(1)

Od sprejetja Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so bila dovoljenja izdana le za nekaj evropskih dolgoročnih investicijskih skladov (ELTIF). Skupni obseg neto sredstev teh skladov je bil v letu 2021 ocenjen na približno 2 400 000 000 EUR.

(2)

Razpoložljivi tržni podatki kažejo, da se razvoj segmenta ELTIF ni povečal v skladu s pričakovanji, kljub osredotočenosti Unije na spodbujanje dolgoročnega financiranja v Uniji.

(3)

Nekatere značilnosti trga ELTIF, vključno z nizkim številom skladov, majhnim obsegom neto sredstev, nizkim številom jurisdikcij, v katerih imajo ELTIF sedež, in sestavo portfelja, ki je usmerjena v določene kategorije primernih naložb, kažejo na koncentrirano naravo tega trga, tako geografsko kot tudi v smislu vrste naložb. Poleg tega se zdi, da primanjkuje ozaveščenosti in finančne pismenosti ter, kar je najpomembneje, da so ravni zaupanja in zanesljivosti v zvezi s finančnim sektorjem nizke in jih je treba odpraviti, da bi bili ELTIF dostopnejši in bolj priljubljeni med malimi vlagatelji. Zato je treba pregledati delovanje pravnega okvira za delovanje ELTIF, da bi zagotovili, da se več naložb usmeri v podjetja, ki potrebujejo kapital, in v dolgoročne naložbene projekte.

(4)

Trenutno je cilj Uredbe (EU) 2015/760 usmeriti kapital v evropske dolgoročne naložbe v realno gospodarstvo Unije. Zato se lahko zgodi, da se večina sredstev in naložb ELTIF ali ustvarjanje glavnih prihodkov ali dobička iz takih sredstev in naložb nahaja v Uniji. Vendar lahko tudi dolgoročne naložbe v projekte, podjetja in infrastrukturne projekte v tretjih državah ELTIF prinesejo kapital in koristijo gospodarstvu Unije. Take koristi lahko nastanejo na več načinov, vključno z naložbami, ki spodbujajo razvoj obmejnih regij, krepijo trgovinsko, finančno in tehnološko sodelovanje ter olajšujejo naložbe v okoljske in trajnostne energetske projekte. Nekatera dolgoročna sredstva in naložbe, ki koristijo realnemu gospodarstvu Unije, bodo neizogibno tudi v tretjih državah, na primer podmorski optični kabli, ki povezujejo Evropo z drugimi celinami, gradnja terminalov za utekočinjeni zemeljski plin in z njimi povezana infrastruktura ali čezmejne naložbe v naprave in obrate za energijo iz obnovljivih virov, ki prispevajo k odpornosti električnega omrežja in energetski varnosti Unije. Ker lahko naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja iz tretjih držav in primerna sredstva prinesejo koristi vlagateljem in upraviteljem ELTIF kot tudi gospodarstvom, infrastrukturi, podnebni in okoljski trajnostnosti ter državljanom takih tretjih držav, Uredba (EU) 2015/760 ne bi smela preprečiti, da bi se večina sredstev in naložb ELTIF ali ustvarjanje glavnega prihodka ali dobička iz takih sredstev in naložb nahajali v tretji državi.

(5)

Glede na to in ob upoštevanju potenciala ELTIF za spodbujanje dolgoročnih naložb, med drugim v energetsko, prometno in socialno infrastrukturo, ustvarjanje delovnih mest ter prispevanje k uresničevanju evropskega zelenega dogovora, bi bilo treba Uredbo (EU) 2015/760 spremeniti tako, da bo njen cilj olajšati zbiranje in usmerjanje kapitala v dolgoročne naložbe v realno gospodarstvo, vključno z naložbami, ki spodbujajo evropski zeleni dogovor in druga prednostna področja, ter zagotoviti, da bodo kapitalski tokovi usmerjeni v projekte, ki usmerjajo gospodarstvo Unije na pot k pametni, trajnostni in vključujoči rasti.

(6)

Okrepiti je treba prožnost upraviteljev premoženja pri vlaganju v široke kategorije realnih sredstev. Realna sredstva bi se zato morala šteti za kategorijo primernih sredstev, če imajo ta realna sredstva vrednost zaradi svoje narave ali vsebine. Taka realna sredstva vključujejo nepremičnine, kot so komunikacijska, okoljska, energetska ali prometna infrastruktura, socialna infrastruktura, vključno z domovi za starejše ali bolnišnicami, ter infrastruktura za izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo ali industrijski obrati, naprave in druga sredstva, vključno z intelektualno lastnino, plovili, opremo, stroji, zrakoplovi ali tirnimi vozili.

(7)

Naložbe v poslovne nepremičnine, obrate ali naprave za izobraževanje, svetovanje, raziskave, razvoj, vključno z infrastrukturo in drugimi sredstvi, ki prinašajo gospodarske ali socialne koristi, šport ali stanovanja, vključno z domovi za starejše ali neprofitnimi stanovanji, bi se prav tako morale šteti za primerne naložbe v realna sredstva, saj lahko taka sredstva prispevajo k cilju pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Da bi se omogočila izvedba naložbenih strategij na področjih, kjer neposredne naložbe v realna sredstva niso mogoče ali so negospodarne, bi morale primerne naložbe v realna sredstva vključevati tudi naložbe v vodne pravice, gozdne pravice, stavbne pravice in rudarske pravice.

(8)

Primerna naložbena sredstva bi bilo treba razumeti tako, da ne vključujejo umetniških del, rokopisov, zalog vina, nakita ali drugih sredstev, ki sama po sebi ne predstavljajo dolgoročnih naložb v realno gospodarstvo.

