(1)

Z Uredbo (EU) 2019/1021 se izvajajo zaveze Unije iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (2) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (3).

(2)

Priloga A h Konvenciji vsebuje seznam kemikalij, ki jih je vsaka pogodbenica Konvencije dolžna prepovedati ali zanje sprejeti potrebne pravne in upravne ukrepe za odpravo njihove proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza, ob upoštevanju veljavnih posebnih izjem iz navedene priloge.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/784 (4) je spremenila Prilogo I k Uredbi (EU) 2019/1021 z namenom uvrstitve perfluorooktanojske kisline (PFOA), njenih soli in njej sorodnih spojin na seznam kemikalij.

(4)

Priloga I k Uredbi (EU) 2019/1021 vsebuje mejno vrednost nenamernih sledi onesnaževala za PFOA in njene soli v mikroprahovih politetrafluoroetilena (PTFE) v višini 1 mg/kg, ki jo je bilo treba pregledati do 5. julija 2022.

(5)

Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno-ekonomsko analizo Evropske agencije za kemikalije (ECHA) sta sprejela mnenje (5) (v nadaljnjem besedilu: mnenje agencije ECHA), ki je vključevalo oceno dveh mejnih vrednosti nenamernih sledi onesnaževala, določenih za PFOA, njene soli in njej sorodne spojine.

(6)

V mnenju agencije ECHA je bilo ugotovljeno, da so bili razviti postopki za zmanjšanje koncentracije PFOA na raven pod splošno mejno vrednostjo nenamernih sledi onesnaževala v višini 0,025 mg/kg, določeno v Uredbi (EU) 2019/1021. Navedene postopke je uspešno izvedla večina proizvajalcev mikroprahov politetrafluoroetilena (PTFE). Preostali proizvajalci bi do 5. julija 2022 lahko zagotovili skladnost z mejno vrednostjo 0,025 mg/kg. Zato trenutna posebna mejna vrednost nenamernih sledi onesnaževala za PFOA in njene soli v mikroprahovih PTFE v višini 1 mg/kg ni več potrebna in bi morala prenehati veljati na dan začetka uporabe te uredbe.

(7)

Uredba (EU) 2019/1021 se za opredelitev pojmov „dajanje v promet“ in „uporaba“ sklicuje na člen 3, točki 12 in 24, Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Obdelava mikroprahov PTFE bi se štela za „uporabo“, transport do drugega pravnega subjekta za obdelavo pa bi se štel za „dajanje v promet“.

(8)

V vsaj enem primeru je treba mikroprahove PTFE transportirati v drug obrat za obdelavo, da se zmanjša koncentracija PFOA in njenih soli, da se doseže skladnost z mejno vrednostjo nenamernih sledi onesnaževala v višini 0,025 mg/kg. Zato bi bilo treba trenutno posebno mejno vrednost nenamernih sledi onesnaževala v višini 1 mg/kg ohraniti, da se zajamejo proizvodnja, dajanje v promet in uporaba PFOA in njenih soli v mikroprahovih PTFE za transport in obdelavo mikroprahov PTFE za zmanjšanje koncentracije PFOA.

(9)

Spojine, sorodne PFOA, so kot nečistota prisotne v transportiranih izoliranih intermediatih, ki se uporabljajo pri proizvodnji fluorokemikalij z dolžino verige perfluoroogljikovodikov, ki je enaka ali krajša od 6 ogljikovih atomov. Da bi se omogočili proizvodnja in uporaba takih transportiranih izoliranih intermediatov, Uredba (EU) 2019/1021 določa mejno vrednost nenamernih sledi onesnaževala v višini 20 mg/kg, ki jo je bilo treba pregledati najpozneje do 5. julija 2022.

(10)

V mnenju agencije ECHA je bilo ob upoštevanju razpoložljivih tehnoloških rešitev ugotovljeno, da je sedanja raven nenamernih sledi onesnaževala najnižja raven, ki jo je mogoče upoštevati. Zato bi bilo treba pregled mejne vrednosti nenamernih sledi onesnaževala odložiti.

(11)

PFCA C9–C14 so tudi prisotne kot nečistote v transportiranih izoliranih intermediatih, ki se uporabljajo pri proizvodnji fluorokemikalij z dolžino verige perfluoroogljikovodikov, ki je enaka ali krajša od 6 ogljikovih atomov (v nadaljnjem besedilu: alternative C6). Uredba Komisije (EU) 2021/1297 (7) določa omejitev na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki določa mejno vrednost njihove koncentracije, ki jo je treba pregledati najpozneje do 25. avgusta 2023. Časovni okvir pregleda nenamernih sledi onesnaževala za spojine, sorodne PFOA, v intermediatih, ki se uporabljajo za proizvodnjo alternativ C6 na podlagi Uredbe (EU) 2019/1021, bi bilo treba spremeniti, da se uskladi s pregledom, predvidenim na podlagi omejitve za PFCA C9–C14 iz Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(12)

Priloga I k Uredbi (EU) 2019/1021 vključuje izjemo za uporabo PFOA, njenih soli in njej sorodnih spojin pri proizvodnji PTFE in poliviniliden fluorida (PVDF) za proizvodnjo več proizvodov.

(13)

Med javnim posvetovanjem za pripravo mnenja ECHA so proizvajalci fluoropolimerov pripomnili, da se PFOA, njene soli in njej sorodne spojine ne uporabljajo več za proizvodnjo PTFE in PVDF v Uniji. Na podlagi teh informacij navedena posebna izjema ni več potrebna in bi jo bilo zato treba črtati.

(14)

Uporabo te uredbe bi bilo treba odložiti, da se zadevnim deležnikom zagotovi dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam.

(15)

Uredbo (EU) 2019/1021 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –