme ter omejitev, nadzor ali prepoved prenosov, ki vključujejo naslove brez gostitelja.

V poročilu se upoštevajo nov razvoj dogodkov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter ustrezna vrednotenja, ocene in poročila na tem področju, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter obveščevalne službe, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ali drugi zanesljivi viri.

POGLAVJE X

Končne določbe

Člen 38

Spremembe Direktive (EU) 2015/849

Direktiva (EU) 2015/849 se spremeni:

(1)

v členu 2(1), točka 3, se točki (g) in (h) črtata;

(2)

člen 3 se spremeni:

(a)

v točki 2 se doda naslednja točka:

„(g)

ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi;“;

(b)

točka 8 se nadomesti z naslednjim:

„(8)

‚korespondenčni odnos‘ pomeni:

(a)

opravljanje bančnih storitev ene banke kot korespondenta za drugo banko kot respondenta, vključno z opravljanjem storitev v povezavi s tekočim računom ali drugim računom obveznosti in s tem povezanih storitev, kot so upravljanje denarnih sredstev, mednarodni prenosi sredstev, čekovni obračun, prehodni računi in menjalniške storitve;

(b)

odnose med kreditnimi institucijami, med finančnimi institucijami ter med kreditnimi in finančnimi institucijami, tudi kadar podobne storitve opravlja korespondenčna institucija za respondenčno institucijo in vključno z odnosi, vzpostavljenimi za transakcije z vrednostnimi papirji ali prenose sredstev, ali odnosi, vzpostavljenimi za transakcije s kriptosredstvi ali prenose kriptosredstev;“;

(c)

točki 18 in 19 se nadomestita z naslednjim:

„(18)

‚kriptosredstvo‘ pomeni kriptosredstvo, kot je opredeljeno v členu 3(1), točka 5, Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), razen kadar spada v kategorije iz člena 2(2), (3) in (4) navedene uredbe ali kako drugače izpolnjuje pogoje za opredelitev kot sredstvo;

(19)

‚ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi‘ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v členu 3(1), točka 15, Uredbe (EU) 2023/1114, kadar opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 16, navedene uredbe, razen svetovanja o kriptosredstvih, iz člena 3(1), točka 16(h), navedene uredbe;

(*1)  Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi Direktiv (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter Direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).“;"

(d)

doda se naslednja točka:

„(20)

‚naslov brez gostitelja‘ pomeni naslov brez gostitelja, kot je opredeljen v členu 3, točka 20, Uredbe (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

(*2)  Uredba (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L 150, 9.6.2023, str. 1).“;"

(3)

v členu 18 se dodata naslednja odstavka:

„5.   EBA do 30. decembra 2024 izda smernice o spremenljivkah in dejavnikih tveganja, ki jih morajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevati pri vzpostavljanju poslovnih odnosov ali izvajanju transakcij s kriptosredstvi.

6.   EBA zlasti pojasni, kako ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo dejavnike tveganja, navedene v Prilogi III, tudi pri izvajanju transakcij z osebami in subjekti, ki jih ne ureja ta direktiva. V ta namen EBA posebno pozornost nameni produktom, transakcijam in tehnologijam, ki lahko olajšujejo anonimnost, kot so zasebne denarnice, mikserji ali tamblerji.

Kadar so ugotovljeni primeri večjega tveganja, smernice iz odstavka 5 vključujejo ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja, pooblaščeni subjekti pa za ublažitev takih tveganj preučijo njihovo uporabo; tak ukrep je med drugim sprejetje ustreznih postopkov za ugotovitev izvora ali cilja kriptosredstev.“

;

(4)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 19a

1.   Države članice od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahtevajo, da opredelijo in ocenijo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, povezano s prenosi kriptosredstev, ki so usmerjena na naslov brez gostitelja ali z njega izvirajo. V ta namen imajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole. Države članice od njih zahtevajo, da uporabijo blažitvene ukrepe, sorazmerne z opredeljenimi tveganji. Ti blažitveni ukrepi vključujejo eno ali več od naslednjega:

(a)

sprejetje ukrepov na podlagi tveganj z namenom identifikacije in preveritve identitete originatorja ali upravičenca prenosa, ki se izvede na naslov brez gostitelja ali z njega, ali dejanskega lastnika takega originatorja ali upravičenca, tudi z zanašanjem na tretje strani;

(b)

zahtevanje dodatnih informacij o izvoru in cilju prenesenih kriptosredstev;

(c)

okrepljeno stalno spremljanje teh transakcij;

(d)

drugi ukrepi za blažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma kot tudi tveganja neizvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij in tistih ciljno usmerjenih finančnih sankcij, ki so povezane s financiranjem širjenja orožja, ter izogibanja le-tem.