(9)

Povečati je treba privlačnost ELTIF za upravitelje premoženja in razširiti paleto naložbenih strategij, ki so na voljo upraviteljem ELTIF, da bi se izognili vsakršnemu neupravičenemu omejevanju obsega primernosti sredstev in naložbenih dejavnosti ELTIF. Primernost realnih sredstev ne bi smela biti odvisna od njihove narave in ciljev ali od okoljskih, socialnih ali upravljavskih zadev ter povezanih razkritij glede trajnostnosti in podobnih pogojev, ki so že zajeti v uredbah (EU) 2019/2088 (4) in (EU) 2020/852 (5) Evropskega parlamenta in Sveta. Kljub temu za ELTIF še naprej veljajo obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo. Zlasti kadar ELTIF spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti ali imajo za cilj trajnostne naložbe, morajo izpolnjevati zahteve po razkritju iz člena 8 ali 9 Uredbe (EU) 2019/2088, kot je ustrezno, ki vsebujeta podrobne zahteve glede preglednosti za predpogodbena razkritja.

(10)

Da bi spodbudili tokove zasebnega kapitala v bolj okoljsko trajnostne naložbe, bi bilo treba pojasniti, da lahko ELTIF vlagajo tudi v zelene obveznice. Hkrati bi bilo treba zagotoviti tudi, da so ELTIF ciljno usmerjeni v dolgoročne naložbe in da se upoštevajo zahteve iz Uredbe (EU) 2015/760 v zvezi s primernimi naložbenimi sredstvi. Zato bi bilo treba zelene obveznice, ki izpolnjujejo te zahteve glede primernosti in so izdane na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah, izrecno vključiti na seznam primernih naložbenih sredstev.

(11)

Da bi imeli vlagatelji boljši dostop do bolj ažurnih in popolnejših informacij o trgu ELTIF, je treba povečati podrobnost in pravočasnost posodabljanja osrednjega javnega registra iz Uredbe (EU) 2015/760. Ta register bi zato moral vsebovati dodatne informacije poleg informacij, ki jih že vsebuje, vključno z identifikatorjem pravnih subjektov (LEI) in nacionalno identifikacijsko kodo ELTIF, kadar sta na voljo, imenom, naslovom in LEI upravitelja ELTIF, mednarodno identifikacijsko številko vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: koda ISIN) ELTIF in vsakim ločenim razredom enot ali delnic, pristojnim organom ELTIF in matično državo članico navedenega ELTIF, državami članicami, v katerih se ELTIF trži, dejstvom, ali se lahko ELTIF trži malim vlagateljem oziroma izključno profesionalnim vlagateljem, datumom izdaje dovoljenja za ELTIF in datumom začetka trženja ELTIF.

(12)

Naložbe ELTIF se lahko izvedejo s sodelovanjem posredniških subjektov, vključno s subjekti za posebne namene in subjekti s posebnim namenom pri listinjenju ali agregatorji ali holdingi. Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da se naložbe v instrumente lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala kvalificiranih portfeljskih podjetij izvedejo le, kadar so ta podjetja hčerinska podjetja v večinski lasti, kar znatno omejuje področje uporabe osnove primernih sredstev. Zato bi morali imeti ELTIF v splošnem možnost, da izvajajo manjšinska sovlaganja v naložbene priložnosti. To bi moralo ELTIF omogočiti še večjo prožnost pri izvajanju svojih naložbenih strategij, privabiti več promotorjev naložbenih projektov in povečati obseg možnih primernih ciljnih sredstev, ki so vsa bistvena za izvajanje strategij posrednih naložb.

(13)

Zaradi pomislekov, da lahko strategije sklada skladov privedejo do naložb, ki ne bi spadale v obseg primernih naložbenih sredstev, Uredba (EU) 2015/760 trenutno vsebuje omejitve za naložbe v druge sklade skozi celotno življenjsko dobo ELTIF. Strategije sklada skladov pa so običajen in zelo učinkovit način pridobivanja hitre izpostavljenosti nelikvidnim sredstvom, zlasti v zvezi z nepremičninami in v okviru struktur v celoti vplačanega kapitala. Zato je treba ELTIF dati možnost vlaganja v druge sklade, da bi jim omogočili, da zagotovijo hitrejšo uporabo kapitala. Olajšanje naložb ELTIF v sklad skladov bi omogočilo tudi ponovno vlaganje presežnega denarja v sklade, saj bi lahko različne naložbe z različno zapadlostjo zmanjšale denarno breme ELTIF. Zato je treba razširiti primernost strategij sklada skladov za upravitelje ELTIF preko naložb v evropske sklade tveganega kapitala (EuVECA) ali evropske sklade za socialno podjetništvo (EuSEF). Kategorije kolektivnih naložbenih podjemov, v katere lahko vlagajo ELTIF, bi bilo zato treba razširiti, da bodo vključevale kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in tudi alternativne investicijske sklade EU (EU AIS), ki jih upravljajo upravitelji EU AIS (EU UAIS). Vendar je za zagotovitev učinkovite zaščite vlagateljev treba določiti tudi, da bi morali, kadar ELTIF vlaga v druge ELTIF, EuVECA, EuSEF, KNPVP ali EU AIS, ki jih upravljajo EU UAIS, tudi ti kolektivni naložbeni podjemi vlagati v primerne naložbe ter da niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v kateri koli drug kolektivni naložbeni podjem. Da bi preprečili izogibanje tem pravilom in zagotovili, da bodo ELTIF na podlagi skupnega portfelja skladni z Uredbo (EU) 2015/760, bi bilo treba sredstva in stanje denarnih posojil ELTIF združiti s sredstvi in pozicijami kolektivnih naložbenih podjemov, v katere so ELTIF vlagali, da se oceni, ali ELTIF izpolnjuje zahteve glede sestave in diverzifikacije portfelja ter omejitev glede izposojanja.

(14)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da imajo primerna naložbena sredstva, kadar so ta sredstva posamezna realna sredstva, vrednost najmanj 10 000 000 EUR. Vendar so portfelji realnih sredstev pogosto sestavljeni iz več posameznih realnih sredstev, katerih vrednost je bistveno nižja od 10 000 000 EUR. Zato bi bilo treba zahtevo po minimalni vrednosti posameznih realnih sredstev odpraviti. Pričakuje se, da bo odprava te nepotrebne zahteve prispevala k diverzifikaciji naložbenih portfeljev in spodbudila učinkovitejše naložbe ELTIF v realna sredstva, hkrati pa omogočila upoštevanje različnih stopenj razvoja dolgoročnih naložbenih instrumentov v državah članicah.

