UREDBA (EU) 2023/957 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 10. maja 2023

o spremembi Uredbe (EU) 2015/757, da se zagotovi vključitev dejavnosti pomorskega prometa v sistem EU za trgovanje z emisijami ter spremljanje emisij dodatnih toplogrednih plinov in emisij iz dodatnih vrst ladij ter poročanje o njih in njihovo preverjanje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pariški sporazum (4), sprejet 12. decembra 2015 na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), je začel veljati 4. novembra 2016. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Ta zaveza je bila okrepljena s sprejetjem Glasgowskega podnebnega pakta 13. novembra 2021 v okviru UNFCCC, v katerem je Konferenca pogodbenic UNFCCC, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic Pariškega sporazuma, priznala, da bodo vplivi podnebnih sprememb veliko manjši pri dvigu temperature za 1,5 °C v primerjavi z 2 °C, in se odločila, da si bo prizadevala za omejitev dviga temperature na 1,5 °C.

(2)

Nujnost ohranitve cilja Pariškega sporazuma glede omejitve dviga na 1,5 °C, je postala še pomembnejša po ugotovitvah Medvladnega panela o podnebnih spremembah v njegovem šestem ocenjevalnem poročilu, da je globalno segrevanje mogoče omejiti na 1,5 °C le, če se v tem desetletju nemudoma močno in trajno zmanjšajo svetovne emisije toplogrednih plinov.

(3)	Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta osrednji del sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor).

(4)

Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred z okoljem povezanimi tveganji in vplivi. Delavci iz različnih sektorjev ta prehod občutijo na različne načine. Hkrati ta prehod zadeva tudi enakosti spolov ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane in ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom ter posamezniki in gospodinjstva z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Pomeni tudi večji izziv za nekatere regije, zlasti strukturno prikrajšane in obrobne regije ter na otokih. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo prezrt.

(5)

Nujnost in vrednost uresničevanja evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter blaginjo državljanov Unije. Te posledice so pokazale, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost v zvezi z zunanjimi pretresi in ukrepati zgodaj, da bi preprečili ali ublažili posledice zunanjih pretresov na pravičen način, pri katerem ne bo nihče prezrt, vključno s tistimi, ki jim grozi energetska revščina. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe.

(6)	Unija se je v posodobljenem nacionalno določenem prispevku, ki ga je 17. decembra 2020 predložila sekretariatu UNFCCC, zavezala, da bo do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije zmanjšala za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

(7)

Unija je s sprejetjem Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (5) v zakonodajo vključila cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu najpozneje do leta 2050 in cilj doseganja negativnih emisij po tem letu. Navedena uredba določa tudi zavezujoč cilj Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, pa tudi, da si mora Komisija prizadevati za uskladitev vseh prihodnjih osnutkov ukrepov ali zakonodajnih predlogov, tudi proračunskih, s cilji navedene uredbe, če pa uskladitev ni dosežena, mora v okviru ocene učinka, priložene tem predlogom, navesti razloge za to.

(8)

Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju zmanjšanja emisij, ki je bilo vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2021/1119. Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) se zato spremeni tako, da se dejavnosti pomorskega prometa vključijo v sistem EU trgovanja z emisijami (EU ETS) in zagotovi, da te dejavnosti prispevajo svoj pravični delež k povečanim podnebnim ciljem Unije in ciljem Pariškega sporazuma. Zato je treba spremeniti tudi Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta (7), da se bo upoštevala vključitev dejavnosti pomorskega prometa v EU ETS.

(9)