2.   EBA do 30. decembra 2024 izda smernice, v katerih določi ukrepe iz tega člena, vključno z merili in načini za identifikacijo in preveritev identitete originatorja ali upravičenca prenosa, izvedenega na naslov brez gostitelja ali z njega, zlasti z zanašanjem na tretje strani, pri čemer upošteva najnovejši tehnološki razvoj.

Člen 19b

1.   Z odstopanjem od člena 19 velja, da države članice, kar zadeva čezmejne korespondenčne odnose, ki zajemajo izvrševanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 16, Uredbe (EU) 2023/1114, z izjemo točke (h) navedene točke, z respondenčnim subjektom, ki nima sedeža v Uniji in opravlja podobne storitve, vključno s prenosi kriptosredstev, poleg ukrepov skrbnega preverjanja strank, določenih v členu 13 te direktive, od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahtevajo, da ob navezovanju novega poslovnega odnosa s takim subjektom:

(a)

ugotovijo, ali ima respondenčni subjekt dovoljenje ali je registriran;

(b)

o respondenčnem subjektu zberejo zadostne informacije, da v celoti razumejo naravo njegovega poslovanja, ter iz javno dostopnih informacij ocenijo ugled subjekta in kakovost nadzora;

(c)

ocenijo kontrole glede AML/CFT pri respondenčnem subjektu;

(d)

pred vzpostavitvijo novih korespondenčnih odnosov pridobijo odobritev višjega vodstva;

(e)

dokumentirajo ustrezne odgovornosti posamezne stranke v korespondenčnem odnosu;

(f)

se glede prehodnih računov s kriptosredstvi prepričajo, da je respondenčni subjekt preveril identiteto strank, ki imajo neposreden dostop do računov korespondenčnega subjekta, in je te stranke stalno skrbno preverjal ter da je sposoben korespondenčnemu subjektu na zahtevo zagotoviti ustrezne podatke o skrbnem preverjanju strank.

Kadar se ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi odločijo, da bodo prekinili korespondenčne odnose iz razlogov, povezanih s politiko za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, svojo odločitev dokumentirajo in evidentirajo.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi informacije o skrbnem preverjanju za korespondenčni odnos posodabljajo redno oziroma kadar se pojavijo nova tveganja v povezavi z respondenčnim subjektom.

2.   Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo informacije iz odstavka 1, da bi ob upoštevanju tveganja določili ustrezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za blažitev tveganj, povezanih z respondenčnim subjektom.

3.   EBA do 30. junija 2024 izda smernice, v katerih določi merila in elemente, ki jih ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevajo pri izvajanju ocene iz odstavka 1 in ukrepov za blažitev tveganj iz odstavka 2, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih morajo sprejeti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, če respondenčni subjekt ni registriran ali nima dovoljenja.“

;

(5)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 24a

EBA do 1. januarja 2024 izda smernice, v katerih določi, kako se ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja strank iz tega oddelka uporabljajo takrat, ko pooblaščeni subjekti opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 15, Uredbe (EU) 2023/1114, z izjemo točke (h) navedene točke, in izvajajo prenose kriptosredstev, kot so opredeljeni v členu 3, točka 10, Uredbe (EU) 2023/1113. Določi zlasti, kako in kdaj ti pooblaščeni subjekti pridobijo dodatne informacije o originatorju in upravičencu.“

;

(6)

v členu 45 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:

„9.   Države članice lahko od izdajateljev elektronskega denarja, kot so opredeljeni v členu 2, točka 3, Direktive 2009/110/ES, ponudnikov plačilnih storitev, kot so opredeljeni v členu 4, točka 11, Direktive (EU) 2015/2366, in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo sedež na njihovem ozemlju v obliki, ki ni podružnica, glavni sedež pa v drugi državi članici, zahtevajo, da na njihovem ozemlju določijo osrednjo kontaktno točko. Slednja v imenu subjekta, ki posluje čezmejno, zagotavlja izpolnjevanje pravil o AML/CFT in nadzornikom olajšuje nadzor, tudi tako, da jim na zahtevo predloži dokumente in informacije.“