(15)

Razširiti je treba obseg primernih naložbenih sredstev in spodbujati naložbe ELTIF v listinjena sredstva. Zato bi bilo treba pojasniti, da bi morala primerna naložbena sredstva, kadar so osnovna sredstva sestavljena iz dolgoročnih izpostavljenosti, vključevati tudi enostavna, pregledna in standardizirana listinjenja, kot je določeno v členu 18 Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Navedene dolgoročne izpostavljenosti zajemajo listinjenja stanovanjskih posojil, ki so zavarovana z eno ali več hipotekami na stanovanjske nepremičnine (finančni instrumenti, zavarovani s stanovanjsko hipoteko), komercialna posojila, ki so zavarovana z eno ali več hipotekami na poslovne nepremičnine, posojila podjetjem, vključno s posojili, ki so odobrena malim in srednjim podjetjem, ter denarne terjatve iz trgovanja ali druge osnovne izpostavljenosti, za katere originator meni, da tvorijo ločeno vrsto sredstev, pod pogojem, da se prihodki iz listinjenja teh denarnih terjatev iz trgovanja ali drugih osnovnih izpostavljenosti uporabijo za financiranje ali refinanciranje dolgoročnih naložb.

(16)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno onemogoča naložbe ELTIF v kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in druga finančna podjetja. Vendar pa bi lahko imela inovativna nedavno odobrena finančna podjetja, na primer podjetja s področja finančne tehnologije, pomembno vlogo pri spodbujanju digitalnih inovacij, splošne učinkovitosti finančnih trgov Unije in ustvarjanju delovnih mest ter prispevanju k odpornosti in stabilnosti finančne infrastrukture Unije in unije kapitalskih trgov. Taka finančna podjetja oblikujejo, razvijajo ali ponujajo inovativne produkte ali tehnologije, katerih cilj je avtomatizirati ali izboljšati obstoječe poslovne modele, procese, aplikacije in produkte ali ustvariti nove, kar bi koristilo finančnim trgom Unije, finančnim institucijam in zagotavljanju finančnih storitev finančnim institucijam, podjetjem ali potrošnikom. Taka finančna podjetja prav tako naredijo posebne regulativne ali nadzorne procese učinkovitejše in uspešnejše ali posodobijo regulativne ali nadzorne funkcije skladnosti v finančnih ali nefinančnih institucijah. Zato je zaželeno spremeniti Uredbo (EU) 2015/760, da bi ELTIF omogočili vlaganje v inovativna nedavno odobrena finančna podjetja. Ker je področje dinamično in se hitro razvija, bi moralo biti ELTIF dovoljeno vlagati v finančna podjetja, ki niso finančni holdingi ali mešani poslovni holdingi, ki so regulirani subjekti odobreni ali registrirani manj kot pet let pred datumom začetne naložbe.

(17)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da tržna kapitalizacija kvalificiranih portfeljskih podjetij, kadar so ta kvalificirana podjetja sprejeta v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, ne presega 500 000 000 EUR. Vendar imajo številna podjetja z nizko tržno kapitalizacijo, ki kotirajo na borzi, omejeno likvidnost, ki upraviteljem ELTIF preprečuje, da bi v razumnem času zgradili zadosten položaj v takih podjetjih, ki kotirajo na borzi, in se zaradi tega zmanjšuje nabor razpoložljivih naložbenih možnosti. Da bi ELTIF zagotovili boljši profil likvidnosti, bi bilo zato treba tržno kapitalizacijo kvalificiranih portfeljskih podjetij, ki kotirajo na borzi in v katera lahko ELTIF vlagajo, povišati z največ 500 000 000 EUR na največ 1 500 000 000 EUR. Da bi se izognili morebitnim spremembam primernosti takih naložb zaradi nihanj valut ali drugih dejavnikov, bi bilo treba prag tržne kapitalizacije določiti samo ob začetni naložbi.

(18)

Da bi vlagateljem, upraviteljem ELTIF in pristojnim organom zagotovili preglednost in integriteto naložb v sredstva, ki se nahajajo v tretjih državah, bi bilo treba zahteve za naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja tretjih držav uskladiti s standardi iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Prav tako bi jih bilo treba uskladiti s standardi, določenimi v skupnih ukrepih držav članic v zvezi z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, pri čemer se ti standardi odražajo tudi v sklepih Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.

(19)

Upravitelji ELTIF, ki imajo delež v portfeljskem podjetju, bi lahko svoje interese postavili pred interese vlagateljev v ELTIF. Da bi se preprečila taka nasprotja interesov in zagotovilo dobro korporativno upravljanje, se z Uredbo (EU) 2015/760 zahteva, da ELTIF vlaga le v sredstva, ki niso povezana z upraviteljem ELTIF, razen če ELTIF vlaga v enote ali delnice drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih upravlja upravitelj ELTIF. Vendar je ustaljena tržna praksa, da eden ali več naložbenih instrumentov upravitelja premoženja sovlaga skupaj z drugim skladom, ki ima podoben cilj in strategijo kot ELTIF. Taka sovlaganja EU UAIS in drugih povezanih subjektov, ki pripadajo isti skupini, omogočajo privabljanje večjih virov kapitala za naložbe v obsežne projekte. V ta namen upravitelji premoženja v ciljni subjekt običajno vlagajo vzporedno z ELTIF in svoje naložbe strukturirajo prek instrumentov sovlaganja. V okviru pooblastila za upravljanje premoženja se od upraviteljev portfeljev in vodstvenega osebja upraviteljev premoženja običajno zahteva ali pričakuje, da bodo sovlagali v isti sklad, ki ga upravljajo. Zato je primerno določiti, da določbe o nasprotju interesov upravitelju ELTIF ali podjetju, ki pripada isti skupini, ne bi smele preprečevati sovlaganja v navedeni ELTIF ali sovlaganja s tem ELTIF v isto sredstvo. Da bi zagotovili vzpostavitev učinkovitih zaščitnih ukrepov za vlagatelje, kadar potekajo taka sovlaganja, bi morali upravitelji ELTIF vzpostaviti organizacijske in upravne ureditve v skladu z zahtevami iz Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8), namenjene prepoznavanju, preprečevanju, upravljanju in spremljanju nasprotij interesov ter zagotavljanju ustreznega razkritja takih nasprotij interesov.