Da bi bili upoštevani povečani podnebni cilji Unije in cilji Pariškega sporazuma, pa bi bilo treba spremeniti tudi področje uporabe Uredbe (EU) 2015/757. Zanesljiv sistem spremljanja, poročanja in preverjanja je osnovni pogoj za vsak tržni ukrep, standard učinkovitosti ali drug ustrezen ukrep, naj se ta uporablja na ravni Unije ali na svetovni ravni. Emisije ogljikovega dioksida (CO2) sicer predstavljajo veliko večino emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, a tudi emisije metana (CH4) in dušikovega oksida (N2O) predstavljajo pomemben delež takih emisij. Vključitev emisij CH4 in N2O v Uredbo (EU) 2015/757 bi bila koristna z vidika okoljske celovitosti in spodbujanja dobrih praks, uporabljati pa bi jo bilo treba do leta 2024. Na navadne tovorne ladje z bruto tonažo manj kot 5 000, a ne manj kot 400, odpade znaten delež emisij toplogrednih plinov vseh navadnih tovornih ladij. Navadne tovorne ladje z bruto tonažo manj kot 5 000, a ne manj kot 400, bi bilo zato treba od leta 2025 vključiti v Uredbo (EU) 2015/757, da bi tako povečali okoljsko učinkovitost sistema spremljanja, poročanja in preverjanja, zagotovili enake konkurenčne pogoje in zmanjšali tveganje izogibanja. Ladje za delo na morju prav tako povzročijo pomemben delež emisij toplogrednih plinov. Zato bi se morala navedena uredba od leta 2025 uporabljati tudi za ladje za delo na morju z bruto tonažo 400 ali več. Komisija bi morala do 31. decembra 2024 oceniti, ali bi bilo treba v Uredbo (EU) 2015/757 vključiti dodatne vrste ladij z bruto tonažo manj kot 5 000, a ne manj kot 400.

(10)

Uredbo (EU) 2015/757 bi bilo treba spremeniti tako, da se od družb zahteva, naj poročajo podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe in take podatke predložijo odgovornemu upravnemu organu ter temu organu predložijo v odobritev svoje preverjene načrte za spremljanje. Preveritelj pri preverjanju na ravni družbe ne bi smel preverjati poročil o emisijah na ravni ladje ali poročil na ravni ladje, ki jih je treba predložiti, kadar gre za spremembo družbe, saj so bila ta poročila na ravni ladje že preverjena. Za zagotovitev skladnosti pri upravljanju in izvrševanju bi moral biti subjekt, odgovoren za skladnost z Uredbo (EU) 2015/757, isti kot subjekt, odgovoren za skladnost z Direktivo 2003/87/ES.

(11)

Da bi zagotovili učinkovito delovanje EU ETS na upravni ravni in upoštevali vključitev emisij CH4 in N2O ter emisij z ladij za delo na morju na področje uporabe Uredbe (EU) 2015/757, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z metodami in pravili za spremljanje in pravili za poročanje o emisijah, ki jih zajema Uredba (EU) 2015/757, ter z vsemi drugimi ustreznimi informacijami iz navedene uredbe, pravili za odobritev načrtov za spremljanje in njihovih sprememb s strani odgovornih upravnih organov, pravili za spremljanje, poročanje in predložitev podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe ter pravili za preverjanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe in za izdajanje poročil o preverjanju podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (8). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(12)

Ker ciljev te uredbe, in sicer določiti pravila o spremljanju, poročanju in preverjanju, ki so potrebna za razširitev EU ETS na dejavnosti pomorskega prometa, ter zagotoviti spremljanje emisij dodatnih toplogrednih plinov in emisij iz dodatnih vrst ladij ter poročanje o njih in njihovo preverjanje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(13)	Uredbo (EU) 2015/757 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2015/757

Uredba (EU) 2015/757 se spremeni:

(1)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES“;

(2)	po celotni uredbi razen v členu 2, členu 5(2) in členu 21(5) ter prilogah I in II, se izraz „CO2“ nadomesti z izrazom „toplogredni plin“ in se opravijo vse potrebne slovnične spremembe;

(3)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila za natančno spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih relevantnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in zadevnih informacijah ter njihovo preverjanje zaradi spodbujanja stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa.“

;

(4)

v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo 5 000 in več v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki nastanejo med njihovimi plovbami za prevoz tovora ali potnikov v komercialne namene iz zadnjega pristanišča postanka takih ladij v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v njihovo naslednje pristanišče postanka, kot tudi v samih pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice.

1a. Od 1. januarja 2025 se ta uredba uporablja tudi za navadne tovorne ladje z bruto tonažo manj kot 5 000, a ne manj kot 400, v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki nastanejo med plovbami za prevoz tovora v komercialne namene iz njihovega zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v njihovo naslednje pristanišče postanka ter v pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice, in za ladje za delo na morju z bruto tonažo manj kot 5 000, a ne manj kot 400, v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki nastanejo med njihovimi plovbami iz njihovega zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v naslednje pristanišče postanka, pa tudi v pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice.