;

(7)

v členu 47 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice zagotovijo, da imajo menjalnice in unovčevalnice čekov ter ponudniki storitev za sklade ali družbe dovoljenje ali so registrirani, pa tudi, da so ponudniki storitev iger na srečo regulirani.“

;

(8)

v členu 67 se doda naslednji odstavek:

„3.   Države članice do 30. decembra 2024 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 2(1), točka 3, členom 3, točka 2(g), členom 3, točke 8, 18, 19 in 20, členom 19a(1), členom 19b(1) in (2), členom 45(9) in členom 47(1). Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 30. decembra 2024.“.

Člen 39

Razveljavitev

Uredba (EU) 2015/847 se razveljavi z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 40

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 30. decembra 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. maja 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

P. KULLGREN


(1)  UL C 68, 9.2.2022, str. 2.

(2)  UL C 152, 6.4.2022, str. 89.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. maja 2023.

(4)  Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

(5)  Glej Prilogo I.

(6)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(7)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(8)  Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

(9)  Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 70).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida (UL L 139, 29.5.2002, str. 9).

(12)  Uredba Sveta (EU) št. 356/2010 z dne 26. aprila 2010 o nekaterih posebnih omejitvenih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji (UL L 105, 27.4.2010, str. 1).

(13)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(14)  Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, 24.3.2012, str. 1).

(15)  Uredba Sveta (EU) 2016/1686 z dne 20. septembra 2016 o dodatnih omejevalnih ukrepih proti ISIL (Daiš) in Al-Kaidi ter fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so z njima povezani (UL L 255, 21.9.2016, str. 1).

(16)  Uredba Sveta (EU) 2017/1509 z dne 30. avgusta 2017 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 329/2007 (UL L 224, 31.8.2017, str. 1).

(17)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(18)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(19)  Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

(20)  Uredba (ES) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o čezmejnih plačilih v Uniji (UL L 274, 30.7.2021, str. 20).

(21)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(22)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(23)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(24)  UL C 524, 29.12.2021, str. 10.


PRILOGA I

RAZVELJAVLJENA UREDBA Z NAKNADNIMI SPREMEMBAMI

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

 

Uredba (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 334, 27.12.2019, str. 1).

[samo člen 6]


PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (EU) 2015/847

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1), (2) in (3)

Člen 2(1), (2) in (3)

Člen 2(4), prvi in drugi pododstavek

Člen 2(4), prvi in drugi pododstavek

Člen 2(4), tretji in četrti pododstavek

Člen 2(5)

Člen 2(5)

Člen 3, uvodno besedilo

Člen 3, uvodno besedilo

Člen 3, točke (1) do (9)

Člen 3, točke 1 do 9

Člen 3, točka 10

Člen 3, točka (10)

Člen 3, točka 11

Člen 3, točka (11)

Člen 3, točka 12

Člen 3, točka (12)

Člen 3, točke 13 do 24

Člen 4(1), uvodno besedilo

Člen 4(1), uvodno besedilo

Člen 4(1), točke (a), (b) in (c)

Člen 4(1), točke (a), (b) in (c)

Člen 4(1), točka (d)

Člen 4(2), uvodno besedilo

Člen 4(2), uvodno besedilo

Člen 4(2), točki (a) in (b)

Člen 4(2), točki (a) in (b)

Člen 4(2), točka (c)

Člen 4(3) do (6)

Člen 4(3) do (6)

Členi 5 do 13

Členi 5 do 13

Členi 14 do 23

Člen 14

Člen 24

Člen 15(1), (2) in (3)

Člen 25(1), (2) in (3)

Člen 15(4), edini pododstavek

Člen 25(4), prvi pododstavek

Člen 25(4), drugi pododstavek

Člen 16

Člen 26

Člen 27

Člen 17

Člen 28

Člen 18

Člen 29

Člen 19

Člen 30

Člen 20

Člen 31

Člen 21

Člen 32

Člen 22

Člen 33

Člen 23

Člen 34

Člen 24(1) do (6)

Člen 35(1) do (6)

Člen 24(7)

Člen 25, edini pododstavek

Člen 36, prvi pododstavek

Člen 36, drugi, tretji in četrti pododstavek

Člen 37

Člen 38

Člen 26

Člen 39

Člen 27

Člen 40

Priloga

Priloga I

Priloga II