1.   Institucije določijo vrednost izpostavljenosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013, vključno z zunajbilančnimi, z metodo tekoče izpostavljenosti iz člena 5b.

Institucije lahko pri določanju vrednosti izpostavljenosti upoštevajo učinke pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu v skladu s členom 5d. Pobot med različnimi kategorijami produktov se ne uporablja. Vendar lahko institucije izvedejo pobot znotraj katere koli kategorije produktov iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013, kadar mora ta kategorija upoštevati pogodbo o pobotu med različnimi kategorijami produktov.

2.   Kadar izdaja zavarovanja s premoženjem, povezanega s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, zmanjša znesek obveznosti v okviru veljavnega računovodskega okvira, institucije to zmanjšanje razveljavijo.

3.   Za namene odstavka 1 lahko institucije od tekočih nadomestitvenih stroškov vrednosti izpostavljenosti odbijejo gibljivo kritje, plačano v denarnih sredstvih nasprotni stranki, v kolikor v okviru veljavnega računovodskega okvira gibljivo kritje še ni bilo priznano kot zmanjšanje vrednosti izpostavljenosti in kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	za posle brez kliringa prek kvalificirane centralne nasprotne stranke, kot je opredeljena v členu 4(1), točka 88, Uredbe (EU) št. 575/2013, denarna sredstva, dana nasprotni stranki prejemnici, niso ločena;

(b)	gibljivo kritje se izračuna in izmenja vsakodnevno na podlagi vrednotenja pozicij v izvedenih finančnih instrumentih po tekočih tržnih cenah;

(c)	gibljivo kritje, dano v denarnih sredstvih, je v enaki valuti, kot poravnava pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

(d)	izmenjano gibljivo kritje je celotni znesek, ki bi bil potreben za popolno poravnavo izpostavljenosti izvedenega finančnega instrumenta po tekočih tržnih cenah, pri čemer je treba upoštevati prag in najnižje zneske prenosa, ki se uporabljajo za institucijo;

(e)	pogodba o izvedenih finančnih instrumentih in gibljivo kritje med institucijo in nasprotno stranko te pogodbe sta zajeta v eni sami pogodbi o pobotu, ki jo institucija lahko obravnava kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje, v skladu s členom 5d.

Za namene točke (c) prvega pododstavka valuta poravnave, kadar se za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih uporablja kvalificirana okvirna pogodba o pobotu, pomeni vsako valuto poravnave, določeno v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih ali kvalificirani okvirni pogodbi o pobotu.

Kadar institucija v skladu z veljavnim računovodskim okvirom pripozna gibljivo kritje, prejeto od nasprotne stranke v denarnih sredstvih, kot plačljivo obveznost, lahko to obveznost izključi iz mere izpostavljenosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, točke (a) do (e).

4.   Za namene odstavka 3 velja naslednje:

(a)	odbitek plačanega gibljivega kritja se omeji na del vrednosti izpostavljenosti, ki ga predstavljajo negativni tekoči nadomestitveni stroški;

(b)	institucija ne uporabi gibljivega kritja, plačanega v denarnih sredstvih, za zmanjšanje zneska potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti, vključno za namene člena 5e(1), točka (b)(ii).

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko institucije za določitev vrednosti izpostavljenosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz točk 1 in 2 Priloge II k Uredbi (EU) št. 575/2013 uporabijo metodo poenostavljene izpostavljenosti iz člena 5c, če obseg bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti teh institucij izpolnjuje pogoje iz člena 273a(2) navedene uredbe.

Institucije, ki uporabljajo navedeno metodo poenostavljene izpostavljenosti ne zmanjšajo mere izpostavljenosti za znesek gibljivega kritja, prejetega v denarnih sredstvih.

1.   Tekoči nadomestitveni stroški obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na ravni niza pobotov, so absolutna vrednost neto tržne vrednosti teh pogodb v okviru pobota pred zmanjšanjem za prejeto ali dano zavarovanje s premoženjem (bruto), kadar se pri izračunu neto tržne vrednosti pobotajo pozitivne in negativne tržne vrednosti. V ta namen institucije obravnavajo posamezen posel z izvedenimi finančnimi instrumenti kot svoj lastni niz pobotov.

2.   Z namenom določanja potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti, institucije hipotetične zneske oziroma, če je to primerno, vrednosti osnovnih instrumentov pomnožijo z odstotki, določenimi v razpredelnici 1, in sicer v skladu z naslednjim:

(a)	pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki ne spadajo v eno izmed petih kategorij iz razpredelnice 1, se obravnavajo kakor pogodbe na blago, razen plemenitih kovin;

(b)	pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih se glavnica večkrat zamenja, se odstotki pomnožijo s številom preostalih neopravljenih plačil po pogodbi;

(c)

pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, ki so namenjene poravnavanju neporavnane izpostavljenosti po določenih plačilnih datumih in v katerih so pogoji ponovno opredeljeni tako, da je tržna vrednost pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti na te določene datume enaka nič, je preostala zapadlost enaka času do naslednje ponovne določitve pogojev. Pri pogodbah na obrestno mero, ki izpolnjujejo navedena merila in pri katerih je preostala zapadlost daljša od enega leta, odstotek ne sme biti nižji od 0,5 %. Razpredelnica 1 Preostala zapadlost Pogodbe na obrestno mero Pogodbe na tujo valuto in zlato Pogodbe na lastniške instrumente Pogodbe na plemenite kovine, razen zlata Pogodbe na blago, razen plemenitih kovin 1 leto ali manj 0  % 1  % 6  % 7  % 10  % Več kakor 1 leto, ne več kakor 5 let 0,5  % 5  % 8  % 7  % 12  % Več kakor 5 let 1,5  % 7,5  % 10  % 8  % 15  %

3.   Vrednost izpostavljenosti je vsota tekočih nadomestitvenih stroškov in potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti.