(20)

Da se prepreči nasprotje interesov in izogne poslom, ki ne potekajo pod tržnimi pogoji, ter zagotovi dobro korporativno upravljanje, Uredba (EU) 2015/760 osebju upravitelja ELTIF in podjetij, ki pripadajo isti skupini kot upravitelj ELTIF, ne dovoljuje vlaganja v navedeni ELTIF ali sovlaganja z ELTIF v isto sredstvo. Ustaljena tržna praksa pa je, da se od osebja upravitelja ELTIF in drugih povezanih subjektov, ki pripadajo isti skupini in sovlagajo skupaj z upraviteljem ELTIF, vključno z upravitelji portfeljev in vodstvenim osebjem, odgovornim za ključne finančne in operativne odločitve upravitelja ELTIF, pogosto zahteva ali pričakuje, da bodo zaradi narave pooblastila za upravljanje premoženja sovlagali v isti sklad ali isto sredstvo, zato da se spodbuja usklajenost finančnih spodbud tega osebja in vlagateljev. Zato je primerno določiti, da določbe o nasprotju interesov osebju upravitelja ELTIF ali podjetij, ki pripadajo tej skupini, ne bi smele preprečevati osebnega sovlaganja v ta ELTIF in sovlaganja s tem ELTIF v isto sredstvo. Da bi zagotovili vzpostavitev učinkovitih zaščitnih ukrepov za vlagatelje, kadar potekajo taka sovlaganja osebja, bi morali upravitelji ELTIF vzpostaviti organizacijske in upravne ureditve, zasnovane za prepoznavanje, preprečevanje, upravljanje in spremljanje nasprotij interesov ter zagotavljanje ustreznega razkritja takih nasprotij interesov.

(21)

Pravila za ELTIF so skoraj enaka za profesionalne in male vlagatelje, vključno s pravili o uporabi finančnega vzvoda, diverzifikaciji sredstev in sestavi portfeljev, omejitvah glede koncentracije ter omejitvah glede primernih sredstev in naložb. Vendar imajo profesionalni in mali vlagatelji drugačne časovne okvire, pripravljenost za prevzemanje tveganj, naložbene potrebe in različne zmogljivosti za analizo naložbenih priložnosti. Profesionalni vlagatelji so namreč bolj pripravljeni prevzemati tveganja kot mali vlagatelji, lahko izvajajo temeljite analize naložbenih priložnosti ter skrbni pregled sredstev in njihovega vrednotenja ter imajo lahko zaradi svoje narave in dejavnosti drugačne cilje donosov kot mali vlagatelji. Kljub temu pa upravitelji premoženja zaradi teh skoraj enakih pravil ter posledično velikega upravnega bremena in s tem povezanih stroškov za ELTIF, ki so namenjeni profesionalnim vlagateljem, doslej niso bili naklonjeni temu, da bi profesionalnim vlagateljem nudili prilagojene produkte. Zato je primerno določiti posebna pravila za ELTIF, ki se tržijo izključno profesionalnim vlagateljem, zlasti v zvezi z diverzifikacijo in sestavo zadevnega portfelja, omejitvami glede koncentracije in izposojanjem denarja.

(22)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da ELTIF vsaj 70 % svojega kapitala vložijo v primerna naložbena sredstva. Ta visoka naložbena omejitev za primerna naložbena sredstva v portfeljih ELTIF je bila prvotno določena glede na osredotočenost ELTIF na dolgoročne naložbe in na pričakovani prispevek takih naložb k financiranju trajnostne rasti gospodarstva Unije. Glede na nelikvidno in neobičajno naravo nekaterih primernih naložbenih sredstev v portfeljih ELTIF pa se lahko izkaže, da je za upravitelje ELTIF težko in drago upravljati likvidnost ELTIF, izpolniti zahteve za odkup, skleniti dogovore o izposojanju ter izvajati druge elemente naložbenih strategij ELTIF, ki se nanašajo na prenos, vrednotenje in zastavljanje takih primernih naložbenih sredstev. Znižanje naložbenih omejitev za primerna naložbena sredstva bi tako upraviteljem ELTIF omogočilo boljše upravljanje likvidnosti ELTIF. Za ugotavljanje, ali je ELTIF skladen z naložbenimi omejitvami za primerna naložbena sredstva, bi bilo treba združiti samo primerna naložbena sredstva ELTIF, ki niso kolektivni naložbeni podjemi, in primerna naložbena sredstva kolektivnih naložbenih podjemov, v katere je ELTIF investiral.

(23)

Obstoječe zahteve glede diverzifikacije iz Uredbe (EU) 2015/760 so bile vključene, da se zagotovi, da ELTIF lahko vzdržijo neugodne tržne razmere. Vendar so se te določbe izkazale za preveč obremenjujoče, saj v praksi pomenijo, da morajo ELTIF v povprečju izvesti 10 ločenih naložb. V zvezi z naložbami v projekte ali obsežne infrastrukture je lahko težko izpolniti zahtevo po izvedbi desetih naložb na ELTIF ter je to tudi drago v smislu transakcijskih stroškov in razporeditve kapitala. Za znižanje transakcijskih in upravnih stroškov za ELTIF in posledično za njihove vlagatelje bi zato morali ELTIF imeti možnost izvajati bolj koncentrirane naložbene strategije in tako biti izpostavljeni manjšemu številu primernih sredstev. Zato je treba prilagoditi zahteve glede diverzifikacije za izpostavljenosti ELTIF posameznim kvalificiranim portfeljskim podjetjem, posameznim realnim sredstvom, kolektivnim naložbenim podjemom in nekaterim drugim primernim naložbenim sredstvom, pogodbam in finančnim instrumentom. Ta dodatna prožnost v sestavi portfelja ELTIF in zmanjšanje zahtev glede diverzifikacije ne bi smela bistveno vplivati na zmožnost ELTIF, da vzdržijo nestanovitnost trga, saj običajno vlagajo v sredstva, ki nimajo takoj razpoložljive tržne kotacije, so lahko zelo nelikvidna in imajo pogosto dolgoročno zapadlost ali daljši časovni okvir.

