5.5.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/103


UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/915

z dne 25. aprila 2023

o mejnih vrednostih nekaterih onesnaževal v živilih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1881/2006

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za onesnaževala v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Navedena uredba je bila že večkrat bistveno spremenjena in ker je vanjo treba vnesti številne nove spremembe, bi jo bilo treba nadomestiti.

(2)

Mejne vrednosti je treba določiti tako strogo, da jih je še mogoče razumsko doseči z uporabo dobrih kmetijskih, ribiških in proizvodnih praks ter ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem živil. V primeru možnega zdravstvenega tveganja je treba mejne vrednosti onesnaževal določiti na tako nizki ravni, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov. Tak pristop zagotavlja, da nosilci živilske dejavnosti uporabljajo ukrepe za čim bolj učinkovito preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti za varovanje javnega zdravja. Poleg tega je primerno, da se za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok, ki so ranljiva skupina, določijo najnižje mejne vrednosti, ki jih je mogoče doseči s strogim izborom surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo živil za navedeno prebivalstvo, kadar je ustrezno, v kombinaciji s posebnimi proizvodnimi praksami. Ta stroga izbira surovin je primerna tudi za proizvodnjo posebnih živil, danih na trg za končnega potrošnika, za katera je bila določena stroga mejna vrednost za zaščito ranljivih skupin prebivalstva.

(3)

Za zagotovitev učinkovitega varovanja javnega zdravja se živila, ki vsebujejo onesnaževala, ki presegajo mejne vrednosti, ne smejo dajati na trg kot taka niti se ne smejo uporabljati kot sestavina živil ali mešati z živili.

(4)

Da se omogoči uporaba mejnih vrednosti za posušena, razredčena, predelana in sestavljena živila, za katera niso bile določene posebne mejne vrednosti Unije, bi morali nosilci živilske dejavnosti pristojnim organom predložiti posebne faktorje koncentracije, razredčenja in predelave ter v primeru sestavljenih živil delež sestavin skupaj z ustreznimi eksperimentalnimi podatki, ki upravičujejo predlagane faktorje.

(5)

Zaradi pomanjkanja toksikoloških podatkov in znanstvenih dokazov o varnosti metabolitov, ki nastanejo s kemičnim razstrupljanjem, je primerno prepovedati takšno obdelavo živil.

(6)

Priznano je, da sortiranje ali drugi načini mehanske obdelave omogočajo zmanjšanje vsebnosti onesnaževal v živilih. Da bi čim bolj zmanjšali vplive na trgovino, je primerno dovoliti višje vrednosti onesnaževal za nekatere proizvode, ki se ne dajejo na trg za končnega potrošnika ali kot sestavina živil. V navedenih primerih bi bilo treba določiti mejne vrednosti onesnaževal, pri čemer bi bilo treba upoštevati učinkovitost takih načinov za zmanjšanje vsebnosti onesnaževal v živilih na vrednosti pod mejnimi vrednostmi, določenimi za proizvode, ki so dani na trg za končnega potrošnika ali se uporabljajo kot sestavina živil. Da bi se izognili zlorabi teh višjih mejnih vrednosti, je primerno določiti določbe za dajanje na trg, označevanje in uporabo zadevnih proizvodov.

(7)

Nekateri izdelki se ne uporabljajo kot živilo in zanje se uporabljajo manj stroge ali nobene mejne vrednosti za določeno onesnaževalo. Za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja mejnih vrednosti za onesnaževala v teh živilih je za navedena živila primerno določiti ustrezne določbe o označevanju.

(8)

Nekatere vrste rib s poreklom iz baltskega območja lahko vsebujejo visoke vrednosti dioksinov, dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB) in dioksinom nepodobnih PCB. Znaten delež navedenih vrst rib iz baltskega območja ni skladen z mejnimi vrednostmi in bi bil zato izključen iz prehrane, če bi se uporabile mejne vrednosti. Vendar lahko izključitev rib iz prehrane negativno vpliva na zdravje prebivalstva v baltskem območju.

(9)

Latvija, Finska in Švedska imajo vzpostavljene sisteme, ki zagotavljajo, da so končni potrošniki obveščeni o prehranskih priporočilih za opredeljene ranljive skupine prebivalstva, v skladu s katerimi naj bi omejili uživanje rib iz baltskega območja, da bi se izognili zdravstvenim tveganjem. Zato je primerno ohraniti odstopanje za Latvijo, Finsko in Švedsko, ki jim omogoča, da dovolijo dajanje na njihove trge za končnega potrošnika brez časovne omejitve nekaterih vrst rib s poreklom iz baltskega območja, katerih vrednosti dioksinov in/ali dioksinom podobnih PCB in/ali dioksinom nepodobnih PCB so višje od vrednosti, določenih v tej uredbi. Da bi Komisija lahko spremljala razmere, bi ji morale Latvija, Finska in Švedska še naprej letno poročati o sprejetih ukrepih za učinkovito obveščanje končnih potrošnikov o prehranskih priporočilih in zagotovitev, da se ribe in proizvodi iz njih, ki niso skladni z mejnimi vrednostmi, ne dajo na trg v drugih državah članicah, pa tudi o učinkovitosti navedenih ukrepov.

(10)

Kljub uporabi dobrih praks prekajevanja v največji možni meri, sedanje mejne vrednosti za policiklične aromatske ogljikovodike (PAH) v več državah članicah niso dosegljive v nekaterem tradicionalno prekajenem mesu in mesnih izdelkih ter tradicionalno prekajenih ribah in ribiških proizvodih, kadar praks prekajevanja ni mogoče spremeniti, ne da bi se pri tem znatno spremenile organoleptične lastnosti živila. Če bi se uporabljale mejne vrednosti, bi takšni tradicionalno prekajeni proizvodi izginili s trga, kar bi povzročilo zaprtje številnih malih in srednjih podjetij. To velja za nekatero tradicionalno prekajeno meso in prekajene mesne izdelke na Irskem, v Španiji, na Hrvaškem, Cipru, v Latviji, na Poljskem, Portugalskem, Slovaškem, Finskem in Švedskem ter nekatere tradicionalno prekajene ribe in prekajene ribiške proizvode v Latviji, na Finskem in Švedskem. Zato bi bilo treba odstopanje za lokalno proizvodnjo in potrošnjo za nekatero tradicionalno prekajeno meso in prekajene mesne izdelke ter tradicionalno prekajene ribe in prekajene ribiške proizvode brez časovne omejitve ohraniti samo v navedenih državah članicah.

(11)

Države članice morajo zbirati in sporočati podatke o uradnem nadzoru in spremljanju onesnaževal v skladu z načrti nadzora in posebnimi zahtevami glede uradnega nadzora onesnaževal iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/931 (3) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/932 (4). Za nekatera posebna onesnaževala, za katera je potrebnih več podatkov o prisotnosti, se priporoča, da države članice, nosilci živilske dejavnosti in druge zainteresirane strani spremljajo in sporočajo podatke o prisotnosti ter poročajo o napredku pri uporabi preventivnih ukrepov, da bi Komisija lahko ocenila potrebo po spremembi obstoječih ukrepov ali sprejetju dodatnih ukrepov. Iz istih razlogov je primerno tudi, da države članice Komisiji sporočijo informacije, ki so jih zbrale v zvezi z drugimi onesnaževali.

(12)

Mejne vrednosti, kot so trenutno določene z Uredbo (ES) št. 1881/2006, kakor je bila spremenjena, bi bilo treba ohraniti s to uredbo. Vendar je glede na izkušnje, pridobljene z navedeno uredbo, in za izboljšanje berljivosti pravil po eni strani primerno preprečiti uporabo številnih opomb in po drugi strani povečati število sklicev na Prilogo I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (5) za opredelitve kategorij.

(13)

Tudi glede na izkušnje, pridobljene z navedeno uredbo, in da se omogoči enotno uveljavljanje mejnih vrednosti, je primerno pojasniti, da bi bilo treba v primerih, ko so mejne vrednosti določene za več spojin (vsota koncentracij), razen kadar je opredeljeno drugače, uporabiti koncentracije na spodnji meji, in jasno navesti dele rakov, za katere se uporabljajo mejne vrednosti.

(14)

V zvezi s kadmijem je primerno razširiti sedanjo izjemo za slad na vsa žita, ki se uporabljajo za proizvodnjo piva ali destilatov, pod pogojem, da se preostali ostanki žit ne dajejo na trg kot hrana, ker kadmij večinoma ostane v ostankih žit in je zato njegova vsebnost v pivu zelo nizka.

(15)

V zvezi s PAH je na podlagi razpoložljivih analiznih podatkov in proizvodne metode, ki so pokazali, da je bila v instant kavi ugotovljena zanemarljiva količina navedenih snovi, primerno izključiti instant kavo iz mejne vrednosti za živila rastlinskega izvora v prahu, ki se uporabljajo za pripravo pijač. Poleg tega so mejne vrednosti PAH za začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule in formule za majhne otroke ter za živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, trenutno določene za proizvode, kot so dani na trg, ne glede na fizično obliko proizvoda. Zato je primerno pojasniti, da se te mejne vrednosti nanašajo na gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

(16)

V zvezi z melaminom je Codex Alimentarius poleg začetne formule v prahu za dojenčke določil mejno vrednost za tekoče začetne formule za dojenčke, ki jo je Unija sprejela. Zato je primerno ustrezno uporabiti navedeno mejno vrednost za melamin v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah.

(17)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba razveljaviti.

(18)

Kadar Komisija določi nove mejne vrednosti za onesnaževala v živilih, po potrebi določi prehodne ukrepe, s katerimi se gospodarski subjekti lahko pripravijo na uporabo novih pravil. Za zagotovitev nemotenega prehoda med Uredbo (ES) št. 1881/2006 in to uredbo je primerno ohraniti prehodne ukrepe glede tistih mejnih vrednosti, ki jih je prevzela ta uredba in so še vedno relevantne.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„živilo“ pomeni hrano, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(b)

„nosilec živilske dejavnosti“ pomeni nosilca živilske dejavnosti, kot je opredeljen v členu 3, točka 3, Uredbe (ES) št. 178/2002;

(c)

„dajanje na trg“ pomeni dajanje v promet, kot je opredeljeno v členu 3, točka 8, Uredbe (ES) št. 178/2002;

(d)

„končni potrošnik“ pomeni končnega potrošnika, kot je opredeljen v členu 3, točka 18, Uredbe (ES) št. 178/2002;

(e)

„predelava“ pomeni predelavo, kot je opredeljena v členu 2(1), točka (m), Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 (7);

(f)

„nepredelani proizvodi“ pomenijo nepredelane proizvode, kot so opredeljeni v členu 2(1), točka (n), Uredbe (ES) št. 852/2004, in

(g)

„predelani proizvodi“ pomenijo predelane proizvode, kot so opredeljeni v členu 2(1), točka (o), Uredbe (ES) št. 852/2004.

Člen 2

Splošna pravila

1.   Živila iz Priloge I se ne dajejo na trg in se ne uporabljajo kot surovina v živilih ali kot sestavina živil, kadar vsebujejo onesnaževalo na ravni, ki presega mejno vrednost iz Priloge I.

2.   Živila, ki so skladna z mejnimi vrednostmi iz Priloge I, se ne mešajo z živili, ki presegajo te mejne vrednosti.

3.   Razen če je v navedeni prilogi določeno drugače, se mejne vrednosti iz Priloge I uporabljajo za živila, dana na trg, in za užitni del zadevnih živil.

4.   V sistemih, v katerih sta proizvodnja in predelava žit integrirani tako, da se vse prejete serije očistijo, sortirajo in predelajo v istem obratu, se mejne vrednosti uporabljajo za nepredelana žita v proizvodni verigi na stopnji pred prvo stopnjo predelave.

Člen 3

Sušena, razredčena, predelana in sestavljena živila

1.   Kadar v Prilogi I niso določene posebne mejne vrednosti Unije za živila, ki so sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila (tj. sestavljena iz več kot ene sestavine), se pri uporabi mejnih vrednosti iz Priloge I za taka živila upoštevajo naslednji vidiki:

(a)

spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja;

(b)

spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov predelave;

(c)

relativna sorazmerja sestavin v proizvodu;

(d)

analitična meja določljivosti.

2.   Kadar pristojni organ izvaja uradni nadzor, nosilec živilske dejavnosti zagotovi in utemelji posebne faktorje koncentracije, razredčenja ali predelave za zadevne postopke sušenja, razredčevanja ali predelave ali posebne faktorje koncentracije, razredčenja ali predelave za zadevna posušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila ter delež sestavin za zadevne postopke mešanja.

Kadar nosilec živilske dejavnosti ne določi potrebnega faktorja koncentracije, razredčenja ali predelave ali pristojni organ meni, da je navedeni faktor s stališča dane utemeljitve neustrezen, zadevni organ določi navedeni faktor na podlagi razpoložljivih informacij in za zagotovitev največjega varstva zdravja ljudi.

3.   Kadar v Prilogi I niso določene posebne mejne vrednosti Unije za živila za dojenčke in majhne otroke, lahko države članice določijo strožje mejne vrednosti za taka živila.

Člen 4

Prepoved razstrupljanja

Živila, ki vsebujejo onesnaževala iz Priloge I, se ne razstrupljajo namerno s kemijskimi postopki.