1b. Ta uredba se od 1. januarja 2025 uporablja za ladje za delo na morju z bruto tonažo 5 000 in več v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki nastanejo med njihovimi plovbami iz zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v naslednje pristanišče postanka, pa tudi v pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice.

1c. Toplogredni plini, ki jih zajema ta uredba, so:

(a)	ogljikov dioksid (CO2);

(b)	metan (CH4), kar zadeva emisije, ki nastanejo od leta 2024 dalje, ter

(c)	dušikov oksid (N2O), kar zadeva emisije, ki nastanejo od leta 2024 dalje.

Kadar se ta uredba nanaša na skupne zbirne emisije toplogrednih plinov ali skupne zbirne izpuščene toplogredne pline, se to razume kot sklicevanje na skupne zbirne količine vsakega plina posebej.“

;

(5)

člen 3 se spremeni:

(a)

točke (a) do (d) se nadomestijo z naslednjim:

„(a)	‚emisije toplogrednih plinov‘ pomeni izpust toplogrednih plinov, ki jih zajema ta uredba v skladu s členom 2(1c), prvi pododstavek, z ladij;

(b)	‚pristanišče postanka‘ pomeni pristanišče postanka, kot je opredeljeno v členu 3, točka (z), Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(c)	‚plovba‘ pomeni vsako gibanje ladje, ki se začne ali konča v pristanišču postanka;

(d)	‚družba‘ pomeni ladjarsko družbo, kot je opredeljena v členu 3, točka (w), Direktive 2003/87/ES;

(*1) Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).“;"

(b)

točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m)	‚poročevalno obdobje‘ pomeni obdobje od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta; za plovbe, ki se začnejo v enem in končajo v drugem letu, se podatki za posamezno leto upoštevajo pri zadevnem letu;“;

(c)

dodata se naslednji točki:

„(p)	‚odgovorni upravni organ‘ pomeni upravni organ za ladjarske družbe iz člena 3gf Direktive 2003/87/ES;

(q)

‚podatki o zbirnih emisijah na ravni družbe‘ pomeni vsoto emisij toplogrednih plinov, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES, v zvezi z dejavnostmi pomorskega prometa v skladu s Prilogo I k navedeni direktivi, ki jih mora družba na podlagi navedene direktive sporočiti v poročevalnem obdobju v zvezi z vsemi ladjami pod njeno odgovornostjo.“;

(6)	v členu 4 se doda naslednji odstavek: „8. Družbe v poročevalnem obdobju sporočijo podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe za ladje pod njihovo odgovornostjo na podlagi člena 11a.“ ;

(7)

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 23 te uredbe sprejme delegirane akte za spremembo prilog I in II k tej uredbi, da se tako upoštevajo vključitev emisij CH4 in N2O in vključitev emisij toplogrednih plinov z ladij za delo na morju na področje uporabe te uredbe ter spremembe Direktive 2003/87/ES, pa tudi, da se navedeni prilogi uskladita z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi člena 14(1) navedene direktive, z ustreznimi mednarodnimi pravili ter z mednarodnimi in evropskimi standardi. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo, da v skladu s členom 23 te uredbe sprejeme delegirane akte za spremembo prilog I in II k tej uredbi, da se zaradi tehnološkega in znanstvenega razvoja ter za zagotovitev učinkovitega delovanja sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega na podlagi Direktive 2003/87/ES, natančneje določijo elementi metod za spremljanje, določenih v navedenih prilogah.

Komisija do 1. oktobra 2023 sprejme delegirane akte, da upošteva vključitev emisij CH4 in N2O ter vključitev emisij toplogrednih plinov z ladij za delo na morju na področje uporabe te uredbe, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka. Metode za spremljanje emisij CH4 in N2O temeljijo na istih načelih kot metode za spremljanje emisij CO2, kot so določene v Prilogi I k tej uredbi, pri čemer se prilagodijo, če je to potrebno zaradi narave zadevnega toplogrednega plina. Metode iz Priloge I k tej uredbi in pravila iz Priloge II k tej uredbi se, kadar je ustrezno, uskladijo z metodami in pravili iz uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu ter spremembi Direktive 2009/16/ES.“