(24)

V nasprotju z malimi vlagatelji imajo profesionalni vlagatelji v nekaterih okoliščinah daljši časovni okvir, različne cilje glede finančnih donosov, več strokovnega znanja, večjo pripravljenost za prevzemanje tveganj zaradi neugodnih tržnih razmer in večjo zmožnost pokrivanja izgub. Zato je treba za take profesionalne vlagatelje določiti diferenciran sklop ukrepov za zaščito vlagateljev in odpraviti zahteve glede diverzifikacije za ELTIF, ki se tržijo izključno profesionalnim vlagateljem.

(25)

Za boljšo uporabo strokovnega znanja upraviteljev ELTIF in zaradi koristi diverzifikacije je lahko v nekaterih primerih koristno, da ELTIF vsa ali skoraj vsa svoja sredstva vloži v diverzificiran portfelj centralnega ELTIF. Zato bi bilo treba ELTIF dovoliti, da združujejo svoja sredstva in uporabljajo strukture centralnih in napajalnih skladov z vlaganjem v centralne ELTIF.

(26)

Finančni vzvod se pogosto uporablja za omogočanje vsakodnevnega delovanja ELTIF in za izvajanje posebne naložbene strategije. Zmerni zneski finančnega vzvoda lahko ob ustreznem nadzoru povečajo donose, brez da bi povzročili ali poslabšali čezmerna tveganja. Poleg tega različni kolektivni naložbeni podjemi finančni vzvod lahko pogosto uporabljajo za dosego dodatne učinkovitosti ali operativnih rezultatov. Ker Uredba (EU) 2015/760 za izposojanja denarja trenutno določa omejitev na 30 % vrednosti kapitala ELTIF, upravitelji ELTIF morda ne bodo mogli uspešno izvajati nekaterih naložbenih strategij, tudi v primeru naložb v realna sredstva, kadar je uporaba višjih stopenj finančnega vzvoda norma v industriji ali je drugače potrebna za doseganje privlačnih tveganju prilagojenih donosov. Zato je primerno, da se upraviteljem ELTIF zagotovi večja prožnost za zbiranje dodatnega kapitala v obdobju delovanja ELTIF. Hkrati se želi okrepiti upravljanje finančnega vzvoda in spodbujati večjo skladnost z Direktivo 2011/61/EU v zvezi s politiko izposojanja s tem, da se kot ustrezna referenčna točka za določanje omejitve izposojanja denarja namesto kapitala uporabi neto vrednost sredstev, pri čemer je treba izboljšati politiko saniranja. Zaradi tveganj, ki jih lahko povzroča finančni vzvod, bi bilo treba ELTIF, ki se lahko tržijo malim vlagateljem, dovoliti izposojanje denarja v višini največ 50 % neto vrednosti sredstev ELTIF. Omejitev na 50 % je ustrezna glede na splošne omejitve izposojanja denarja, ki so običajne za sklade, ki vlagajo v realna sredstva s podobnim profilom likvidnosti in odkupa.

Za ELTIF, ki se tržijo profesionalnim vlagateljem, pa bi bilo treba določiti višjo omejitev finančnega vzvoda, ker je pripravljenost za prevzemanje tveganj pri profesionalnih vlagateljih večja kot pri malih vlagateljih. Omejitev izposojanja denarja za ELTIF, ki se tržijo izključno profesionalnim vlagateljem, bi bilo zato treba dvigniti na največ 100 % neto vrednosti sredstev ELTIF. Poleg tega Uredba (EU) 2015/760 do sedaj upravitelju ELTIF ne ponuja možnosti, da v ustreznem časovnem obdobju sanira naložbeno pozicijo, kadar ELTIF krši omejitev finančnega vzvoda in upravitelj ELTIF na to kršitev ne more vplivati. Ob upoštevanju nestanovitnosti neto vrednosti sredstev kot referenčne vrednosti in interesov vlagateljev v ELTIF bi bilo zato treba določiti, da se določbe o saniranju iz Uredbe (EU) 2015/760 uporabljajo tudi za omejitve izposojanja.

(27)

Da bi ELTIF zagotovili širše naložbene priložnosti, bi jim bilo treba omogočiti, da si izposojajo v valuti, v kateri upravitelj ELTIF pričakuje, da bo pridobil sredstvo. Zmanjšati pa je treba tveganje zaradi različnih valut in tako omejiti valutno tveganje za naložbeni portfelj. ELTIF bi morali zato svojo valutno izpostavljenost ustrezno zavarovati pred tveganjem.

(28)

ELTIF bi morali imeti možnost obremeniti svoja sredstva za izvajanje svoje strategije izposojanja. Za dodatno povečanje prožnosti ELTIF pri izvajanju njihove strategije izposojanja, se dogovori o izposojanju ne bi smeli šteti za izposojanje, kadar je to izposojanje v celoti pokrito s kapitalskimi obveznostmi vlagateljev.

(29)

Glede na povečanje najvišje omejitve za izposojanje denarja s strani ELTIF in odpravo nekaterih omejitev za izposojanje denarja v tujih valutah bi morali imeti vlagatelji na voljo izčrpnejše informacije o strategijah in omejitvah izposojanja, ki jih uporabljajo ELTIF. Zato je primerno, da se od upraviteljev ELTIF zahteva, da v prospektu zadevnega ELTIF izrecno razkrijejo omejitve izposojanja.