Člen 5

Živila, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo

1.   Kadar je mejna vrednost za onesnaževalo določena v Prilogi I posebej za živila, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina živil sortirajo ali drugače mehansko obdelajo, se taka živila lahko dajo na trg pod pogojem, da:

(a)

se ne dajo na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina živil;

(b)

so v skladu z mejno vrednostjo iz Priloge I za navedeno onesnaževalo v navedenem živilu, ki ga je treba pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina živil sortirati ali drugače mehansko obdelati, in

(c)

so označena v skladu z odstavkom 2.

2.   Oznaka vsake posamezne embalaže in izvirni spremni dokument živila iz odstavka 1, točka (c), jasno prikazujeta njegovo uporabo in vsebujeta naslednje informacije: „Pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina živil se proizvod sortira ali drugače mehansko obdela, da se zmanjša onesnaženost z [ime onesnaževala].“

Na vsaki posamezni embalaži pošiljke in na izvirnem spremnem dokumentu je neizbrisno označena identifikacijska koda pošiljke/serije.

3.   Živila, za katera je potrebno sortiranje ali druga mehanska obdelava za zmanjšanje ravni onesnaženosti, se pred tem ne mešajo z živili, danimi na trg za končnega potrošnika, ali z živili, namenjenimi za uporabo kot sestavina živil.

4.   Živila, ki so bila sortirana ali drugače mehansko obdelana za zmanjšanje ravni onesnaženosti, se lahko da na trg pod pogojem, da mejne vrednosti iz Priloge I za živila, dana na trg za končnega potrošnika ali uporabo ko sestavina živil, niso presežene in da zaradi uporabljene obdelave ni prisotnih drugih škodljivih ostankov.

Člen 6

Določbe o označevanju za zemeljske oreške (arašide), druga semena oljnic, iz njih pridobljene proizvode in žita

1.   Na oznaki vsake posamezne embalaže in izvirnem spremnem dokumentu za zemeljske oreške (arašide), druga semena oljnic, iz njih pridobljene proizvode in žita mora biti jasno navedena njihova predvidena uporaba.

Na vsaki posamezni embalaži pošiljke in na izvirnem spremnem dokumentu je neizbrisno označena identifikacijska koda pošiljke/serije. Poslovna dejavnost prejemnika pošiljke, navedena v spremnem dokumentu, je v skladu s predvideno uporabo.

2.   Če ni jasnih informacij, da živilo ni namenjeno za dajanje na trg kot živilo, se mejne vrednosti iz Priloge I uporabljajo za vse zemeljske oreške (arašide), druga semena oljnic, iz njih pridobljene proizvode in žita, ki se dajo na trg.

3.   Izvzetje za zemeljske oreške (arašide) in druga semena oljnic za drobljenje iz uporabe mejnih vrednosti iz Priloge I se uporablja samo za pošiljke:

(a)

na katerih je jasno označena njihova predvidena uporaba;

(b)

pri katerih je na vsaki posamezni embalaži in v izvirnem spremnem dokumentu navedena naslednja oznaka „proizvod se zdrobi za proizvodnjo rafiniranega rastlinskega olja“, in

(c)

ki so namenjene v obrat za drobljenje.

Člen 7

Odstopanja od člena 2

1.   Z odstopanjem od člena 2 lahko Latvija, Finska in Švedska odobrijo dajanje na svoj trg za končnega potrošnika v okviru svoje letne kvote, kot je določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), lososa iz prostega ulova (Salmo salar) in proizvodov iz njega iz baltskega območja, katerih vrednosti dioksinov in/ali dioksinom podobnih PCB in/ali dioksinom nepodobnih PCB so višje od vrednosti iz točke 4.1.5 Priloge I, če:

(a)

je vzpostavljen sistem, ki končnim potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev uživanja lososa iz prostega ulova iz baltskega območja in proizvodov iz njega za opredeljene ranljive skupine prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju.

(b)

Latvija, Finska in Švedska še naprej izvajajo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se divje ulovljeni losos in proizvodi iz njega, ki niso v skladu s točko 4.1.5 Priloge I, ne dajejo na trg v drugih državah članicah;

(c)

Latvija, Finska in Švedska vsako leto Komisiji sporočijo ukrepe, ki so jih sprejele za učinkovito obveščanje končnih potrošnikov o prehranskih priporočilih in za zagotavljanje, da se losos iz prostega ulova in proizvodi iz njega, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo na trg v drugih državah članicah, ter zagotovijo dokaze o učinkovitosti navedenih ukrepov

2.   Z odstopanjem od člena 2 lahko Finska in Švedska v okviru svoje letne kvote, kot je določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013, odobrita dajanje na svoj trg baltskega sleda iz prostega ulova (Clupea harengus membras), večjega od 17 cm, zlatovčice iz prostega ulova (Salvelinus spp.), rečnega piškurja iz prostega ulova (Lampetra fluviatilis) in postrvi iz prostega ulova (Salmo trutta) ter proizvodov iz njih iz baltskega območja, katerih vrednosti dioksinov in/ali dioksinom podobnih PCB in/ali dioksinom nepodobnih PCB so višje od vrednosti iz točke 4.1.5 Priloge I, če:

(a)

je vzpostavljen sistem, ki zagotavlja, da so končni potrošniki v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev uživanja baltskega sleda iz prostega ulova, večjega od 17 cm, zlatovčice iz prostega ulova, rečnega piškurja iz prostega ulova in postrvi iz prostega ulova iz baltskega območja ter proizvodov iz njih za opredeljene ranljive skupine prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju;

(b)

Finska in Švedska še naprej izvajata potrebne ukrepe za zagotovitev, da se baltski sled iz prostega ulova, večji od 17 cm, zlatovčica iz prostega ulova, rečni piškur iz prostega ulova in postrv iz prostega ulova ter proizvodi iz njih, ki niso v skladu s točko 4.1.5 Priloge I, ne dajejo na trg v drugih državah članicah;

(c)

Finska in Švedska vsako leto Komisiji sporočita ukrepe, ki sta jih sprejeli za učinkovito obveščanje opredeljenih ranljivih skupin prebivalstva o prehranskih priporočilih in za zagotavljanje, da se ribe in proizvodi iz njih, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo na trg v drugih državah članicah, ter predložita dokaze o učinkovitosti navedenih ukrepov, ter zagotovijo dokaze o učinkovitosti navedenih ukrepov.

3.   Z odstopanjem od člena 2 lahko naslednje države članice odobrijo dajanje na svoje posamezne trge za končnega potrošnika naslednjega tradicionalno prekajenega mesa in mesnih izdelkov, prekajenih na njihovem ozemlju z vrednostmi PAH, ki so višje od tistih iz točke 5.1.6 Priloge I, pod pogojem, da navedeni proizvodi ne vsebujejo več kot 5,0 μg/kg za benzo(a)piren in 30,0 μg/kg za vsoto benzo(a)pirena, benz(a)antracena, benzo(b)fluorantena in krizena:

(a)

Irska, Hrvaška, Ciper, Španija, Poljska in Portugalska: tradicionalno prekajeno meso in mesni izdelki;

(b)

Latvija: tradicionalno prekajeno prašičje meso, vroče prekajeno piščančje meso, vroče prekajene klobase in vroče prekajeno meso divjadi;

(c)

Slovaška: soljeno tradicionalno prekajeno meso, tradicionalno prekajena slanina, tradicionalno prekajena klobasa (klobása), kadar „tradicionalno prekajen“ pomeni prekajevanje s kurjenjem lesa (hlodovine, žagovine, koščkov lesa) v prekajevalnicah;

(d)

Finska: tradicionalno vroče prekajeni meso in mesni izdelki;

(e)

Švedska: meso in mesni izdelki, prekajeni na tlečem lesu ali drugih rastlinskih materialih.

Navedene države članice in zadevni nosilci živilske dejavnosti še naprej spremljajo prisotnost PAH v tradicionalno prekajenem mesu in prekajenih mesnih izdelkih iz prvega pododstavka ter zagotovijo, da se dobre prakse prekajevanja izvajajo, kadar je to mogoče, ne da bi se pri tem izgubile značilne organoleptične lastnosti navedenih proizvodov.

4.   Z odstopanjem od člena 2 lahko naslednje države članice odobrijo dajanje na svoje posamezne trge za končnega potrošnika naslednjih tradicionalno prekajenih rib in ribiških proizvodov, prekajenih na njihovem ozemlju z vrednostmi PAH, ki so višje od tistih iz točke 5.1.7 Priloge I, pod pogojem, da navedeni prekajeni proizvodi ne vsebujejo več kot 5,0 μg/kg za benzo(a)piren in 30,0 μg/kg za vsoto benzo(a)pirena, benz(a)antracena, benzo(b)fluorantena in krizena:

(a)

Latvija: tradicionalno vroče prekajene ribe;

(b)

Finska: tradicionalno vroče prekajeni majhne ribe in ribiški proizvodi iz majhnih rib;

(c)

Švedska: ribe in ribiški proizvodi, prekajeni na tlečem lesu ali drugih rastlinskih materialih.

Navedene države članice in zadevni nosilci živilske dejavnosti še naprej spremljajo prisotnost PAH v tradicionalno prekajenih ribah in ribiških proizvodih iz prvega pododstavka ter zagotovijo, da se dobre prakse prekajevanja izvajajo, kadar je to mogoče, ne da bi se pri tem izgubile značilne organoleptične lastnosti navedenih proizvodov.

Člen 8

Spremljanje in poročanje

1.   Države članice in zainteresirane strani Komisiji do 1. julija 2023 sporočijo rezultate opravljenih preiskav in napredek v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov za preprečevanje onesnaženosti s sklerociji rožička in alkaloidi rožička na rži in v rženih mlevskih proizvodih ter alkaloidi rožička v mlevskih proizvodih ječmenovega, pšeničnega, pirinega in ovsenega zrnja.

Države članice in zainteresirane strani Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) vsako leto sporočajo podatke o prisotnosti sklerocijev rožička in alkaloidov rožička na rži in v rženih mlevskih proizvodih ter alkaloidov rožička v mlevskih proizvodih ječmenovega, pšeničnega, pirinega in ovsenega zrnja.

2.   Države članice Komisiji na zahtevo sporočijo izvedene preiskave in ustrezne vire, opredeljene na podlagi priporočil Komisije za spremljanje prisotnosti onesnaževal v živilih, ter napredek pri uporabi preventivnih ukrepov za preprečevanje onesnaženosti.

3.   Države članice Agenciji sporočijo podatke o prisotnosti, ki so jih zbrale v zvezi z drugimi onesnaževali, ki niso navedena v odstavku 1. Nosilci živilske dejavnosti in druge zainteresirane strani lahko te podatke o prisotnosti predložijo Agenciji.

4.   Države članice, nosilci živilske dejavnosti in druge zainteresirane strani Agenciji predložijo podatke o prisotnosti v skladu z zahtevami Agencije za poročanje.

Člen 9

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1881/2006 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe veljajo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 10

Prehodni ukrepi

1.   Živila, ki so bila zakonito dana na trg pred datumi iz točk (a) do (k), lahko ostanejo na trgu do minimalnega roka trajanja ali datuma uporabe:

(a)

19. septembra 2021 glede mejnih vrednosti tropanskih alkaloidov v otroški hrani ter žitnih kašicah za dojenčke in majhne otroke, ki vsebujejo koruzo ali iz nje pridobljene proizvode, iz točke 2.2.1 Priloge I;

(b)

1. januarja 2022 glede mejnih vrednosti za sklerocije rožička in alkaloide rožička iz točke 1.8 Priloge I;

(c)

3. maja 2022 glede mejnih vrednosti za živo srebro iz točke 3.3 Priloge I;

(d)

1. julija 2022 glede mejnih vrednosti za opijeve alkaloide iz točke 2.5 Priloge I;

(e)

1. septembra 2022 glede mejnih vrednosti za tropanske alkaloide iz točk 2.2.2 do 2.2.9 Priloge I;

(f)

1. januarja 2023 glede mejnih vrednosti za ohratoksin A iz točke 1.2 Priloge I;

(g)

1. januarja 2023 glede mejnih vrednosti za cianovodikovo kislino iz točke 2.3 Priloge I;

(h)

1. januarja 2023 glede mejnih vrednosti za vsoto Δ9-THC in Δ9-THCA iz točke 2.6 Priloge I;

(i)

1. januarja 2023 glede mejnih vrednosti za vsoto dioksinov ter vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB iz točk 4.1.1, 4.1.2, 4.1.11 in 4.1.12 Priloge I;

(j)

1. januarja 2023 glede mejnih vrednosti za vsoto perfluoroalkilnih snovi iz točke 4.2 Priloge I;

(k)

26. marca 2023 glede mejnih vrednosti za arzen iz točke 3.4 Priloge I;

2.   Živila, ki so bila zakonito dana na trg pred 1. julijem 2022, lahko ostanejo na trgu do 31. decembra 2023 glede mejnih vrednosti pirolizidinskih alkaloidov iz točke 2.4 Priloge I.

3.   Nosilec živilske dejavnosti dokaže datum, ko so bili proizvodi zakonito dani na trg.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. aprila 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/931 z dne 23. marca 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih (UL L 162, 17.6.2022, str. 7).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/932 z dne 9. junija 2022 o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih ter posebni dodatni vsebini večletnih nacionalnih načrtov nadzora in posebnih dodatnih ureditvah za njihovo pripravo (UL L 162, 17.6.2022, str. 13).

(5)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(7)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).