;

(8)

člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	ime družbe ter naslov, telefonsko številko in naslov elektronske pošte kontaktne osebe ter enotno identifikacijsko številko IMO družbe in registriranega lastnika;“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Družbe uporabljajo standardizirane načrte za spremljanje in te načrte predložijo z uporabo avtomatiziranih sistemov in oblik za izmenjavo podatkov. Te predloge, vključno s tehničnimi pravili za njihovo enotno uporabo in tehničnimi pravili za njihovo samodejno predložitev, določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).“

;

(c)

dodajo se naslednji odstavki:

„6. Družbe do 1. aprila 2024 za vsako od svojih ladij, ki spada na področje uporabe te uredbe, odgovornemu upravnemu organu predložijo načrt za spremljanje, za katerega je preveritelj ocenil, da je v skladu s to uredbo, in v katerem je upoštevana vključitev emisij CH4 in N2O na področje uporabe te uredbe.

7. Ne glede na odstavek 6 družbe za ladje, ki bodo po 1. januarju 2024 prvič spadale na področje uporabe te uredbe, odgovornemu upravnemu organu brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje tri mesece po prvem postanku vsake ladje v pristanišču pod jurisdikcijo države članice predložijo načrt za spremljanje v skladu z zahtevami te uredbe.

8. Odgovorni upravni organi do 6. junija 2025 odobrijo načrte za spremljanje, ki so jih predložile družbe, v skladu s pravili iz delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi tretjega pododstavka tega odstavka. Za ladje, ki bodo po 1. januarju 2024 prvič spadale na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, odgovorni upravni organ odobri predloženi načrt za spremljanje v štirih mesecih po prvem postanku ladje v pristanišču pod jurisdikcijo države članice v skladu s pravili iz delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi tretjega pododstavka tega odstavka.

Komisija do 1. oktobra 2023 sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za spremembo členov 6 do 10 v zvezi s pravili iz navedenih členov za načrte za spremljanje, da se upošteva vključitev emisij CH4 in N2O ter emisij toplogrednih plinov z ladij za delo na morju na področje uporabe te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 23 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili za odobritev načrtov za spremljanje s strani odgovornih upravnih organov.“

;

(9)

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Spremembe načrta za spremljanje na podlagi odstavka 2, točke (b), (c) in (d), tega člena mora oceniti preveritelj v skladu s členom 13(1). Preveritelj na podlagi ocene družbo uradno obvesti o morebitni skladnosti teh sprememb. Družba odgovornemu upravnemu organu predloži spremenjeni načrt za spremljanje po tem, ko prejme uradno obvestilo preveritelja o skladnosti načrta za spremljanje.“

;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„5. Odgovorni upravni organ odobri spremembe načrta za spremljanje na podlagi odstavka 2, točke od (a) do (d), v skladu s pravili iz delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi drugega pododstavka tega odstavka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 23 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe v zvezi s pravili za odobritev sprememb načrtov za spremljanje s strani odgovornih upravnih organov.“

;

(10)

v členu 10, prvi odstavek, se doda naslednja točka:

„(k)

skupne zbirne emisije toplogrednih plinov, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES v zvezi z dejavnostmi pomorskega prometa v skladu s Prilogo I k navedeni direktivi, in o katerih je treba poročati na podlagi navedene direktive, skupaj s potrebnimi informacijami za utemeljitev uporabe katerega koli ustreznega odstopanja od člena 12(3) navedene direktive na podlagi člena 12(3-e) do (3-b), navedene direktive.“;

(11)

člen 11 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Družbe od leta 2025 vsako leto do 31. marca za vsako ladjo pod njihovo odgovornostjo odgovornemu upravnemu organu, organom zadevne države članice zastave za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice in Komisiji predložijo poročilo o emisijah, ki se nanaša na celotno poročevalno obdobje za preteklo leto, ki ga je preveritelj v skladu s členom 13 potrdil kot zadovoljivo. Odgovorni upravni organ lahko zahteva, da družbe predložijo poročilo o emisijah pred 31. marcem, vendar ne prej kot 28. februarja.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. V primeru zamenjave družbe prejšnja družba čim bližje dnevu dokončanja spremembe in najpozneje tri mesece po tem odgovornemu upravnemu organu, organom zadevnih držav zastave za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, novi družbi in Komisiji predloži preverjeno poročilo, ki zajema iste elemente kot poročilo o emisijah iz odstavka 1, vendar omejeno na obdobje, ki ustreza dejavnostim, ki se izvajajo pod njeno odgovornostjo.“