1.   Institucije v skladu z metodo poenostavljene izpostavljenosti določijo vrednost izpostavljenosti tako, da hipotetični znesek vsakega instrumenta pomnožijo z odstotki iz razpredelnice 2.

Razpredelnica 2

Prvotna zapadlost	Pogodbe na obrestno mero	Pogodbe na tujo valuto in zlato
1 leto ali manj	0,5  %	2  %
Več kakor 1 leto, ne več kakor 2 leti	1  %	5  %
Povečanje za vsako dodatno leto	1  %	3  %

2.   Za izračun vrednosti izpostavljenosti pri pogodbah na obrestno mero lahko institucije izberejo bodisi prvotno bodisi preostalo zapadlost.

1.   Institucije obravnavajo pogodbe o pobotu na naslednji način;

(a)

v primeru pogodb o novaciji lahko institucije tehtajo posamezne neto zneske, ki jih določajo takšne pogodbe, ne pa vključene bruto zneske; Pri uporabi člena 5b lahko institucije upoštevajo pogodbo o novaciji, ko določajo, — tekoče nadomestitvene stroške iz člena 5b(1); — hipotetične zneske glavnice ali vrednosti osnovnih instrumentov iz člena 5b(2). Institucije lahko pri uporabi metode poenostavljene izpostavljenosti, ko določajo hipotetični znesek iz člena 5c(1), upoštevajo pogodbo o novaciji za namene izračuna hipotetičnega zneska glavnice. V takih primerih institucije uporabijo odstotke iz razpredelnice 2;

(b)

institucije v primeru drugih pogodb o pobotu uporabljajo člen 5b na naslednji način: (i) tekoči nadomestitveni stroški iz člena 5b(1) za pogodbe, vključeni v pogodbe o pobotu, se izračunajo tako, da se upoštevajo dejanski hipotetični neto nadomestitveni stroški, ki izhajajo iz pogodbe; kadar zaradi pobotanja nastane neto terjatev za institucijo, ki izračunava neto nadomestitvene stroške, znašajo tekoči nadomestitveni stroški ‚0‘; (ii) potencialna prihodnja kreditna izpostavljenost iz člena 5b(2) pri vseh pogodbah, vključenih v pogodbo o pobotu, se zmanjša v skladu z naslednjo formulo: PCEred = 0,4 • PCEgross + 0,6 • NGR • PCEgross pri čemer je: PCEred = zmanjšana potencialna prihodnja kreditna izpostavljenost za vse pogodbe, sklenjene z zadevno nasprotno stranko, ki so vključene v pravno veljavno dvostransko pogodbo o pobotu; PCEgross = = vsota potencialnih prihodnjih kreditnih izpostavljenosti za vse pogodbe z zadevno nasprotno stranko, vključene v pravno veljavno dvostransko pogodbo o pobotu, ki se izračunajo s pomnožitvijo hipotetičnih zneskov glavnice in odstotkov iz razpredelnice 1; NGR = razmerje neto/bruto, izračunano kot količnik med neto nadomestitvenimi stroški za vse pogodbe, vključene v pravno veljavno dvostransko pogodbo o pobotu, sklenjeno z zadevno nasprotno stranko (števec), in bruto nadomestitvenimi stroški za vse pogodbe, vključene v pravno veljavno dvostransko pogodbo o pobotu, sklenjeno s to nasprotno stranko (imenovalec).

2.   Pri izračunu potencialne prihodnje kreditne izpostavljenosti v skladu s formulo iz odstavka 1, točka (b)(ii), lahko institucije obravnavajo popolnoma ujemajoče se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, vključene v dogovor o pobotu, kot da bi bile ena sama pogodba, katere hipotetična vrednost glavnice je enaka neto prejemkom.

Pri uporabi člena 5c(1) lahko institucije obravnavajo popolnoma ujemajoče se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, vključene v pogodbo o pobotu, kot eno samo pogodbo, katere hipotetična vrednost glavnice je enaka neto prejemkom, hipotetični zneski glavnice pa se pomnožijo z odstotki iz razpredelnice 2 v členu 5c.

Za namene tega odstavka so popolnoma ujemajoče se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih nestandardizirane terminske pogodbe na tujo valuto ali podobne pogodbe, v katerih je hipotetični znesek enak denarnim tokovom, če ti denarni tokovi zapadejo na isti dan ter so vsi v isti valuti.

3.   Za vse druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, vključene v pogodbo o pobotu, lahko institucije znižajo odstotke, ki se uporabljajo, kot je navedeno v razpredelnici 3.

Razpredelnica 3

Prvotna zapadlost	Pogodbe na obrestno mero	Pogodbe na tujo valuto
1 leto ali manj	0,35  %	1,50  %
Več kakor 1 leto, vendar manj kakor 2 leti	0,75  %	3,75  %
Povečanje za vsako dodatno leto	0,75  %	2,25  %

4.   Pri pogodbah na obrestno mero lahko institucije izberejo bodisi prvotno bodisi preostalo zapadlost.“