PRILOGA I

Mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih(1)

1

Mikotoksini

1.1

Aflatoksini

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

B1

Vsota B1, B2, G1 in G2

M1

Mejne vrednosti za vsoto aflatoksinov se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

1.1.1

Suho sadje, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih sortira ali drugače mehansko obdela, razen proizvodov iz točke 1.1.3

5,0

10,0

 

1.1.2

Suho sadje, ki se uporablja kot edina sestavina, ali predelani proizvodi iz suhega sadja, dani na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih, razen proizvodov iz točke 1.1.3

2,0

4,0

Pri živilih, sestavljenih iz suhega sadja, ki se uporablja kot edina sestavina, ali pri predelanih proizvodih, ki vsebujejo vsaj 80 % zadevnega suhega sadja, se mejne vrednosti, določene za ustrezno suho sadje, uporabljajo tudi za navedene proizvode. V drugih primerih se uporablja člen 3(1) in (2).

1.1.3

Suhe fige

6,0

10,0

Pri živilih, sestavljenih iz suhih fig, ki se uporabljajo kot edina sestavina, ali pri predelanih proizvodih, ki vsebujejo vsaj 80 % suhih fig, se mejne vrednosti, določene za suhe fige, uporabljajo tudi za navedene proizvode. V drugih primerih se uporablja člen 3(1) in (2).

1.1.4

Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih sortirajo ali drugače mehansko obdelajo

8,0

15,0

Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic za drobljenje za proizvodnjo rafiniranega rastlinskega olja

Če se analizirajo zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic z neužitno lupino, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

1.1.5

Zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic, ki se uporabljajo kot edina sestavina, ali predelani proizvodi iz zemeljskih oreškov (arašidov) in drugih semen oljnic, dani na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih

2,0

4,0

Razen surovega rastlinskega olja, namenjenega za rafiniranje, in rafiniranega rastlinskega olja.

Če se analizirajo zemeljski oreški (arašidi) in druga semena oljnic z neužitno lupino, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

Pri živilih, sestavljenih iz zemeljskih oreškov (arašidov) in drugih semen oljnic, ki se uporabljajo kot edina sestavina, ali pri predelanih proizvodih, ki vsebujejo vsaj 80 % zemeljskih oreškov (arašidov) in drugih semen oljnic, se mejne vrednosti, določene za ustrezne zemeljske oreške (arašide) in druga semena oljnic, uporabljajo tudi za navedene proizvode. V drugih primerih se uporablja člen 3(1) in (2).

1.1.6

Lupinarji, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih sortirajo ali drugače mehansko obdelajo, razen proizvodov iz točk 1.1.8 in 1.1.10

5,0

10,0

Če se analizirajo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

1.1.7

Lupinarji, ki se uporabljajo kot edina sestavina, ali predelani proizvodi iz lupinarjev, dani na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih, razen proizvodov iz točk 1.1.9 in 1.1.11

2,0

4,0

Če se analizirajo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

Pri živilih, sestavljenih iz lupinarjev, ki se uporabljajo kot edina sestavina, ali pri predelanih proizvodih, ki vsebujejo vsaj 80 % zadevnih lupinarjev, se mejne vrednosti, določene za lupinarje, uporabljajo tudi za navedene proizvode. V drugih primerih se uporablja člen 3(1) in (2).

1.1.8

Mandeljni, pistacije in marelična jedrca, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih sortirajo ali drugače mehansko obdelajo

12,0

15,0

Če se analizirajo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

1.1.9

Mandeljni, pistacije in marelična jedrca, dani na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih

8,0

10,0

Če se analizirajo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

Pri živilih, sestavljenih iz mandeljnov, pistacij in mareličnih jedrc, ki se uporabljajo kot edina sestavina, ali pri predelanih proizvodih, ki vsebujejo vsaj 80 % zadevnih lupinarjev, se mejne vrednosti, določene za ustrezne lupinarje, uporabljajo tudi za navedene proizvode. V drugih primerih se uporablja člen 3(1) in (2).

1.1.10

Lešniki in brazilski orehi, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih sortirajo ali drugače mehansko obdelajo

8,0

15,0

Če se analizirajo lešniki „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

1.1.11

Lešniki in brazilski orehi, dani na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih

5,0

10,0

Če se analizirajo lešniki „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

Pri živilih, sestavljenih iz lešnikov in brazilskih orehov, ki se uporabljajo kot edina sestavina, ali pri predelanih proizvodih, ki vsebujejo vsaj 80 % zadevnih lupinarjev, se mejne vrednosti, določene za ustrezne lupinarje, uporabljajo tudi za navedene proizvode. V drugih primerih se uporablja člen 3(1) in (2).

1.1.12

Žita in proizvodi, pridobljeni iz žit, razen proizvodov iz točk 1.1.13, 1.1.18 in 1.1.19

2,0

4,0

Vključno s predelanimi žitnimi proizvodi.

Proizvodi, pridobljeni iz žit, se nanašajo na proizvode, ki vsebujejo najmanj 80 % žitnih proizvodov.

1.1.13

Koruza in riž, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih sortirata ali drugače mehansko obdelata

5,0

10,0

 

1.1.14

Naslednje posušene začimbe:

Paprika Capsicum spp.(sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom ali papriko)

Poper (plodovi Piper spp., vključno z belim in črnim poprom)

Muškatni orešček (Myristica fragrans)

Kurkuma (Curcuma longa)

Mešanice suhih začimb, ki vsebujejo eno ali več navedenih suhih začimb

5,0

10,0

 

1.1.15

Ingver (Zingiber officinale) (sušen)

5,0

10,0

 

1.1.16

Surovo mleko(2), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka

0,050

 

1.1.17

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule(3) in formule za majhne otroke(4)

0,025

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

1.1.18

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

0,10

Mejna vrednost se uporablja za suho snov(5) proizvoda, kot je bil dan na trg.

1.1.19

Živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3)

0,10

0,025

Mejna vrednost pri mleku, mlečnih izdelkih in podobnih proizvodih se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca) ter za suho snov v primeru proizvodov, ki niso mleko, mlečni izdelki in podobni proizvodi(5).


1.2

Ohratoksin A

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

1.2.1

Suho sadje

 

 

1.2.1.1

Suho grozdje (korinte, rozine in sultanine) in suhe fige

8,0

 

1.2.1.2

Drugo suho sadje

2,0

 

1.2.2

Datljev sirup

15

 

1.2.3

Pistacije, ki se pred dajanjem na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih sortirajo ali drugače mehansko obdelajo

10,0

Če se analizirajo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti ohratoksina A šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

1.2.4

Pistacije, dane na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih

5,0

Če se analizirajo lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti ohratoksina A šteje, da je vsa onesnaženost v užitnem delu.

1.2.5

Posušena zelišča

10,0

 

1.2.6

Ingverjev koren (sušen) za uporabo v zeliščnih čajih

15

 

1.2.7

Slezov koren (sušen), koren navadnega regrata (sušen) in pomarančni cvetovi (sušeni) za uporabo v zeliščnih čajih ali kavnih nadomestkih

20

 

1.2.8

Sončnična semena, bučna semena, semena lubenic (melon), konopljina semena, sojina zrna

5,0

 

1.2.9

Nepredelano žitno zrnje

5,0

Mejna vrednost se uporablja za nepredelano žitno zrnje, dano na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

1.2.10

Proizvodi, pridobljeni iz nepredelanega žitnega zrnja, dani na trg za končnega potrošnika, razen proizvodov iz točk 1.2.11, 1.2.12, 1.2.13, 1.2.23 in 1.2.24

3,0

Vključno s predelanimi žitnimi proizvodi.

Proizvodi, pridobljeni iz nepredelanega žitnega zrnja, se nanašajo na proizvode, ki vsebujejo najmanj 80 % žitnih proizvodov.

1.2.11

Pekovski izdelki, prigrizki iz žita in žitni kosmiči za zajtrk

 

 

1.2.11.1

Proizvodi, ki ne vsebujejo semen oljnic, oreškov ali suhega sadja

2,0

 

1.2.11.2

Proizvodi, ki vsebujejo vsaj 20 % suhega grozdja in/ali suhih fig

4,0

 

1.2.11.3

Drugi proizvodi, ki vsebujejo semena oljnic, oreške in/ali suhe fige

3,0

 

1.2.12

Brezalkoholne pijače iz slada

3,0

 

1.2.13

Pšenični gluten, ki ni dan na trg za končnega potrošnika

8,0

 

1.2.14

Pražena zrna kave in mleta pražena kava, razen proizvodov iz točke 1.2.15

3,0

 

1.2.15

Instant kava

5,0

 

1.2.16

Kakavov prah

3,0

 

1.2.17

Posušene začimbe, razen proizvodov iz točke 1.2.18

15

Mejna vrednost se uporablja tudi za mešanice posušenih začimb.

1.2.18

Paprika Capsicum spp.(sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom ali papriko)

20

 

1.2.19

Sladki koren (Glycyrrhiza glabra, Glycyrrhiza inflata in druge vrste)

 

 

1.2.19.1

Korenina sladkega korena (posušena), vključno kot sestavina zeliščnih čajev

20

 

1.2.19.2

Izvleček sladkega korena, ki se uporablja v prehrani, zlasti za pijače in slaščice

80

Mejna vrednost se uporablja za čist in nerazredčen izvleček, pri čemer je 1 kg izvlečka pridobljen iz 3 do 4 kg korenine sladkega korena.

1.2.19.3

Slaščice iz sladkega korena, ki vsebujejo ≥ 97 % ekstrakta sladkega korena na suhi osnovi

50

 

1.2.19.4

Druge slaščice iz sladkega korena

10,0

 

1.2.20

Vino(7) in sadno vino

2,0

Vključno z bisernimi in penečimi vini, razen likerskega vina in vina z vsebnostjo alkohola najmanj 15 vol. %.

Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.

1.2.21

Aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirani koktajli iz vinskih proizvodov(8)

2,0

Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.

Mejna vrednost, ki se uporablja za te pijače, je določena glede na delež vina in/ali grozdnega mošta, prisotnega v končnem proizvodu.

1.2.22

Grozdni sok, grozdni sok iz koncentrata, zgoščeni grozdni sok, grozdni nektar, grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, dani na trg za končnega potrošnika(9)

2,0

Za zgoščeni grozdni sok ali zgoščeni grozdni mošt se mejna vrednost uporablja za razredčen sok ali mošt.

Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.

1.2.23

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

0,50

Mejna vrednost se uporablja za suho snov(5) proizvoda, kot je bil dan na trg.

1.2.24

Živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3)

0,50

Mejna vrednost pri mleku, mlečnih izdelkih in podobnih proizvodih se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca) ter za suho snov v primeru proizvodov, ki niso mleko, mlečni izdelki in podobni proizvodi(5).


1.3

Patulin

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

1.3.1

Sadni sokovi, sadni sokovi iz koncentrata, zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji(9)

50

Za zgoščeni sok se mejna vrednost uporablja za razredčen sok.

1.3.2

Žgane pijače(10), jabolčnik in druge fermentirane pijače, ki so dobljene iz jabolk ali vsebujejo jabolčni sok

50

 

1.3.3

Jabolčni proizvodi v trdnem stanju, dani na trg za končnega potrošnika, razen proizvodov iz točk 1.3.4 in 1.3.5

25

Vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem.

1.3.4

Jabolčni sok in trdni proizvodi iz jabolk za dojenčke in majhne otroke(3), označeni in dani na trg kot taki

10,0

Vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem.

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

1.3.5

Otroška hrana(3)

10,0

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).


1.4

Deoksinivalenol

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

1.4.1

Nepredelano žitno zrnje, razen proizvodov iz točk 1.4.2 in 1.4.3

1 250

Razen nepredelanih koruznih zrn, namenjenih obdelavi s postopkom mokrega mletja, in razen riža.

Mejna vrednost se uporablja za nepredelano žitno zrnje, dano na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

1.4.2

Nepredelana zrna trde pšenice in zrna ovsa

1 750

Mejna vrednost se uporablja za nepredelano žitno zrnje, dano na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

1.4.3

Nepredelana koruzna zrna

1 750

Razen nepredelanih koruznih zrn, za katera je razvidno npr. na podlagi označitve ali namembnosti, da so namenjena le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba).

Mejna vrednost se uporablja za nepredelana koruzna zrna, dana na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

1.4.4

Žita, dana na trg za končnega potrošnika, žitna moka, otrobi in kalčki kot končni proizvodi, dani na trg za končnega potrošnika, razen proizvodov iz točk 1.4.7 in 1.4.8

750

Razen riža in riževih proizvodov.

1.4.5

Testenine

750

Testenine pomenijo (suhe) testenine s približno vsebnostjo vode 12 %.

1.4.6

Kruh, peciva, piškoti, prigrizki iz žit in žitni proizvodi za zajtrk

500

Razen riževih proizvodov.

Vključno z majhnimi pekovskimi izdelki.

1.4.7

Koruzni mlevski proizvodi, ki niso dani na trg za končnega potrošnika

 

 

1.4.7.1

Koruzna moka, ki ni dana na trg za končnega potrošnika

1 250

Najmanj 90 % delcev v mlevskem proizvodu, izraženih v teži, ima velikost ≤ 500 μm.

1.4.7.2

Drugi koruzni mlevski proizvodi, ki niso dani na trg za končnega potrošnika

750

Manj kot 90 % delcev v mlevskem proizvodu, izraženih v teži, ima velikost ≤ 500 μm.

1.4.8

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

200

Razen riževih proizvodov.

Mejna vrednost se uporablja za suho snov(5) proizvoda, kot je bil dan na trg.


1.5

Zearalenon

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

1.5.1

Nepredelano žitno zrnje, razen proizvodov iz točke 1.5.2.