;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„4. Komisija do 1. oktobra 2023 sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za spremembo členov 11, 11a in 12 v zvezi s pravili za poročanje, da se upošteva vključitev emisij CH4 in N2O ter emisij toplogrednih plinov z ladij za delo na morju na področje uporabe te uredbe.“

;

(12)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

Poročanje in predložitev podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe

1. Družbe v poročevalnem obdobju opredelijo podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe, ki temeljijo na podatkih iz poročila o emisijah in poročila iz člena 11(2) za vsako ladjo, ki je bila pod njihovo odgovornostjo v poročevalnem obdobju, v skladu s pravili iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 4 tega člena.

2. Družbe od leta 2025 in vsako leto do 31. marca odgovornemu upravnemu organu v skladu s pravili iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 4 tega člena, predložijo podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe, ki zajemajo emisije v poročevalnem obdobju za preteklo leto, o katerih je treba na podlagi Direktive 2003/87/ES poročati v zvezi z dejavnostmi pomorskega prometa, ter ki so bili preverjeni v skladu s poglavjem III te uredbe.

3. Odgovorni upravni organ lahko zahteva, da družbe predložijo preverjene podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe iz odstavka 2 pred 31. marcem, vendar ne prej kot 28. februarja.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 23 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe s pravili za spremljanje in sporočanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe ter predložitev podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe odgovornemu upravnemu organu.“

;

(13)

člen 12 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Oblika poročila o emisijah in sporočanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe“;

(b)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Poročilo o emisijah in sporočanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe se predložijo z uporabo avtomatiziranih sistemov in oblik za izmenjavo podatkov, vključno z elektronskimi predlogami.“ ;

(14)

člen 13 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Preveritelj oceni skladnost poročila o emisijah in poročila iz člena 11(2) z zahtevami iz členov 8 do 12 ter prilog I in II.“ ;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„5. Preveritelj oceni skladnost podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe z zahtevami iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 6.

Kadar preveritelj z razumnim zagotovilom ugotovi, da podatki o zbirnih emisijah na ravni družbe ne vsebujejo bistvenih napačnih navedb, izda poročilo o preverjanju, v katerem navede, da so bili podatki o zbirnih emisijah na ravni družbe potrjeni kot zadovoljivi, v skladu s pravili iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 6.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 23 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe s pravili za preverjanje podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe, vključno z metodami preverjanja in postopki preverjanja, in izdajanje poročila o preverjanju.“

;

(15)

člen 14 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

izračunov, s katerimi so bile določene skupne emisije toplogrednih plinov in skupne zbirne emisije toplogrednih plinov, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES v zvezi z dejavnostmi pomorskega prometa v skladu s Prilogo I k navedeni direktivi, in o katerih je treba poročati na podlagi navedene direktive;“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„4. Preveritelj pri preverjanju podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe oceni popolnost sporočenih podatkov in usklajenost teh sporočenih podatkov z informacijami, ki jih je predložila družba, vključno z njenimi preverjenimi poročili o emisijah in poročili iz člena 11(2).“

;

(16)

v členu 15 se doda naslednji odstavek:

„6. Preveritelj in družba v zvezi s preverjanjem podatkov o zbirnih emisijah na ravni družbe upoštevata pravila za preverjanje iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 13(6). Preveritelj ne preveri poročila o emisijah in poročila iz člena 11(2) za vsako ladjo pod odgovornostjo družbe.“

;

(17)

v členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Preveritelje, ki ocenjujejo načrte za spremljanje, poročila o emisijah, poročila iz člena 11(2) te uredbe, in podatke o zbirnih emisijah na ravni družbe ter izdajajo poročila o preverjanju iz člena 13(3) in (5) te uredbe in listine o skladnosti iz člena 17(1) te uredbe, za dejavnosti s področja uporabe te uredbe akreditira nacionalni akreditacijski organ na podlagi Uredbe (ES) št. 765/2008.“