(30)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno določa, da lahko vlagatelji v ELTIF zahtevajo prenehanje zadevnega ELTIF, kadar njihove zahteve za odkup, vložene v skladu s politiko odkupov ELTIF, niso izpolnjene v enem letu po datumu, ko so bile vložene. Glede na dolgoročno usmerjenost ELTIF ter pogosto neobičajen in nelikviden profil sredstev portfeljev ELTIF bi bila lahko upravičenost vsakega vlagatelja ali skupine vlagateljev, da zahteva prenehanje ELTIF, nesorazmerna in škodljiva za uspešno izvajanje naložbene strategije ELTIF in interese drugih vlagateljev ali skupin vlagateljev. Zato je primerno, da se odpravi možnost vlagateljev, da zahtevajo prenehanje ELTIF, kadar navedeni ELTIF ne more izpolniti zahtev za odkup.

(31)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno ni jasna glede meril za oceno odstotka odkupa v katerem koli obdobju in glede minimalnih informacij, ki jih je treba predložiti pristojnim organom o možnosti odkupov. Glede na osrednjo vlogo Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA) pri uporabi Uredbe (EU) 2015/760 in njegovo strokovno znanje v zvezi z vrednostnimi papirji in trgi vrednostnih papirjev je primerno, da se ESMA zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, v katerih se določijo okoliščine, v katerih se življenjska doba ELTIF šteje za združljivo z življenjskim ciklom vsakega posameznega sredstva ELTIF; merila za določitev minimalnega obdobja razpolaganja; minimalne informacije, ki jih je treba zagotoviti pristojnemu organu ELTIF; zahteve, ki jih mora izpolnjevati ELTIF v zvezi s svojo politiko odkupa in instrumenti za upravljanje likvidnosti; ter merila za oceno odstotka odkupa. Opozoriti bi bilo treba, da kadar pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF določajo možnost odkupa v času njegove življenjske dobe, se uporabljajo določbe o instrumentih za upravljanje likvidnostnega tveganja in upravljanje likvidnosti iz Direktive 2011/61/EU.

(32)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF ne smejo preprečevati sprejetja enot ali delnic tega ELTIF v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja. Kljub tej možnosti upravitelji ELTIF, vlagatelji in udeleženci na trgu skoraj niso uporabili sekundarnega mehanizma trgovanja za trgovanje z enotami ali delnicami ELTIF. Za spodbujanje sekundarnega trgovanja z enotami ali delnicami ELTIF je primerno, da se upraviteljem ELTIF omogoči, da uvedejo možnost predčasnega izstopa vlagateljev ELTIF med življenjsko dobo ELTIF. Za zagotovitev učinkovitega delovanja takega mehanizma sekundarnega trgovanja bi moral biti predčasni izstop mogoč le, kadar je upravitelj ELTIF vzpostavil politiko za uskladitev zahtev potencialnih vlagateljev in zahtev za izstop. V tej politiki bi morali biti med drugim določeni postopek prenosa, vloga upravitelja ELTIF ali skrbnika sklada, periodičnost in trajanje likvidnostnega okna, v katerem bi se lahko enote ali delnice ELTIF izmenjale, pravila za določitev izvršilne cene in pogoji za porazdelitev deležev, zahteve po razkritju ter pristojbine, stroški in dajatve ter drugi pogoji v zvezi s takim mehanizmom likvidnostnega okna. ESMA se zaupa, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi okoliščine, v katerih se lahko uporabi uskladitev, vključno z informacijami, ki jih morajo ELTIF razkriti vlagateljem.

(33)

Da bi se izognili temu, da bi si mali vlagatelji napačno razlagali pravno naravo in morebitno likvidnost, ki jo omogoča mehanizem sekundarnega trgovanja, bi moral distributer ali upravitelj ELTIF, če slednji neposredno ponuja ali plasira enote ali delnice ELTIF malemu vlagatelju, objaviti jasno pisno opozorilo za male vlagatelje, da razpoložljivost mehanizma usklajevanja ne zagotavlja uskladitve niti malim vlagateljem ne daje pravice do izstopa iz sklada ali do odkupa njihovih enot ali delnic zadevnega ELTIF. To pisno opozorilo bi moralo biti del enotnega pisnega opozorila, ki male vlagatelje obvešča tudi, da produkt ELTIF morda ni primeren za male vlagatelje, ki si ne morejo privoščiti take dolgoročne in nelikvidne obveze, kadar je življenjska doba ELTIF, ki se ponuja ali plasira malim vlagateljem, daljša od 10 let. Ko je ta mehanizem predstavljen v tržnih sporočilih malim vlagateljem, se razpoložljivost mehanizma usklajevanja ne bi smela promovirati kot orodje, ki zagotavlja likvidnost na zahtevo.

(34)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da ELTIF sprejmejo razčlenjen časovni razpored za urejeno prodajo svojih sredstev, s katero se po izteku življenjske dobe ELTIF delnice ali enote investitorjev odkupijo. Z navedeno uredbo se od ELTIF zahteva tudi, da ta razčlenjeni časovni razpored razkrijejo pristojnim organom. S temi zahtevami je upraviteljem ELTIF naloženo znatno upravno in regulativno breme, ne da bi se s tem sorazmerno povečala zaščita vlagateljev. Za zmanjšanje tega bremena brez zmanjšanja zaščite vlagateljev bi morali ELTIF pristojni organ ELTIF obvestiti o urejeni prodaji njihovih sredstev, ki vlagateljem omogoča, da po prenehanju delovanja ELTIF svoje enote ali delnice odkupijo, in mu razčlenjen časovni razpored predložiti le na izrecno zahtevo tega pristojnega organa ELTIF.

(35)

Prospekt napajalnega ELTIF lahko vsebuje zelo pomembne informacije za vlagatelje, kar jim omogoča, da lahko bolje ocenijo morebitna tveganja in koristi naložbe. Zato je primerno zahtevati, da bi moral v primeru strukture centralnih in napajalnih skladov prospekt napajalnega ELTIF vsebovati razkritja o strukturi centralnih in napajalnih skladov, napajalnem ELTIF in centralnem ELTIF ter opis vseh plačil ali povračil stroškov, ki jih mora plačati napajalni ELTIF.