100

Razen nepredelanih koruznih zrn, namenjenih obdelavi s postopkom mokrega mletja, in razen riža.

Mejna vrednost se uporablja za nepredelano žitno zrnje, dano na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

1.5.2

Nepredelana koruzna zrna

350

Razen nepredelanih koruznih zrn, za katera je razvidno npr. na podlagi označitve, namembnosti, da so namenjena le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba).

Mejna vrednost se uporablja za nepredelana koruzna zrna, dana na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

1.5.3

Žita, dana na trg za končnega potrošnika, žitna moka, otrobi in kalčki kot končni proizvodi, dani na trg za končnega potrošnika, razen proizvodov iz točk 1.5.5, 1.5.6 in 1.5.8

75

Razen riža in riževih proizvodov.

1.5.4

Kruh, peciva, piškoti, prigrizki iz žit in žitni proizvodi za zajtrk, razen proizvodov iz točke 1.5.5

50

Razen riževih proizvodov.

Vključno z majhnimi pekovskimi izdelki.

1.5.5

Koruza, dana na trg za končnega potrošnika

Prigrizki iz koruze in žitni proizvodi za zajtrk na osnovi koruze

100

 

1.5.6

Koruzni mlevski proizvodi, ki niso dani na trg za končnega potrošnika

 

 

1.5.6.1

Koruzna moka, ki ni dana na trg za končnega potrošnika

300

Najmanj 90 % delcev v mlevskem proizvodu, izraženih v teži, ima velikost ≤ 500 μm.

1.5.6.2

Drugi koruzni mlevski proizvodi, ki niso dani na trg za končnega potrošnika

200

Manj kot 90 % delcev v mlevskem proizvodu, izraženih v teži, ima velikost ≤ 500 μm.

1.5.7

Rafinirano koruzno olje

400

 

1.5.8

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

20

Razen riževih proizvodov.

Mejna vrednost se uporablja za suho snov(5) proizvoda, kot je bil dan na trg.


1.6

Fumonizini

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

Vsota B1 in B2

Mejne vrednosti za fumonizine se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

1.6.1

Nepredelana koruzna zrna

4 000

Razen nepredelanih koruznih zrn, za katera je razvidno npr. na podlagi označitve, namembnosti, da so namenjena le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba).

Mejna vrednost se uporablja za nepredelana koruzna zrna, dana na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

1.6.2

Koruza, dana na trg za končnega potrošnika, koruzni mlevski proizvodi, dani na trg za končnega potrošnika, živila na osnovi koruze, dana na trg za končnega potrošnika, razen proizvodov iz točk 1.6.3 in 1.6.5

1 000

 

1.6.3

Proizvodi iz žita za zajtrk na osnovi koruze in prigrizki iz koruze

800

 

1.6.4

Koruzni mlevski proizvodi, ki niso dani na trg za končnega potrošnika

 

 

1.6.4.1

Koruzna moka, ki ni dana na trg za končnega potrošnika

2 000

Najmanj 90 % delcev v mlevskem proizvodu, izraženih v teži, ima velikost ≤ 500 μm.

1.6.4.2

Drugi koruzni mlevski proizvodi, ki niso dani na trg za končnega potrošnika

1 400

Manj kot 90 % delcev v mlevskem proizvodu, izraženih v teži, ima velikost ≤ 500 μm.

1.6.5

Otroška hrana, ki vsebuje koruzo, in koruzne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

200

Mejna vrednost se uporablja za suho snov(5) proizvoda, kot je bil dan na trg.


1.7

Citrinin

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

1.7.1

Prehranska dopolnila na osnovi riža, fermentiranega z rdečimi kvasovkami Monascus purpureus

100

 


1.8

Sklerociji rožička in alkaloidi rožička

 

 

1.8.1

Sklerociji rožička

Mejna vrednost (g/kg)

Pripombe

 

 

 

Mejna vrednost se uporablja za nepredelano žitno zrnje, dano na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

Če se luščenje(6) uporablja, kadar so prisotni sklerociji rožička, je treba za žita pred luščenjem najprej uporabiti korak čiščenja.

Vzorčenje se izvede v skladu s točko B Priloge I k Uredbi (ES) št. 401/2006.

1.8.1.1

Nepredelano žitno zrnje, razen proizvodov iz točke 1.8.1.2

0,2

Razen koruze in žita.

1.8.1.2

Neobdelana ržena zrna

0,5

0,2 od 1. julija 2024

 

1.8.2

Alkaloidi rožička

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

Vsota koncentracij na spodnji meji za

ergokornin/ergokorninin; ergokristin/ergokristinin; ergokriptin/ergokriptinin (v oblikah α in β); ergometrin/ergometrinin; ergozin/ergozinin; ergotamin/ergotaminin

Mejne vrednosti za alkaloide rožička se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

1.8.2.1

Ječmenovi, pšenični, pirini in ovseni mlevski proizvodi (z vsebnostjo pepela manj kot 900 mg/100 g)

100

50 od 1. julija 2024

 

1.8.2.2

Ječmenovi, pšenični, pirini in ovseni mlevski proizvodi (z vsebnostjo pepela, ki je enaka ali višja od 900 mg/100 g)

Ječmenovo, pšenično, pirino in ovseno zrnje, dano na trg za končnega potrošnika

150

 

1.8.2.3

Rženi mlevski proizvodi

Rž, dana na trg za končnega potrošnika

500

250 od 1. julija 2024

 

1.8.2.4

Pšenični gluten

400

 

1.8.2.5

Žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

20

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.


2

Rastlinski toksini

2.1

Eruka kislina, vključno z eruka kislino, vezano v maščobi

Mejna vrednost (g/kg)

Pripombe

2.1.1

Rastlinska olja in masti, dani na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih, razen proizvodov iz točke 2.1.2

20,0

 

2.1.2

Ričkovo olje, gorčično olje in boragino olje

50,0

Mejna vrednost se ne uporabi za gorčično olje, ki se proizvede in porabi lokalno v majhnih količinah, če to potrdi pristojni organ.

2.1.3

Gorčica (začimba)

35,0

 


2.2

Tropanski alkaloidi

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

Atropin

Skopolamin

 

2.2.1

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3), ki vsebujejo proso, sirek, ajdo, koruzo ali iz njih pridobljene proizvode

1,0

1,0

Pridobljeni proizvodi se nanašajo na proizvode, ki vsebujejo najmanj 80 % teh žitnih proizvodov.

Vzorčenje za nadzor skladnosti z mejno vrednostjo se izvaja v skladu z določbami iz točke J Priloge I k Uredbi (ES) št. 401/2006.

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

 

 

Vsota atropina in skopolamina

Mejne vrednosti za vsoto atropina in skopolamina se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

2.2.2

Nepredelano zrnje prosa in sirka

5,0

Mejna vrednost se uporablja za nepredelano žitno zrnje, dano na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

2.2.3

Nepredelana koruzna zrna

15

Razen nepredelanih koruznih zrn, za katera je razvidno npr. na podlagi označitve, namembnosti, da je namenjeno le za uporabo v postopku mokrega mletja (proizvodnja škroba), in razen nepredelanih koruznih zrn za pokovko.

Mejna vrednost se uporablja za nepredelana koruzna zrna, dana na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

2.2.4

Nepredelana zrna ajde

10

Mejna vrednost se uporablja za nepredelana zrna ajde, dana na trg pred prvo stopnjo predelave(6).

2.2.5

Koruza za pokovko

Proso, sirek in koruza, dani na trg za končnega potrošnika

Proseni, sirkovi in koruzni mlevski proizvodi

5,0

 

2.2.6

Ajda, dana na trg za končnega potrošnika

Proizvodi mletja ajde

10

 

2.2.7

Zeliščni poparki (sušen proizvod) in sestavine, ki se uporabljajo za zeliščne poparke (sušeni proizvodi), razen proizvodov iz točke 2.2.8

25

„Zeliščni poparki (sušen proizvod)“ se nanaša na:

zeliščne poparke (sušen proizvod) cvetov, listov, pecljev, korenin in vseh drugih delov rastline (v vrečkah ali razsutem stanju), ki se uporabljajo za pripravo zeliščnega poparka (tekočega proizvoda), ter

instant zeliščne poparke. Pri ekstraktih v prahu je treba uporabiti faktor koncentracije 4.

2.2.8

Zeliščni poparki (sušen proizvod) in sestavine, ki se uporabljajo za zeliščne poparke (sušeni proizvodi) iz izključno janeževih semen

50

„Zeliščni poparki (sušen proizvod)“ se nanaša na:

zeliščne poparke (sušen proizvod) cvetov, listov, pecljev, korenin in vseh drugih delov rastline (v vrečkah ali razsutem stanju), ki se uporabljajo za pripravo zeliščnega poparka (tekočega proizvoda), ter

instant zeliščne poparke. Pri ekstraktih v prahu je treba uporabiti faktor koncentracije 4.

2.2.9

Zeliščni poparki (tekoči proizvod)

0,20

 


2.3

Cianovodikova kislina, vključno s cianovodikovo kislino, vezano v cianogenih glikozidih

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

2.3.1

Nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana lanena semena, ki niso dana na trg za končnega potrošnika

250

Mejne vrednosti se ne uporabljajo za semena oljnic za drobljenje in rafiniranje olja pod pogojem, da se preostala stiskana semena oljnic ne dajo na trg kot živila. Če se preostala stiskana semena oljnic dajo na trg kot živila, se uporabljajo mejne vrednosti ob upoštevanju člena 3(1) in (2).

2.3.2

Nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana lanena semena, dana na trg za končnega potrošnika

150

Mejna vrednost se ne uporablja za nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana lanena semena, dana na trg za končnega potrošnika v majhnih količinah, pri čemer je opozorilo „Samo za kuhanje in peko. Ne uživajte surovo!“ navedeno v osrednjem vidnem polju oznake (z uporabo določene velikosti črk(11)). Nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta, sesekljana lanena semena z opozorilnim sporočilom morajo biti v skladu z mejno vrednostjo iz točke 2.3.1.

2.3.3

Nepredelani celi, zdrobljeni, zmleti, strti ali sesekljani mandeljni, dani na trg za končnega potrošnika

35

Mejna vrednost se ne uporablja za nepredelane cele, zdrobljene, zmlete, strte ali sesekljane grenke mandeljne, dane na trg za končnega potrošnika v majhnih količinah, pri čemer je opozorilo „Samo za kuhanje in peko“. Ne uživajte surovo!“ navedeno v osrednjem vidnem polju oznake (z uporabo določene velikosti črk(11)).

2.3.4

Nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana marelična jedrca, dana na trg za končnega potrošnika

20,0

Nosilec dejavnosti, ki da nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana marelična jedrca na trg za končnega potrošnika, na zahtevo pristojnega organa predloži dokazilo o skladnosti trženega proizvoda z mejno vrednostjo.

2.3.5

Koren kasave (svež, olupljen)

50,0

 

2.3.6

Maniokova moka in moka iz tapioke

10,0

 


2.4

Pirolizidinski alkaloidi

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

Mejna vrednost se nanaša na vsoto koncentracij na spodnji meji naslednjih 21 pirolizidinskih alkaloidov:

– intermedin/likopsamin, intermedin-N-oksid/likopsamin-N-oksid, senecionin/senecivernin, senecionin-N-oksid/senecivernin-N-oksid, senecifilin, senecifilin-N-oksid, retrorsin, retrorsin-N-oksid, ehimidin, ehimidin-N-oksid, lasiokarpin, lasiokarpin-N-oksid, senkirkin, evropin, evropin-N-oksid, heliotrin in heliotrin-N-oksid

ter naslednjih dodatnih 14 pirolizidinskih alkaloidov, za katere je znano, da sočasno eluirajo z enim ali več od opredeljenih 21 pirolizidinskih alkaloidov, z uporabo nekaterih trenutno uporabljenih analiznih metod:

– indicin, ehinatin, rinderin (možna sočasna elucija z likopsaminom/intermedinom), indicin-N-oksid, ehinatin-N-oksid, rinderin-N-oksid (možna sočasna elucija z likopsamin-N-oksidom/intermedin-N-oksidom), integerimin (možna sočasna elucija s seneciverninom/senecioninom), integerimin-N-oksid (možna sočasna elucija s senecivernin-N-oksidom/senecionin-N-oksidom), heliosupin (možna koelucija z ehimidinom), heliosupin-N-oksid (možna sočasna elucija z ehimidin-N-oksidom), spartioidin (možna sočasna elucija s senecifilinom), spartioidin-N-oksid (možna sočasna elucija s senecifilin-N-oksidom), usaramin (možna sočasna elucija z retrorzinom), usaramin-N-oksid (možna sočasna elucija z retrorzin-N-oksidom).

Pirolizidinski alkaloidi, ki se lahko posamično in ločeno opredelijo z uporabljeno analizno metodo, se izmerijo in vključijo v vsoto.

Mejne vrednosti za pirolizidinske alkaloide se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

2.4.1

Listi boreča (sveži, zamrznjeni), dani na trg za končnega potrošnika

750

Brez poseganja v bolj omejevalna nacionalna pravila v nekaterih državah članicah o dajanju na trg rastlin, ki vsebujejo pirolizidinske alkaloide.

2.4.2

Posušena zelišča, razen proizvodov iz točke 2.4.3

400

Brez poseganja v bolj omejevalna nacionalna pravila v nekaterih državah članicah o dajanju na trg rastlin, ki vsebujejo pirolizidinske alkaloide.