;

(18)

člen 20 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pristojni organ države članice pristanišča vstopa lahko v primeru ladje, ki dve ali več zaporednih poročevalnih obdobij ne izpolnjuje obveznosti glede spremljanja in poročanja, in kadar se z drugimi izvršilnimi ukrepi ni zagotovilo izpolnjevanje teh zahtev ter po tem, ko da zadevni družbi možnost, da predloži svoja stališča, izda odredbo o izgonu, o kateri se uradno obvesti Komisijo, Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), druge države članice in zadevno državo zastave. Vsaka država članica zaradi izdaje take odredbe o izgonu, razen države članice zastave ladje, zavrne vstop zadevne ladje v svoja pristanišča, dokler družba ne izpolni svojih obveznosti glede spremljanja in poročanja v skladu s členoma 11 in 18. Kadar taka ladja pluje pod zastavo države članice in vstopi v eno od njenih pristanišč ali jo v njem najdejo, zadevna država članica po tem, ko da zadevni družbi možnost, da predloži svoja stališča, ladjo zadrži, dokler družba ne izpolni svojih obveznosti glede spremljanja in poročanja.

Kadar se ugotovi, da se ladja iz prvega pododstavka nahaja v enem od pristanišč države članice, pod zastavo katere pluje, lahko zadevna država članica, potem ko je zadevni družbi omogočila, da predloži svoje pripombe, izda nalog za zadržanje ladje države zastave, dokler družba ne izpolni svojih obveznosti glede spremljanja in poročanja. O tem obvesti Komisijo, EMSA in ostale države članice.

Izpolnitev teh obveznosti glede spremljanja in poročanja se potrdi s posredovanjem veljavne listine o skladnosti pristojnemu nacionalnemu organu, ki je izdal odredbo o izgonu. Ta odstavek ne posega v mednarodna pomorska pravila, ki se uporabljajo za ladje v stiski.“

;

(b)	v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek: „Možnost odstopanja na podlagi prvega pododstavka se ne uporablja za državo članico, katere organ je odgovorni upravni organ.“;

(19)

člen 21 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(a)	identiteto ladje (ime, družbo, identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);“;

(b)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Komisija vsaki dve leti oceni skupni vpliv dejavnosti pomorskega prometa na globalno podnebje, vključno prek emisij ali učinkov toplogrednih plinov, ki niso povezani s CO2, in delcev s potencialom globalnega segrevanja, ki jih ta uredba ne zajema.“ ;

(20)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

Pregled

Komisija najpozneje 31. decembra 2024 pregleda to uredbo ter pri tem zlasti upošteva nove izkušnje, pridobljene med njenim izvajanjem, med drugim za namen vključitve ladij z bruto tonažo manj kot 5 000, a ne manj 400, na področje uporabe te uredbe, da bi take ladje lahko morda naknadno vključili na področje uporabe Direktive 2003/87/ES ali da bi predlagali druge ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz takih ladij. Temu pregledu se, kadar je ustrezno, priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.“

;

(21)

člen 23 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 15(5) in člena 16(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. julija 2015.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(8), člena 7(5), člena 11(4), člena 11a(4) in člena 13(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. junija 2023.

Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem zadevnega petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 5(2), člena 6(8), člena 7(5), člena 11(4), člena 11a(4), člena 13(6), člena 15(5) in člena 16(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“

;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(2), člena 6(8), člena 7(5), člena 11(4), člena 11a(4), člena 13(6), člena 15(5)ali člena 16(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Vendar se prvi pododstavek, zadnji stavek tega odstavka ne uporablja za delegirane akte, sprejete do 1. oktobra 2023 na podlagi člena 5(2), drugi pododstavek, člena 6(8), drugi pododstavek, ali člena 11(4).“

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 5. junija 2023. Vendar se člen 1, točka 5(a) in točka 5(b), te uredbe, kar zadeva člen 3, točke (b), (d) in (m), Uredbe (EU) 2015/757, uporablja od 1. januarja 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 10. maja 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

J. ROSWALL

(1) UL C 152, 6.4.2022, str. 175.

(2) UL C 301, 5.8.2022, str. 116.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. aprila 2023.

(4) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(5) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(6) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(7) Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).

(8) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.