(36)

Ustrezno razkritje pristojbin in dajatev je ključnega pomena za to, da lahko vlagatelji ELTIF ocenijo kot potencialno naložbeno priložnost. Tako razkritje je pomembno tudi, kadar se ELTIF trži malim vlagateljem v primeru struktur centralnih in napajalnih skladov. Zato je primerno, da se od upravitelja ELTIF zahteva, da v letno poročilo napajalnega ELTIF vključi izjavo o skupnih stroških napajalnega ELTIF in centralnega ELTIF. Pričakuje se, da bo taka zahteva prispevala k zaščiti vlagateljev pred neupravičenimi dodatnimi stroški zaradi pristojbin za vpis in odkup, ki bi jih centralni ELTIF morda zaračunal napajalnemu ELTIF.

(37)

Z Uredbo (EU) 2015/760 se zahteva, da upravitelj ELTIF v prospektu ELTIF razkrije informacije o pristojbinah, povezanih z vlaganjem v ta ELTIF. Zahteve v zvezi z razkritjem provizij pa vsebuje tudi Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Za večjo preglednost struktur pristojbin bi bilo treba zahtevo iz Uredbe (EU) 2015/760 uskladiti z zahtevo iz Uredbe (EU) št. 1286/2014.

(38)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da upravitelji ELTIF vzpostavijo lokalne zmogljivosti v vsaki državi članici, v kateri nameravajo tržiti ELTIF. Medtem ko zahteve o opravljanju nekaterih nalog za vlagatelje ostajajo v veljavi v vseh državah članicah, je bila z Direktivo (EU) 2019/1160 Evropskega parlamenta in Sveta (10) v zvezi s KNPVP in alternativnimi investicijskimi skladi, ki se tržijo malim vlagateljem, zahteva po vzpostavitvi lokalnih zmogljivosti pozneje odpravljena, saj take lokalne zmogljivosti povzročajo dodatne stroške in trenja pri čezmejnem trženju ELTIF. Poleg tega se je prednostna metoda stika z vlagatelji preusmerila s fizičnih sestankov v lokalnih zmogljivostih na neposredno interakcijo med upravitelji skladov ali distributerji in vlagatelji prek elektronskih sredstev. Odprava te zahteve iz Uredbe (EU) 2015/760 za vse vlagatelje v ELTIF bi bila torej v skladu z Direktivo (EU) 2019/1160 in sodobnimi metodami trženja finančnih produktov ter bi lahko povečala privlačnost ELTIF za upravitelje premoženja, saj jim ne bi bilo več treba kriti stroškov, ki izhajajo iz upravljanja lokalnih zmogljivosti. To zahtevo bi bilo zato treba odpraviti.

(39)

Ker so enote in delnice ELTIF finančni instrumenti, se pravila o upravljanju produktov iz Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) uporabljajo, kadar se ELTIF tržijo z opravljanjem investicijskih storitev. Vendar je mogoče enote ali delnice ELTIF kupiti tudi brez opravljanja investicijskih storitev. V zvezi s tem je v Uredbi (EU) 2015/760 trenutno določeno, da morajo upravitelji ELTIF razviti postopek notranjega ocenjevanja za ELTIF, ki se tržijo malim vlagateljem. Sedanja ureditev temelji na pravilih o upravljanju produktov iz Direktive 2014/65/EU, vendar vsebuje več razlik, ki niso upravičene in bi lahko zmanjšale zaščito vlagateljev. Zato bi bilo treba določiti, da se uporabljajo pravila o upravljanju produktov iz Direktive 2014/65/EU. Sklicevanja na Direktivo 2014/65/EU je treba razumeti tako, da vključujejo uporabo delegiranih aktov, ki dopolnjujejo navedeno direktivo.

(40)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da distributerji ali upravitelji ELTIF izvedejo oceno primernosti za male vlagatelje. Vendar je ta zahteva že določena v členu 25 Direktive 2014/65/EU. Podvojena zahteva ustvari dodatno upravno breme, ki povzroči višje stroške za male vlagatelje, in močno odvrača upravitelje ELTIF od tega, da bi malim vlagateljem ponudili nove ELTIF. Zato je treba to podvojeno zahtevo črtati iz Uredbe (EU) 2015/760.

(41)

Da bi zagotovili visoko raven zaščite malih vlagateljev, bi bilo treba izvesti oceno primernosti ne glede na to, ali mali vlagatelji enote ali delnice ELTIF pridobijo od distributerjev ali upraviteljev ELTIF ali prek sekundarnega trga. V skladu s členom 25(2) Direktive 2014/65/EU bi morala ocena primernosti, ki se izvede v okviru informacij o investicijskih ciljih malih vlagateljev in njihovem finančnem položaju, vključno z njihovo zmožnostjo sprejema izgub, vključevati informacije o pričakovanem trajanju in namenu naložbe ter o sprejemljivem tveganju malih vlagateljev. Rezultate presoje bi bilo treba v skladu s členom 25(6) Direktive 2014/65/EU sporočiti malim vlagateljem v obliki izjave o ustreznosti.

(42)

Poleg tega se v primerih, kadar se z izvedbo ocene primernosti ugotovi, da ELTIF ni primeren za malega vlagatelja, in tak vlagatelj kljub temu želi nadaljevati posel, bi bilo treba pridobiti izrecno soglasje tega malega vlagatelja, preden distributer ali upravitelj ELTIF začne s poslom.