2.4.3

Boreč, luštrek, vrtni majaron in origano (sušen proizvod) ter mešanice, sestavljene izključno iz teh posušenih zelišč

1 000

Brez poseganja v bolj omejevalna nacionalna pravila v nekaterih državah članicah o dajanju na trg rastlin, ki vsebujejo pirolizidinske alkaloide.

2.4.4

Čaj (Camellia sinensis) in aromatiziran čaj(12) (Camellia sinensis) (sušen proizvod), razen čaja in aromatiziranega čaja iz točke 2.4.5

150

Za čaje iz suhega sadja in posušenih zelišč se uporablja člen 3.

„Čaj (Camellia sinensis) (sušen proizvod)“ se nanaša na:

čaj (Camellia sinensis) (sušen proizvod) iz posušenih listov, pecljev in cvetov (v vrečkah ali razsutem stanju), ki se uporablja za pripravo čaja (tekočega proizvoda), ter

instant čaje. Pri ekstraktih čaja v prahu je treba uporabiti faktor koncentracije 4.

2.4.5

Čaj (Camellia sinensis), aromatiziran čaj(12) (Camellia sinensis) in zeliščni poparki (sušen proizvod) ter sestavine, ki se uporabljajo za zeliščne poparke (sušeni proizvodi) za dojenčke in majhne otroke

75

Za čaje iz suhega sadja in posušenih zelišč se uporablja člen 3.

2.4.6

Čaj (Camellia sinensis), aromatiziran čaj(12) (Camellia sinensis) in zeliščni poparki (tekoči proizvod) za dojenčke in majhne otroke

1,0

Za čaje iz suhega sadja in posušenih zelišč se uporablja člen 3.

2.4.7

Zeliščni poparki (sušen proizvod) in sestavine, ki se uporabljajo za zeliščne poparke (sušeni proizvodi), razen proizvodov iz točk 2.4.5 in 2.4.8

200

„Zeliščni poparki (sušen proizvod)“ se nanaša na:

zeliščne poparke (sušen proizvod) cvetov, listov, pecljev, korenin in vseh drugih delov rastline (v vrečkah ali razsutem stanju), ki se uporabljajo za pripravo zeliščnega poparka (tekočega proizvoda), ter

instant zeliščne poparke. Pri ekstraktih v prahu je treba uporabiti faktor koncentracije 4.

Brez poseganja v bolj omejevalna nacionalna pravila v nekaterih državah članicah o dajanju na trg rastlin, ki vsebujejo pirolizidinske alkaloide.

2.4.8

Zeliščni poparki (sušen proizvod) in sestavine, ki se uporabljajo za zeliščne poparke (sušeni proizvodi) iz rooibosa, janeža (Pimpinella anisum), melise, kamilice, timijana, poprove mete, citronske verbene/citronke in mešanic, sestavljenih izključno iz teh sušenih zelišč, razen zeliščnih poparkov iz točke 2.4.5

400

„Zeliščni poparki (sušen proizvod)“ se nanaša na:

zeliščne poparke (sušen proizvod) cvetov, listov, pecljev, korenin in vseh drugih delov rastline (v vrečkah ali razsutem stanju), ki se uporabljajo za pripravo zeliščnega poparka (tekočega proizvoda), ter

instant zeliščne poparke. Pri ekstraktih v prahu je treba uporabiti faktor koncentracije 4.

2.4.9

Kumin/orientalska kumina/rimska kumina

400

 

2.4.10

Prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinski pripravek(13), vključno z ekstrakti, razen proizvodov iz točke 2.4.11

400

Mejna vrednost se uporablja za prehranska dopolnila, kot so bila dana na trg.

Brez poseganja v bolj omejevalna nacionalna pravila v nekaterih državah članicah o dajanju na trg rastlin, ki vsebujejo pirolizidinske alkaloide.

2.4.11

Prehranska dopolnila na osnovi cvetnega prahu

Cvetni prah in proizvodi iz cvetnega prahu

500

Mejna vrednost se uporablja za prehranska dopolnila, kot so bila dana na trg.


2.5

Opijevi alkaloidi

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

 

 

 

Mejne vrednosti za opijeve alkaloide se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

Mejna vrednost se nanaša na vsoto morfina in kodeina, pri čemer se za raven kodeina uporabi faktor 0,2. Zato se mejna vrednost nanaša na vsoto morfina + 0,2 × kodein.

2.5.1

Celo, zdrobljeno ali zmleto makovo seme, ki se daje na trg za končnega potrošnika

20

 

2.5.2

Pekovski izdelki, ki vsebujejo makovo seme ali predelane proizvode iz makovega semena

1,50

Pekovski izdelki vsebujejo tudi gotove pikantne jedi in prigrizke na osnovi moke.

Predelani izdelki iz makovega semena se nanašajo na proizvode, ki vsebujejo vsaj 80 % proizvodov iz makovega semena.

Nosilec živilske dejavnosti, ki dobavlja makovo seme, nosilcu živilske dejavnosti, ki izdeluje pekovske izdelke, zagotovi potrebne informacije, da proizvajalcu pekovskih izdelkov omogoči, da lahko da na trg izdelke, ki so v skladu z mejno vrednostjo. Te informacije po potrebi vključujejo analizne podatke.


2.6

Ekvivalenti delta-9-tetrahidrokanabinola (Δ9-THC)

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

 

 

 

Mejne vrednosti za ekvivalente delta-9-tetrahidrokanabinola (Δ9-THC) se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

Mejna vrednost se nanaša na vsoto delta-9-tetrahidrokanabinola (Δ9-THC) in delta-9-tetrahidrokanabinolne kisline (Δ9-THCA), izraženo kot Δ9-THC.

Za vrednost Δ9-THCA se uporabi faktor 0,877, mejna vrednost pa se nanaša na vsoto Δ9-THC + 0,877 × Δ9-THCA (v primeru ločenega določanja in količinske opredelitve Δ9-THC in Δ9-THCA).

2.6.1

Konopljina semena

3,0

 

2.6.2

Zmleta konopljina semena, (delno) razmaščeno konopljino seme in drugi proizvodi, predelani iz konopljinih semen, razen proizvodov iz točke 2.6.3

3,0

Proizvodi, predelani iz konopljinih semen, so proizvodi, predelani izključno iz konopljinih semen.

2.6.3

Olje iz konopljinega semena

7,5

 


3

Kovine in drugi elementi

3.1

Svinec

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

3.1.1

Sadje

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.1.1

Brusnice, ribez, bezgove jagode in sadeži navadne jagodičnice

0,20

 

3.1.1.2

Sadje, razen brusnic, ribeza, bezgovih jagod in sadežev navadne jagodičnice

0,10

 

3.1.2

Korenovke in gomoljnice

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.2.1

Korenovke in gomoljnice, razen proizvodov iz točk 3.1.2.2 in 3.1.2.3

0,10

Pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir.

3.1.2.2

Svež ingver in sveža kurkuma

0,80

 

3.1.2.3

Črni koren

0,30

 

3.1.3

Čebulnice

0,10

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.4

Plodovke

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.4.1

Plodovke, razen proizvodov iz točke 3.1.4.2

0,050

 

3.1.4.2

Sladka koruza

0,10

 

3.1.5

Kapusnice

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.5.1

Kapusnice, razen proizvodov iz točke 3.1.5.2

0,10

 

3.1.5.2

Listnate kapusnice

0,30

 

3.1.6

Listnata zelenjava, razen svežih zelišč in užitnih cvetov

0,30

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.7

Metuljnice

0,10

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.8

Stebelna zelenjava

0,10

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.9

Gobe

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.1.9.1

Naslednje vrste gojenih gob:

dvotrosni kukmak (Agaricus bisporus)

bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus)

šitake (Lentinula edodes)

0,30

 

3.1.9.2

Gozdne gobe

0,80

 

3.1.10

Stročnice

0,20

 

3.1.11

Žita

0,20

 

3.1.12

Posušene začimbe

 

 

3.1.12.1

Semena

0,90

 

3.1.12.2

Plodovi

0,60

 

3.1.12.3

Skorja

2,0

 

3.1.12.4

Korenine ali korenike

1,50

 

3.1.12.5

Brsti

1,0

 

3.1.12.6

Cvetni pestiči

1,0

 

3.1.13

Meso goveda, ovac, prašičev in perutnine(2), razen proizvodov iz točke 3.1.14

0,10

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.1.14

Klavnični odpadki(2)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.1.14.1

Goveda in ovac

0,20

 

3.1.14.2

Prašičev

0,15

 

3.1.14.3

Perutnine

0,10

 

3.1.15

Ribiški proizvodi(2) in školjke(2)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.1.15.1

Mišičnina rib

0,30

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.1.15.2

Glavonožci

0,30

Mejna vrednost se uporablja za žival brez notranjih organov.

3.1.15.3

Raki

0,50

Mejna vrednost se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela, kar pomeni, da je glavoprsje rakov izključeno. V primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se mejna vrednost uporablja za mišičnino z okončin.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.1.15.4

Školjke

1,50

Pri vrsti Pecten maximus se mejna vrednost uporablja le za pritezno mišico in žleze.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.1.16

Surovo mleko(2), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka

0,020

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.1.17

Med

0,10

 

3.1.18

Maščobe in olja

0,10

Vključno z mlečno maščobo.

3.1.19

Sadni sokovi, sadni sokovi iz koncentrata, zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji(9)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Za zgoščeni sok se mejna vrednost uporablja za razredčen sok.

3.1.19.1

Izključno iz jagodičja in drugega drobnega sadja

0,05

 

3.1.19.2

Razen iz jagodičja in drugega drobnega sadja, vključno z mešanicami

0,03

 

3.1.20

Vino(7), jabolčnik, hruškovec in sadno vino

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Vključno z bisernimi in penečimi vini, razen likerskega vina in vina z vsebnostjo alkohola najmanj 15 vol. %.

3.1.20.1

Proizvodi iz sadnih letin med letoma 2001 in 2015

0,20

 

3.1.20.2

Proizvodi iz sadnih letin med letoma 2016 in 2021

0,15

 

3.1.20.3

Proizvodi iz sadnih letin po letu 2022

0,10

 

3.1.21

Aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirani koktajli iz vinskih proizvodov(8)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.1.21.1

Proizvodi iz sadnih letin med letoma 2001 in 2015

0,20

 

3.1.21.2

Proizvodi iz sadnih letin med letoma 2016 in 2021

0,15

 

3.1.21.3

Proizvodi iz sadnih letin po letu 2022

0,10

 

3.1.22

Likersko vino iz grozdja(7)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.1.22.1

Proizvodi iz sadnih letin po letu 2022

0,15

 

3.1.23

Soli

 

 

3.1.23.1

Soli razen proizvodov iz točke 3.1.23.2

1,0

 

3.1.23.2

Naslednji vrsti nerafinirane soli: fleur de sel in „siva sol“, ki se ročno nabirata na slanih travnikih z glinenimi tlemi

2,0

 

3.1.24

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule(3) in formule za majhne otroke(4)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.1.24.1

Dane na trg v prahu

0,020

 

3.1.24.2

Dane na trg kot tekočina

0,010

 

3.1.25

Pijače za dojenčke in majhne otroke, ki so kot take dane na trg in označene, razen proizvodov iz točk 3.1.24 in 3.1.27

 

 

3.1.25.1

Dane na trg kot tekočina ali take, da jih je treba pripraviti po navodilih proizvajalca

0,020

Vključno s sadnimi sokovi.

Mejne vrednosti se uporabljajo za proizvode, pripravljene za uporabo.

3.1.25.2

Ki jih je treba namakati ali variti

0,50

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.1.26

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3), razen proizvodov iz točke 3.1.25

0,020

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.1.27

Živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.1.27.1

Dana na trg v prahu

0,020

 

3.1.27.2

Dana na trg kot tekočina

0,010

 

3.1.28

Prehranska dopolnila

3,0

 


3.2

Kadmij

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

3.2.1

Sadje in lupinarji

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.1.1

Sadje, razen proizvodov iz točk 3.2.1.2, 3.2.1.3 in 3.2.1.4

0,050

 

3.2.1.2

Citrusi, pečkato sadje, koščičasto sadje, namizne oljke, kivi, banane, mango, papaja in ananas

0,020

 

3.2.1.3

Jagodičje in drobno sadje, razen proizvodov iz točke 3.2.1.4

0,030

 

3.2.1.4

Maline

0,040

 

3.2.1.5

Lupinarji

 

Mejne vrednosti se ne uporabljajo za lupinarje za drobljenje in rafiniranje olja pod pogojem, da se preostali stiskani lupinarji ne dajo na trg kot živila. Če se preostali lupinarji dajo na trg kot živila, se uporabljajo mejne vrednosti ob upoštevanju člena 3(1) in (2).

3.2.1.5.1

Lupinarji razen proizvodov iz točke 3.2.1.5.2

0,20

 

3.2.1.5.2

Pinjole

0,30

 

3.2.2

Korenovke in gomoljnice

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.2.1

Korenovke in gomoljnice razen proizvodov iz točk 3.2.2.2, 3.2.2.3, 3.2.2.4, 3.2.2.5 in 3.2.2.6

0,10

Pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir.

3.2.2.2

Rdeča pesa

0,060

 

3.2.2.3

Gomoljna zelena

0,15

 

3.2.2.4

Hren, pastinak, črni koren

0,20

 

3.2.2.5

Redkev

0,020

 

3.2.2.6

Tropske korenine in gomolji, koren peteršilja, repa

0,050

 

3.2.3

Čebulnice

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.3.1

Čebulnice razen proizvodov iz točke 3.2.3.2

0,030

 

3.2.3.2

Česen

0,050

 

3.2.4

Plodovke

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.4.1

Plodovke, razen proizvodov iz točke 3.2.4.2

0,020

 

3.2.4.2

Jajčevci

0,030

 

3.2.5

Kapusnice

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.5.1

Kapusnice, razen proizvodov iz točke 3.2.5.2

0,040

 

3.2.5.2

Listnate kapusnice

0,10

 

3.2.6

Listna zelenjava in zelišča

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.6.1

Listna zelenjava, razen proizvodov iz točke 3.2.6.2

0,10

 

3.2.6.2

Špinača in podobni listi, gorčične sadike in sveža zelišča

0,20

 

3.2.7

Metuljnice

0,020

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.8

Stebelna zelenjava

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.8.1

Stebelna zelenjava, razen proizvodov iz točk 3.2.8.2 in 3.2.8.3

0,030

 

3.2.8.2

Belušna zelena

0,10

 

3.2.8.3

Por

0,040

 

3.2.9

Gobe

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Mejna vrednost se uporablja po pranju in odstranitvi užitnega dela.

3.2.9.1

Gojene gobe, razen proizvodov iz točke 3.2.9.2

0,050

 

3.2.9.2

Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus)

Šitake (Lentinula edodes)

0,15

 

3.2.9.3

Gozdne gobe

0,50

 

3.2.10

Stročnice in beljakovine iz stročnic

 

 

3.2.10.1

Stročnice, razen proizvod iz točke 3.2.10.2

0,040

 

3.2.10.2

Beljakovine iz stročnic

0,10

 

3.2.11

Semena oljnic

 

Mejne vrednosti se ne uporabljajo za semena oljnic za drobljenje in rafiniranje olja pod pogojem, da se preostala stiskana semena oljnic ne dajo na trg kot živila. Če se preostala stiskana semena oljnic dajo na trg kot živila, se uporabljajo mejne vrednosti ob upoštevanju člena 3(1) in (2).

3.2.11.1

Semena oljnic, razen proizvodov iz točk 3.2.11.2, 3.2.11.3, 3.2.11.4, 3.2.11.5 in 3.2.11.6

0,10

 

3.2.11.2

Semena oljne ogrščice

0,15

 

3.2.11.3

Arašidi in soja

0,20

 

3.2.11.4

Gorčično seme

0,30

 

3.2.11.5

Laneno seme in sončnično seme

0,50

 

3.2.11.6

Makovo seme

1,20

 

3.2.12

Žita

 

Mejne vrednosti se ne uporabljajo za žita, ki se uporabljajo za proizvodnjo piva ali destilatov, pod pogojem, da se preostali ostanki žit ne dajo na trg kot živilo. Če se preostali ostanki žit dajo na trg kot živila, se uporabljajo mejne vrednosti ob upoštevanju člena 3(1) in (2).

3.2.12.1

Žita razen proizvodov iz točk 3.2.12.2, 3.2.12.3, 3.2.12.4 in 3.2.12.5

0,10

 

3.2.12.2

Ječmen in rž

0,050

 

3.2.12.3

Riž, kvinoja, pšenični otrobi in pšenični gluten

0,15

 

3.2.12.4

Trda pšenica (Triticum durum)

0,18

 

3.2.12.5

Pšenični kalčki

0,20

 

3.2.13

Proizvodi živalskega izvora(2)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.2.13.1

Meso goveda, ovac, prašičev in perutnine

0,050

Razen klavničnih odpadkov.

3.2.13.2

Konjsko meso

0,20

Razen klavničnih odpadkov.

3.2.13.3

Jetra goveda, ovac, prašičev, perutnine in konjev

0,50

 

3.2.13.4

Ledvice goveda, ovac, prašičev, perutnine in konjev

1,0

 

3.2.14

Ribiški proizvodi(2) in školjke(2)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.2.14.1

Mišičnina rib, razen vrst iz točk 3.2.14.2, 3.2.14.3 in 3.2.14.4

0,050

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.2.14.2

Mišičnina naslednjih rib:

skuša (vrsta Scomber)

tun (vrsta Thunnus, Katsuwonus pelamis, vrsta Euthynnus)

rdečerepi glavač (Sicyopterus lagocephalus)

0,10

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.2.14.3

Mišičnina trupca (vrsta Auxis)

0,15

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.2.14.4

Mišičnina naslednjih rib:

sardon (vrsta Engraulis)

mečarica (Xiphias gladius)

sardela (Sardina pilchardus)

0,25

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.2.14.5

Raki

0,50

Mejna vrednost se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela, kar pomeni, da je glavoprsje rakov izključeno. V primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se mejna vrednost uporablja za mišičnino z okončin.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.2.14.6

Školjke

1,0

Pri vrsti Pecten maximus se mejna vrednost uporablja le za pritezno mišico in žleze.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.2.14.7

Glavonožci

1,0

Mejna vrednost se uporablja za žival brez notranjih organov.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.2.15

Izdelki iz kakava in čokolade(14)

 

 

3.2.15.1

Mlečna čokolada z < 30 % skupne suhe snovi kakavovih delov

0,10

 

3.2.15.2

Čokolada z < 50 % skupne suhe snovi kakavovih delov; mlečna čokolada z ≥ 30 % skupne suhe snovi kakavovih delov

0,30

 

3.2.15.3

Čokolada z ≥ 50 % skupne suhe snovi kakavovih delov

0,80

 

3.2.15.4

Kakavov prah, dan na trg za končnega potrošnika, ali kot sestavina sladkanega kakavovega prahu ali čokolade v prahu, ki sta dana na trg za končnega potrošnika (čokoladni napitki)

0,60

 

3.2.16

Sol

0,50

 

3.2.17

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3), ter formule za majhne otroke(4)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.2.17.1

Dani na trg v prahu in izdelani iz beljakovin iz kravjega mleka ali hidrolizatov beljakovin iz kravjega mleka

0,010

 

3.2.17.2

Dani na trg kot tekočine in izdelani iz beljakovin iz kravjega mleka ali hidrolizatov beljakovin iz kravjega mleka

0,005

 

3.2.17.3

Dani na trg v prahu in izdelani iz izolatov beljakovin iz soje, samih ali v mešanici z beljakovinami iz kravjega mleka

0,020

 

3.2.17.4

Dani na trg kot tekočine in izdelani iz izolatov beljakovin iz soje, samih ali v mešanici z beljakovinami iz kravjega mleka

0,010

 

3.2.18

Formule za majhne otroke(4)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.2.18.1

Dane na trg v prahu in izdelane iz izolatov rastlinskih beljakovin, razen izolatov beljakovin iz soje, samih ali v mešanici z beljakovinami iz kravjega mleka

0,020

 

3.2.18.2

Dane na trg kot tekočine in izdelane iz izolatov rastlinskih beljakovin, razen izolatov beljakovin iz soje, samih ali v mešanici z beljakovinami iz kravjega mleka

0,010

 

3.2.19

Pijače za dojenčke in majhne otroke, ki so kot take označene in dane na trg, razen proizvodov iz točk 3.2.17 in 3.2.18

 

 

3.2.19.1

Dane na trg kot tekočina ali take, da jih je treba pripraviti po navodilih proizvajalca

0,020

Vključno s sadnimi sokovi.

Mejne vrednosti se uporabljajo za proizvode, pripravljene za uporabo.

3.2.20

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

0,040

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.2.21

Prehranska dopolnila

 

 

3.2.21.1

Prehranska dopolnila, razen proizvodov iz točke 3.2.21.2

1,0

 

3.2.21.2

Prehranska dopolnila, ki vsebujejo najmanj 80 % posušenih morskih alg, proizvodov, pridobljenih iz morskih alg, ali posušenih školjk(2)

3,0

 


3.3

Živo srebro

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

3.3.1

Ribiški proizvodi(2) in školjke(2)

 

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

3.3.1.1

Raki, mehkužci in mišičnina rib, razen vrst iz točk 3.3.1.2 in 3.3.1.3

0,50

Pri rakih se mejna vrednost uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela, kar pomeni, da je glavoprsje rakov izključeno. V primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se mejna vrednost uporablja za mišičnino z okončin.

Pri vrsti Pecten maximus se mejna vrednost uporablja le za pritezno mišico in žleze.

3.3.1.2

Mišičnina naslednjih rib:

divji ribon (Pagellus acarne)

črni morski meč (Aphanopus carbo)

okati ribon (Pagellus bogaraveo)

palamida (Sarda sarda)

ribon (Pagellus erythrinus)

eskolar (Lepidocybium flavobrunneum)

navadni jezik (vrsta Hippoglossus)

kapski huj (Genypterus capensis)

jadrovnica (vrsta Makaira)

krilati romb (vrsta Lepidorhombus)

raskavka (Ruvettus pretiosus)

oranžna sluzoglavka (Hoplostethus atlanticus)

rožnati huj (Genypterus blacodes)

ščuka (vrsta Esox)

bela palamida (Orcynopsis unicolor)

molič (vrsta Trisopterus)

bradač (Mullus barbatus barbatus)

okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris)

pahljačasta mečarica (vrsta Istiophorus)

morski meč (Lepidopus caudatus)

kačja skuša (Gempylus serpens)

jeseter (vrsta Acipenser)

progasti bradač (Mullus surmuletus)

tun (vrsta Thunnus, vrsta Euthynnus, Katsuwonus pelamis)

morski pes (vse vrste)

mečarica (Xiphias gladius)

1,0

 

3.3.1.3

Glavonožci

Morski polži

Mišičnina naslednjih rib:

sardon (vrsta Engraulis)

aljaški polak (Theragra chalcogramma)

trska (Gadus morhua)

atlantski sled (Clupea harengus)

vietnamski vitki som (Pangasius bocourti)

krap (vrste iz družine Cyprinidae)

limanda (Limanda limanda)

skuša (vrsta Scomber)

iverka (Platichthys flesus)

morska plošča (Pleuronectes platessa)

papalina (Sprattus sprattus)

orjaški som (Pangasianodon gigas)

polak (Pollachius pollachius)

saj (Pollachius virens)

losos in postrv (vrsta Salmo in vrsta Oncorhynchus, razen Salmo trutta)

sardela (vrsta Dussumieria, vrsta Sardina, vrsta Sardinella in vrsta Sardinops)

morski list (Solea solea)

progasti som (Pangasianodon hypopthalmus)

mol (Merlangius merlangus)

0,30

Pri glavonožcih se mejna vrednost uporablja za žival brez notranjih organov.

3.3.2

Prehranska dopolnila

0,10

 

3.3.3

Sol

0,10

 


3.4

Arzen

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

 

 

Anorganski arzen (vsota As(III) in As(V))

Mejna vrednost za anorganski arzen se uporablja za proizvode iz točk 3.4.1 do 3.4.4.

3.4.1

Žita in žitni proizvodi

 

Riž, oluščeni riž, brušeni riž in predkuhani riž, kot so opredeljeni v standardu Codex Alimentarius 198-1995.

3.4.1.1

Nepredkuhani brušeni riž (polirani ali beli riž)

0,15

 

3.4.1.2

Predkuhani riž in oluščeni riž

0,25

 

3.4.1.3

Riževa moka

0,25

 

3.4.1.4

Riževi vaflji, riževi oblati, riževi krekerji, pecivo iz riževe moke, riževi kosmiči in ekspandirani riževi kosmiči

0,30

 

3.4.1.5

Riž za proizvodnjo živil za dojenčke in majhne otroke(3)

0,10

 

3.4.1.6

Brezalkoholne pijače na osnovi riža

0,030

 

3.4.2

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3), ter formule za majhne otroke(4)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.4.2.1

Dane na trg v prahu

0,020

 

3.4.2.2

Dane na trg kot tekočina

0,010

 

3.4.3

Otroška hrana(3)

0,020

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.4.4

Sadni sokovi, razredčeni zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji(9)

0,020

 

 

 

Skupni arzen

Mejna vrednost za skupni arzen se uporablja za proizvode iz točke 3.4.5

3.4.5

Sol

0,50

 


3.5

Kositer (anorganski)

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

3.5.1

Konzervirana živila, razen proizvodov iz točk 3.5.2, 3.5.3, 3.5.4 in 3.5.5

200

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

3.5.2

Pijače v pločevinkah, razen proizvodov iz točk 3.5.3, 3.5.4 in 3.5.5

100

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

Vključno s sadnimi in zelenjavnimi sokovi.

3.5.3

Začetne formule v pločevinkah za dojenčke, nadaljevalne formule v pločevinkah(3) in formule v pločevinkah za majhne otroke(4)

50

Razen konzerviranih sušenih proizvodov in proizvodov v prahu.

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.5.4

Konzervirana otroška hrana in konzervirane žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

50

Razen konzerviranih sušenih proizvodov in proizvodov v prahu.

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

3.5.5

Konzervirana živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3)

50

Razen konzerviranih sušenih proizvodov in proizvodov v prahu.

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.


4

Halogenirana obstojna organska onesnaževala

4.1

Dioksini in PCB

Mejna vrednost

Pripombe

 

 

Vsota dioksinov (pg WHO-PCDD/F-TEQ/g)(15)

Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (pg WHO-PCDD/F-PCB-TEQ/g)(15)

Vsota dioksinom nepodobnih PCB (ng/g)(15)

Vsota dioksinom nepodobnih PCB sestoji iz PCB28, PCB52, PCB101, PCB138, PCB153 in PCB180 (ICES 6).