(43)

Z Uredbo (EU) 2015/760 se zahteva tudi, da distributerji ali upravitelji ELTIF zagotovijo ustrezno naložbeno svetovanje pri trženju ELTIF malim vlagateljem. Pomanjkanje natančnosti v Uredbi (EU) 2015/760 v zvezi s tem, kaj predstavlja ustrezno naložbeno svetovanje, in pomanjkanje sklicevanja na opredelitev naložbenega svetovanja v Direktivi 2014/65/EU, sta povzročila pomanjkanje pravne varnosti in zmedo med distributerji in upravitelji ELTIF. Poleg tega obveznost zagotavljanja naložbenega svetovanja zahteva, da imajo zunanji distributerji dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU za trženje ELTIF malim vlagateljem. To ustvarja nepotrebne ovire za trženje ELTIF takim vlagateljem in za ELTIF predvideva strožje zahteve kot za distribucijo drugih kompleksnih finančnih produktov, vključno z zahtevami za listinjenja iz Uredbe (EU) 2017/2402 ter za podrejene kvalificirane obveznosti iz Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12). Zato od distributerjev in upraviteljev ELTIF ni treba zahtevati, da malim vlagateljem zagotovijo tako naložbeno svetovanje. Glede na to, kako pomembno je, da za vse finančne produkte veljajo enaki konkurenčni pogoji pri trženju malim vlagateljem, in da ta uredba med drugim vsebuje učinkovite zaščitne ukrepe za zaščito vlagateljev, ELTIF ne bi smeli biti podvrženi nepotrebnim upravnim in regulativnim bremenom.

(44)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora nad uporabo zahtev v zvezi s trženjem ELTIF malim vlagateljem bi morala za distributerja ELTIF oziroma upravitelja, če neposredno ponuja ali plasira enote ali delnice ELTIF malemu vlagatelju, veljati pravila o vodenju evidenc iz Direktive 2014/65/EU.

(45)

V primeru, da trženje ali plasiranje ELTIF malim vlagateljem poteka prek distributerja, bi moral tak distributer izpolnjevati ustrezne zahteve iz Direktive 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Da bi zagotovili pravno varnost in preprečili podvajanje, bi bilo treba v primeru, da je bilo malemu vlagatelju zagotovljeno naložbeno svetovanje na podlagi Direktive 2014/65/EU, šteti, da je zahteva po zagotovitvi ocene ustreznosti izpolnjena.

(46)

Ustaljena tržna praksa je, da se od upravitelja portfelja in vodstvenega osebja upravitelja ELTIF zahteva ali pričakuje, da bodo vlagali v ELTIF, ki jih upravlja isti upravitelj ELTIF. Za take osebe se domneva, da so finančno izobražene in dobro obveščene o zadevnem ELTIF, kar pomeni, da bi bilo odveč zahtevati, da opravijo presojo ustreznosti za naložbe v ELTIF. Zato je primerno, da se od distributerjev ali od upraviteljev ELTIF ne zahteva, da za take posameznike izvedejo oceno ustreznosti.

(47)

Trenutno Uredba (EU) 2015/760 za potencialne male vlagatelje, katerih portfelj finančnih instrumentov ne presega 500 000 EUR, zahteva začetno minimalno naložbo v enega ali več ELTIF v višini 10 000 EUR ter zahteva, da taki vlagatelji v ELTIF ne vložijo skupnega zneska, ki presega 10 % njihovega portfelja finančnih instrumentov. Če se uporabljata skupaj, začetna minimalna naložba v višini 10 000 EUR in omejitev skupne naložbe v višini 10 % ustvarita znatno oviro za male vlagatelje pri naložbah v ELTIF, kar je v nasprotju s ciljem ELTIF, da vzpostavijo produkt alternativnega investicijskega sklada za male vlagatelje. Zato je treba odpraviti to zahtevo za začetno minimalno naložbo v višini 10 000 EUR in omejitev skupne naložbe v višini 10 %.

(48)

Uredba (EU) 2015/760 trenutno zahteva, da se vlagatelji obravnavajo enako, in prepoveduje prednostno obravnavo posameznih vlagateljev ali skupin vlagateljev ali podeljevanje posebnih ekonomskih ugodnosti tem vlagateljem. Vendar pa imajo ELTIF lahko več razredov enot ali delnic z nekoliko ali bistveno različnimi pogoji v zvezi s pristojbinami, pravno strukturo, pravili trženja in drugimi zahtevami. Da bi se upoštevale te razlike, bi morale te zahteve veljati le za posamezne vlagatelje ali skupine vlagateljev, ki vlagajo v isti razred ali razrede ELTIF.

(49)

Da bi imeli upravitelji ELTIF dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te uredbe, vključno z zahtevami v zvezi s trženjem ELTIF vlagateljem, bi se morala ta uredba začeti uporabljati devet mesecev po začetku njene veljavnosti.

(50)

ELTIF imajo lahko zaradi potencialno nelikvidne narave primernih sredstev in svoje dolgoročne usmerjenosti težave pri skladnosti s katerimi koli spremembami pravil sklada in regulativnih zahtev, uvedenih v njihovem življenjskem ciklu, ne da bi to vplivalo na zaupanje njihovih vlagateljev. Zato je treba določiti prehodna pravila za tiste ELTIF, ki so pridobili dovoljenje pred začetkom uporabe te uredbe. Vendar bi taki ELTIF morali imeti možnost, da se odločijo, da se zanje uporablja ta uredba, če je o tem uradno obveščen pristojni organ ELTIF.

(51)

Ker ciljev te uredbe in sicer zagotoviti učinkovit pravni okvir za delovanje ELTIF po vsej Uniji ter spodbujati dolgoročno financiranje z zbiranjem in usmerjanjem kapitala k dolgoročnim naložbam v realno gospodarstvo v skladu s ciljem Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(52)

Uredbo (EU) 2015/760 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

v členu 3 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

(4)

člen 5 se spremeni:

(5)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

(*3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1851 z dne 28. maja 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede homogenosti osnovnih izpostavljenosti v listinjenju (UL L 285, 6.11.2019, str. 1).“;"

(6)

v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(*4)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(7)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

(8)

členi 13, 14, 15 in 16 se nadomestijo z naslednjim:

(9)

v členu 17(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(10)

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

(11)

člen 19 se spremeni:

(12)

v členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(13)

v členu 22 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

(14)

člen 23 se spremeni:

(15)

v členu 25 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(16)

člen 26 se črta;

(17)

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

(18)

člen 28 se črta;

(19)

v členu 29 se dodajo naslednji odstavki:

(20)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

(21)

člen 31, odstavek 4 se spremeni:

(22)

v členu 34 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(*6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).“;"

(23)

člen 37 se nadomesti z naslednjim:

(24)

vstavi se naslednji člen:

(*7)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1)."

(*8)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).“."