Mejne vrednosti se nanašajo na koncentracije na zgornji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih kongenerov pod mejo določanja enake meji določanja.

4.1.1

Meso in mesni izdelki, razen užitne drobovine in proizvodov iz točk 4.1.3 in 4.1.4(2)

 

 

 

Mejne vrednosti, izražene na osnovi maščob, se ne uporabljajo za živila, ki vsebujejo < 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule: mejna vrednost za celotno živilo pri živilih, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe = mejna vrednost, izražena na osnovi maščob za navedeno živilo × 0,02

4.1.1.1

Goveda, ovac in koz

2,5  pg/g maščobe

4,0  pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.1.2

Prašičev

1,0  pg/g maščobe

1,25 pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.1.3

Perutnine

1,75 pg/g maščobe

3,0  pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.1.4

Konjev

5,0  pg/g maščobe

10,0 pg/g maščobe

 

4.1.1.5

Kuncev

1,0  pg/g maščobe

1,5  pg/g maščobe

 

4.1.1.6

Divjih prašičev (Sus scrofa)

5,0  pg/g maščobe

10,0 pg/g maščobe

 

4.1.1.7

Pernate divjadi

2,0  pg/g maščobe

4,0  pg/g maščobe

 

4.1.1.8

Divjačine

3,0  pg/g maščobe

7,5  pg/g maščobe

 

4.1.2

Jetra in proizvodi iz njih

 

 

 

 

4.1.2.1

Goveda in koz, prašičev, perutnine in konjev

0,30  pg/g mokre teže

0,50  pg/g mokre teže

3,0  ng/g mokre teže

 

4.1.2.2

Ovac

1,25  pg/g mokre teže

2,00  pg/g mokre teže

3,0  ng/g mokre teže

 

4.1.2.3

Pernate divjadi

2,5  pg/g mokre teže

5,0  pg/g mokre teže

 

4.1.3

Maščobe

 

 

 

 

4.1.3.1

Goveda in ovac

2,5  pg/g maščobe

4,0  pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.3.2

Prašičev

1,0  pg/g maščobe

1,25 pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.3.3

Perutnine

1,75 pg/g maščobe

3,0  pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.4

Mešane živalske maščobe

1,5  pg/g maščobe

2,50  pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.5

Ribiški proizvodi(2) in školjke(2) razen proizvodov iz točk 4.1.6, 4.1.7, 4.1.8, 4.1.9 in 4.1.10

3,5  pg/g mokre teže

6,5  pg/g mokre teže

75  ng/g mokre teže

Pri ribah se mejna vrednost uporablja za mišičnino rib.

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Mejna vrednost pri rakih se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela, kar pomeni, da je glavoprsje rakov izključeno.

4.1.6

Mišičnina sladkovodnih rib iz prostega ulova in proizvodi iz nje

3,5  pg/g mokre teže

6,5  pg/g mokre teže

125  ng/g mokre teže

Razen diadromnih vrst rib, ujetih v sladki vodi, in proizvodov iz njih

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

4.1.7

Mišičnina trnežev iz prostega ulova (Squalus acanthias) in proizvodi iz nje

3,5  pg/g mokre teže

6,5  pg/g mokre teže

200  ng/g mokre teže

 

4.1.8

Mišičnina jegulj iz prostega ulova (Anguilla anguilla) in proizvodi iz nje

3,5  pg/g mokre teže

10,0  pg/g mokre teže

300  ng/g mokre teže

 

4.1.9

Ribja jetra in iz njih pridobljeni proizvodi, razen proizvodov iz točke 4.1.10

20,0  pg/g mokre teže

200  ng/g mokre teže

Pri konzerviranih ribjih jetrih se mejna vrednost uporablja za celotno užitno vsebino pločevinke.

4.1.10

Olja morskih organizmov (olje iz trupov rib, olje iz ribjih jeter in olja iz drugih morskih organizmov, dana na trg za končnega potrošnika)

1,75 pg/g maščobe

6,0  pg/g maščobe

200  ng/g maščobe

 

4.1.11

Surovo mleko(2) in mlečni izdelki(2)

2,0  pg/g maščobe

4,0  pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

Vključno z maslenimi maščobami.

Mejne vrednosti, izražene na osnovi maščob, se ne uporabljajo za živila, ki vsebujejo < 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule: mejna vrednost za celotno živilo pri živilih, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe = mejna vrednost, izražena na osnovi maščob za navedeno živilo × 0,02

4.1.12

Jajca in jajčni proizvodi, razen gosjih jajc(2)

2,5  pg/g maščobe

5,0  pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

Mejne vrednosti, izražene na osnovi maščob, se ne uporabljajo za živila, ki vsebujejo < 2 % maščobe. Za živila, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe, mejna vrednost za celotno živilo ustreza vrednosti za živila, ki vsebujejo 2 % maščobe, kar se izračuna iz mejne vrednosti, določene za maščobo, z uporabo naslednje formule: mejna vrednost za celotno živilo pri živilih, ki vsebujejo manj kot 2 % maščobe = mejna vrednost, izražena na osnovi maščob za navedeno živilo × 0,02

4.1.13

Rastlinska olja in masti

0,75 pg/g maščobe

1,25 pg/g maščobe

40  ng/g maščobe

 

4.1.14

Živila za dojenčke in majhne otroke(3)

0,1  pg/g mokre teže

0,2  pg/g mokre teže

1,0  ng/g mokre teže

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).


4.2

Perfluoroalkilne snovi

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

PFOS

PFOA

PFNA

PFHxS

Vsota PFOS, PFOA, PFNA in PFHxS

Mejna vrednost se uporablja za mokro težo.

PFOS: perfluorooktansulfonska kislina

PFOA: perfluorooktanojska kislina

PFNA: perfluorononanojska kislina

PFHxS: perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS)

Pri PFOS, PFOA, PFNA, PFHxS in njihovi vsoti se mejna vrednost nanaša na vsoto linearnih in razvejanih stereoizomerov, ne glede na to, ali so kromatografsko ločeni ali ne.

Pri vsoti PFOS, PFOA, PFNA in PFHxS se mejne vrednosti nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

4.2.1

Meso in užitna drobovina(2)

 

 

 

 

 

 

4.2.1.1

Meso goveda, prašičev in perutnine

0,30

0,80

0,20

0,20

1,3

 

4.2.1.2

Meso ovac

1,0

0,20

0,20

0,20

1,6

 

4.2.1.3

Klavnični odpadki goveda, ovac, prašičev in perutnine

6,0

0,70

0,40

0,50

8,0

 

4.2.1.4

Meso divjadi, razen medvedjega mesa

5,0

3,5

1,5

0,60

9,0

 

4.2.1.5

Meso divjadi, razen klavničnih odpadkov medveda

50

25

45

3,0

50

 

4.2.2

Ribiški proizvodi(2) in školjke(2)

 

 

 

 

 

Za sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila se uporablja člen 3(1) in (2).

4.2.2.1

Ribje meso

 

 

 

 

 

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

4.2.2.1.1

Mišičnina rib, razen proizvodov iz točk 4.2.2.1.2 in 4.2.2.1.3

Mišičnina rib iz točk 4.2.2.1.2 in 4.2.2.1.3, če je namenjena za proizvodnjo hrane za dojenčke in majhne otroke

2,0

0,20

0,50

0,20

2,0

 

4.2.2.1.2

Mišičnina naslednjih rib, če ni namenjena za proizvodnjo hrane za dojenčke in majhne otroke:

baltski sled (Clupea harengus membras)

palamida (vrsti Sarda in Orcynopsis)

menek (Lota lota)

papalina (Sprattus sprattus)

iverka (Platichthys flesus in Glyptocephalus cynoglossus)

glavati cipelj (Mugil cephalus)

šur (Trachurus trachurus)

ščuka (vrsta Esox)

morska plošča (vrsti Pleuronectes in Lepidopsetta)

sardela (vrsta Sardina)

brancin (vrsta Dicentrarchus)

morski som (vrsti Silurus in Pangasius)

morski piškur (Petromyzon marinus)

linj (Tinca tinca)

ameriška ozimica (Coregonus albula in Coregonus vandesius)

bisernik (Phosichthys argenteus)

prostoživeči losos in prostoživeča postrv (prostoživeči vrsti Salmo in Oncorhynchus)

ostrigar (vsta Anarhichas)

7,0

1,0

2,5

0,20

8,0

 

4.2.2.1.3

Mišičnina naslednjih rib, če ni namenjena za proizvodnjo hrane za dojenčke in majhne otroke:

sardon (vrsta Engraulis)

mrena (Barbus barbus)

ploščič (vrsta Abramis)

zlatovčica (vrsta Salvelinus)

jegulja (vrsta Anguilla)

smuč (vrsta Sander)

navadni ostriž (Perca fluviatilis)

rdečeoka (Rutilus rutilus)

snetec (vrsta Osmerus)

ozimica (vrsta Coregonus, razen tistih iz točke 4.2.2.1.2)

35

8,0

8,0

1,5

45

 

4.2.2.2

Raki in školjke

3,0

0,70

1,0

1,5

5,0

Pri rakih se mejna vrednost uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela, kar pomeni, da je glavoprsje rakov izključeno. V primeru rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se mejna vrednost uporablja za mišičnino z okončin.

Pri vrsti Pecten maximus se mejna vrednost uporablja le za pritezno mišico in žleze.

Pri konzerviranih rakih se mejna vrednost uporablja za celotno vsebino pločevinke. Kar zadeva mejno vrednost za celoten sestavljen izdelek, se uporabljata člen 3(1), točka (c), in člen 3(2).

4.2.3

Jajca

1,0

0,30

0,70

0,30

1,7

 


5

Onesnaževala iz predelave

5.1

Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH)

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

Benzo(a)piren

Vsota PAH: benzo(a)piren, benz(a)antracen, benzo(b)fluoranten in krizen

Mejne vrednosti za vsoto PAH se nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti štirih snovi pod mejo določljivosti nič.

5.1.1

Bananin čips

2,0

20,0

 

5.1.2

Živila rastlinskega izvora v prahu, ki se uporabljajo za pripravo pijač, razen proizvodov iz točk 5.1.4 in 5.1.5

10,0

50,0

Priprava pijač se nanaša na uporabo proizvodov v prahu, ki so fino zmleti in se vmešajo v pijače.

Razen instant kave.

5.1.3

Posušena zelišča

10,0

50,0

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

5.1.4

Kakavova zrna in iz njih pridobljeni proizvodi, razen proizvodov iz točke 5.1.5

5,0  μg/kg maščobe

30,0  μg/kg maščobe

Vključno s kakavovim maslom.

5.1.5

Kakavova vlakna in iz njih pridobljeni proizvodi, namenjeni za uporabo kot sestavina v živilih

3,0

15,0

Kakavova vlakna so poseben kakavov izdelek, proizveden iz lupin kakavovih zrn, in vsebujejo višje vrednosti PAH kot kakavovi izdelki, proizvedeni iz kakavovih zrn. Kakavova vlakna in iz njih pridobljeni proizvodi so vmesni proizvodi v proizvodni verigi in se uporabljajo kot sestavina pri pripravi nizkokaloričnih živil z visoko vsebnostjo vlaknin.

5.1.6

Prekajeno meso in prekajeni mesni izdelki

2,0

12,0

 

5.1.7

Prekajeni ribiški proizvodi(2), razen proizvodov iz točke 5.1.8.

2,0

12,0

Pri ribah se mejna vrednost uporablja za mišičnino rib.

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Mejna vrednost za rake se uporablja za mišičnino z okončin in trebušnega predela, kar pomeni, da je glavoprsje rakov izključeno. V primeru prekajenih rakov ter rakovic in raznorepcev (Brachyura in Anomura) se uporablja za mišičnino z okončin.

5.1.8

Prekajene papaline in konzervirane prekajene papaline (Sprattus sprattus)

Prekajeni baltski sledi ≤ 14 cm dolžine in konzervirani prekajeni baltski sledi ≤ 14 cm dolžine (Clupea harengus membras)

Kacuobuši (sušeni črtasti tun, Katsuwonus pelamis)

Školjke(2) (sveže, ohlajene ali zamrznjene)

Toplotno obdelano meso in toplotno obdelani mesni izdelki, dani na trg za končnega potrošnika

5,0

30,0

Če se ribe uživajo cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

Meso in mesni izdelki, ki so bili toplotno obdelani s postopkom, ki lahko povzroči prisotnost PAH, npr. samo pečenje in priprava na žaru.

Pri konzerviranih proizvodih se mejna vrednost uporablja za celotno vsebino pločevinke. Kar zadeva mejno vrednost za celoten sestavljen izdelek, se uporabljata člen 3(1), točka (c), in člen 3(2).

5.1.9

Prekajene školjke(2)

6,0

35,0

 

5.1.10

Posušene začimbe

10,0

50,0

Razen kardamoma in prekajene paprike Capsicum spp.

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

5.1.11

Olja in maščobe, dani na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih

2,0

10,0

Razen kakavovega masla in kokosovega olja.

Mejna vrednost se uporablja za rastlinska olja, ki se uporabljajo kot sestavine prehranskih dopolnil

5.1.12

Kokosovo olje, dano na trg za končnega potrošnika ali uporabo kot sestavina v živilih

2,0

20,0

 

5.1.13

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule(3) in formule za majhne otroke(4)

1,0

1,0

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

5.1.14

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

1,0

1,0

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

5.1.15

Živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3)

1,0

1,0

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

5.1.16

Prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinske sestavine in njihove pripravke(13)

Prehranska dopolnila, ki vsebujejo propolis, matični mleček, spirulino ali njihove pripravke

10,0

50,0

Mejna vrednost se ne uporablja za prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinska olja. Za rastlinska olja, ki se uporabljajo kot sestavine prehranskih dopolnil, glej točko 5.1.11.


5.2

3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD)

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

5.2.1

Hidroliziran rastlinski protein

20

Mejna vrednost je določena za tekoči proizvod, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 50 μg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v proizvodu.

5.2.2

Sojina omaka

20

Mejna vrednost je določena za tekoči proizvod, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 50 μg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v proizvodu.


5.3

Vsota 3-monokloropropandiola (3-MCPD) in estrov maščobnih kislin 3-MCPD, izražena kot 3-MCPD

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

 

 

 

Pri vsoti 3-monokloropropandiola (3-MCPD) in estrov maščobnih kislin 3-MCPD se mejne vrednosti nanašajo na koncentracije na spodnji meji, ki se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti pod mejo določljivosti nič.

5.3.1

Rastlinska olja in masti, ribja olja in olja drugih morskih organizmov, razen proizvodov iz točke 5.3.2, ki se dajejo na trg za končnega potrošnika ali za uporabo kot sestavina živil, ki spadajo v naslednje kategorije:

 

Razen deviških oljčnih olj(7).

5.3.1.1

Olja in masti iz olja iz kokosovega oreha, koruznega, repičnega, sončničnega, sojinega olja, olja palmovih jedrc (koščic) in oljčnega olja (sestavljenega iz rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja) ter mešanice olj in masti z olji in mastmi samo iz te kategorije

1 250

Razen deviških oljčnih olj(7).

5.3.1.2

Druga rastlinska olja, ribja olja in olja drugih morskih organizmov ter mešanice olj in masti z olji in mastmi samo iz te kategorije

2 500

Vključno z olji iz oljčnih tropin.

5.3.1.3

Mešanica olj in masti iz proizvodov iz točk 5.3.1.1 in 5.3.1.2

Olja in masti, ki se uporabljajo kot sestavina za mešanico, so v skladu z mejno vrednostjo, določeno za olje in mast. Zato vrednost vsote 3-MCPD in estrov maščobnih kislin 3-MCPD, izražena kot 3-MCPD v mešanici, ne presega vrednosti, izračunane v skladu s členom 3(1), točka (c).

V primeru, da pristojni organ in nosilec živilske dejavnosti, ki ne proizvaja mešanice, ne poznata kvantitativne sestave, vrednost vsote 3-MCPD in estrov maščobnih kislin 3-MCPD, izražene kot 3-MCPD v mešanici, v nobenem primeru ne presega 2 500  μg/kg.

5.3.2

Rastlinska olja in masti, ribja olja in olja drugih morskih organizmov za proizvodnjo otroške hrane ter žitnih kašic za dojenčke in majhne otroke(3)

750

Kadar je proizvod mešanica različnih olj ali masti istega ali različnega botaničnega izvora, se za mešanico uporablja mejna vrednost. Olja in masti, ki se uporabljajo kot sestavina za mešanico, so v skladu z mejno vrednostjo, določeno za olje in mast v točki 5.3.1.

5.3.3

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3), ter formule za majhne otroke(4)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

5.3.3.1

Dane na trg v prahu

125

 

5.3.3.2

Dane na trg kot tekočina

15

 


5.4

Glicidil estri maščobnih kislin, izraženi kot glicidol

Mejna vrednost (μg/kg)

Pripombe

5.4.1

Rastlinska olja in masti, ribja olja in olja drugih morskih organizmov, dana na trg za končnega potrošnika ali za uporabo kot sestavina v živilih, razen proizvodov iz točke 5.4.2

1 000

Razen deviških oljčnih olj(7).

5.4.2

Rastlinska olja in masti, ribja olja in olja drugih morskih organizmov za proizvodnjo otroške hrane ter žitnih kašic za dojenčke in majhne otroke(3)

500

Kadar je proizvod mešanica različnih olj ali masti istega ali različnega botaničnega izvora, se za mešanico uporablja mejna vrednost.

Olja in masti, ki se uporabljajo kot sestavina za mešanico, so v skladu z mejno vrednostjo, določeno za olje in mast v točki 5.4.1.

5.4.3

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3), ter formule za majhne otroke(4)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

5.4.3.1

Dane na trg v prahu

50

 

5.4.3.2

Dane na trg kot tekočina

6,0

 


6

Druga onesnaževala

6.1

Nitrati

Mejna vrednost

(mg NO3/kg)

 

6.1.1

Sveža špinača (Spinacia oleracea)

3 500

Mejna vrednost se ne uporablja za svežo špinačo za predelavo, ki se neposredno prevaža v razsutem stanju s polja v predelovalni obrat.

6.1.2

Konzervirana, globoko zamrznjena ali zamrznjena špinača

2 000

 

6.1.3

Sveža zelena solata (Lactuca sativa L.), razen proizvodov iz točke 6.1.4

 

 

6.1.3.1

Zelena solata, gojena v rastlinjaku, ki se obira med 1. oktobrom in 31. marcem

5 000

Zelena solata, gojena v rastlinjaku, mora biti označena kot taka; drugače se uporablja mejna vrednost, določena v točki 6.1.3.2.

6.1.3.2

Zelena solata, gojena na prostem, ki se obira med 1. oktobrom in 31. marcem

4 000

 

6.1.3.3

Zelena solata, gojena v rastlinjaku, ki se obira med 1. aprilom in 30. septembrom

4 000

Zelena solata, gojena v rastlinjaku, mora biti označena kot taka; drugače se uporablja mejna vrednost, določena v točki 6.1.3.4

6.1.3.4

Zelena solata, gojena na prostem, ki se obira med 1. aprilom in 30. septembrom

3 000

 

6.1.4

Vrsta zelene solate „ledenka“

 

Vključno z Grazer Krauthäuptel.

6.1.4.1

Zelena solata, gojena v rastlinjaku

2 500

Zelena solata, gojena v rastlinjaku, mora biti označena kot taka; drugače se uporablja mejna vrednost, določena v točki 6.1.4.2.

6.1.4.2

Zelena solata, gojena na prostem

2 000

 

6.1.5

Rukola (Eruca sativa, vrsta Diplotaxis, Brassica tenuifolia, Sisymbrium tenuifolium)

 

 

6.1.5.1

Obrana med 1. oktobrom in 31. marcem

7 000

 

6.1.5.2

Obrana med 1. aprilom in 30. septembrom

6 000

 

6.1.6

Otroška hrana in žitne kašice za dojenčke in majhne otroke(3)

200

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).


6.2

Melamin

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

6.2.1

Hrana razen proizvodov iz točke 6.2.2

2,5

Mejna vrednost se ne uporablja za živila, pri katerih je mogoče dokazati, da je raven melamina, višja od 2,5 mg/kg, posledica dovoljene uporabe ciromazina kot insekticida. Raven melamina ne sme presegati ravni ciromazina.

6.2.2

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule(3) in formule za majhne otroke(4)

 

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

6.2.2.1

Dane na trg v prahu

1,0

 

6.2.2.2

Dane na trg kot tekočina

0,15

 


6.3

Perklorat

Mejna vrednost (mg/kg)

Pripombe

6.3.1

Sadje in zelenjava, razen proizvodov iz točk 6.3.1.1 in 6.3.1.2

0,05

 

6.3.1.1

Cucurbitaceae in ohrovt

0,10

 

6.3.1.2

Listna zelenjava in zelišča

0,50

 

6.3.2

Čaj (Camellia sinensis) (sušen proizvod)

Zeliščni in sadni poparki (sušen proizvod) ter sestavine, ki se uporabljajo za zeliščne in sadne poparke (sušeni proizvodi)

0,75

„Zeliščni poparki (sušen proizvod)“ se nanaša na:

zeliščne poparke (sušen proizvod) cvetov, listov, pecljev, korenin in vseh drugih delov rastline (v vrečkah ali razsutem stanju), ki se uporabljajo za pripravo zeliščnega poparka (tekočega proizvoda), ter

instant zeliščne poparke. Pri ekstraktih v prahu je treba uporabiti faktor koncentracije 4.

6.3.3

Začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila za posebne zdravstvene namene, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom(3), ter formule za majhne otroke(4)

0,01

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

6.3.4

Otroška hrana(3)

0,02

Mejna vrednost se uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo na trg kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

6.3.5

Živila na osnovi predelanih žit(3)

0,01

Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kot je bil dan na trg.

(1)

Sadje, lupinarji, zelenjava, žita, oljna semena in začimbe so razvrščeni v ustrezne skupine iz Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). Za namene te uredbe se mejna vrednost za sadje ne uporablja za lupinarje.

(2)

Živila, kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(3)

Živila, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).

(4)

„Formule za majhne otroke“ se nanaša na pijače na osnovi mleka in podobne proizvode na osnovi beljakovin, namenjene majhnim otrokom. Ti proizvodi ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 609/2013 (Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o formulah za majhne otroke (COM(2016) 169 final) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2016:169:FIN).

(5)

Suha snov je določena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (UL L 70, 9.3.2006, str. 12).

(6)

Prva stopnja predelave pomeni katero koli mehansko ali toplotno obdelavo zrn ali na njih, razen sušenja. Sušenje in čiščenje, vključno s sortiranjem (po potrebi sortiranjem po barvi) in luščenjem, se ne štejeta za „prvo stopnjo predelave“, če celotno zrno po čiščenju in sortiranju ostane nepoškodovano. Luščenje pomeni čiščenje zrn z močnim ščetkanjem in/ali ribanjem v kombinaciji z odstranjevanjem prahu (npr. sesanjem). Luščenju lahko pred mletjem sledi sortiranje po barvi.

(7)

Živila, kot so opredeljena v delih II in VIII Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(8)

Živila, kot so opredeljena v členu 3 Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(9)

Živila, kot so opredeljena v Direktivi Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).

(10)

Živila, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17. 5. 2019, str. 1).

(11)

Velikost črk, kot je določena v členu 13(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(12)

„Aromatiziran čaj“ je čaj z „aromo“ali „sestavino živil z aromatičnimi lastnostmi“, kot je opredeljeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

(13)

Rastlinski pripravki za prehranska dopolnila so pripravki, pridobljeni iz rastlinskih sestavin (npr. cele rastline, deli rastlin, razdrobljene ali razrezane rastline) z različnimi postopki (npr. iztiskanje, stiskanje, ekstrakcija, frakcioniranje, destilacija, koncentriranje, sušenje in fermentacija). Med rastlinske pripravke spadajo zdrobljene rastline ali rastline v prahu, deli rastlin, alge, glive, lišaji, tinkture, ekstrakti, eterična olja (razen rastlinskih olj in maščob (vključno z maslom in kokosovim oljem) za neposredno prehrano ljudi ali kot sestavina živil), iztisnjeni sokovi in predelani eksudati.

(14)

„Izdelki iz kakava in čokolade“ so kateri koli izdelki, opredeljeni v točkah 2, 3 in 4 dela A Priloge I k Direktivi 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 197, 3.8.2000, str. 19).

(15)

WHO-TEQ: Vsota dioksinov (polihloriranih dibenzo-para-dioksinov [PCDD] in polikloriranih dibenzofuranov [PCDF]) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB) se izračunata z uporabo faktorjev toksične enakovrednosti WHO (WHO-TEF) in izrazita kot toksični ekvivalenti WHO (WHO-TEQ). Faktorji toksične ekvivalentnosti (TEF) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO/WHO) za oceno tveganja za ljudi, ki temeljijo na sklepih Svetovne zdravstvene organizacije – strokovnega srečanja Mednarodnega programa za kemijsko varnost (IPCS) junija 2005 v Ženevi (Van den Berg in drugi, Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds) Toxicological Sciences 93(2), str. 223–241 (2006)).

Kongener

Vrednost TEF

Kongener

Vrednost TEF

Dioksini

 

„Dioksinom podobni“ PCB

 

Dibenzo-p-dioksini („PCDD“)

 

Ne-orto substituirani PCB

 

2,3,7,8-TCDD

1

PCB 77

0,0001

1,2,3,7,8-PeCDD

1

PCB 81

0,0003

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

PCB 126

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

PCB 169

0,03

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

 

 

1,2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,01

 

 

OCDD

0,0003

 

 

 

 

Mono-orto substituirani PCB

 

2,3,7,8-TCDF

0,1

PCB 105

0,00003

1,2,3,7,8-PeCDF

0,03

PCB 114

0,00003

2,3,4,7,8-PeCDF

0,3

PCB 118

0,00003

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

PCB 123

0,00003

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

PCB 156

0,00003

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

PCB 157

0,00003

2,3,4,6,7,8-HxCDD

0,1

PCB 167

0,00003

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

PCB 189

0,00003

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

 

 

OCDF

0,0003

 

 

Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.


PRILOGA II

Korelacijska tabela iz člena 9

Uredba (ES) št. 1881/2006

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Členi 2(1), 2(2) in 2(3)

Členi 3(1), 3(2) in 3(3)

Člen 2(4)

Člen 3(3)

Člena 3(1) in 3(2)

Člena 2(1) in 2(2)

Člen 3(3)

Člen 5(3)

Člen 3(4)

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Priloga I, točke 6.1.3.1, 6.1.3.3, 6.1.4.1

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 8

Člen 10

Člen 9

Člen 11

Člen 10

Člen 12

Člen 11

Priloga

Priloga I