|
19.1.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 18/66 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/112
z dne 18. januarja 2023
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) (1), in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
|
(1) |
Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 964/2010 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava. |
|
(2) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) podaljšala trajanje prvotnih ukrepov še za pet let od 25. januarja 2017, in sicer z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/109 (3) (v nadaljnjem besedilu: prejšnja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa). |
|
(3) |
Veljavni ukrepi so v obliki dajatve ad valorem v višini 22,3 % na uvoz iz LRK. |
1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa
|
(4) |
Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
|
(5) |
Zahtevek za pregled je 21. oktobra 2021 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: EUWA) (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije Unije nekaterih aluminijastih koles v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije. |
|
(6) |
Pritožniki so zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi strank zahtevali, da njihova imena ostanejo zaupna. Komisija je presodila, da dejansko obstaja resna nevarnost povračilnih ukrepov, in se je strinjala, da se imena pritožnikov ne smejo razkriti. Za učinkovito zagotovitev anonimnosti so ostala zaupna tudi imena drugih proizvajalcev Unije, da imen pritožnikov ne bi bilo mogoče ugotoviti na podlagi sklepanja. |
1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
|
(7) |
Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 20. januarja 2022 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. |
1.4 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(8) |
Preiskava v zvezi z nadaljevanjem dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.5 Zainteresirane strani in zahteva za anonimnost
|
(9) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v LRK in organe Ljudske republike Kitajske, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju. |
|
(10) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pripombe niso bile podane, prav tako niso bile prejete zahteve za zaslišanje. |
Vzorčenje
|
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(12) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bilo merilo za izbiro vzorca največji reprezentativen obseg proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave, tj. od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021. V začasnem vzorcu so bili trije proizvajalci Unije iz treh različnih držav članic. Vzorec je predstavljal skoraj 20 % skupnega obsega proizvodnje znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji in je zagotavljal dobro geografsko porazdelitev. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb. Zato je začasno izbrani vzorec potrdila kot dokončni vzorec. |
Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(13) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Vendar se ni javil noben nepovezani uvoznik. |
Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK
|
(14) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
|
(15) |
En proizvajalec izvoznik iz zadevne države je zagotovil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. |
1.6 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(16) |
Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(17) |
Komisija je vprašalnike poslala trem proizvajalcem Unije, pritožniku in enemu proizvajalcu izvozniku. Isti vprašalniki so bili ob začetku na dan začetka objavljeni na spletišču GD za trgovino (6). |
|
(18) |
Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije. Proizvajalec izvoznik, ki se je javil med vzorčenjem, ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Noben nepovezani uvoznik ni poslal odgovora. Noben od uporabnikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali se javil med preiskavo. Tudi kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika. |
|
(19) |
Ker kitajski proizvajalci izvozniki in kitajska vlada niso sodelovali, so ugotovitve v zvezi z dampingom in škodo temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je bilo ustrezno obveščeno. Prejeta ni bila nobena pripomba. |
|
(20) |
Komisija je zbrala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo. V skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave, je bil v navzkrižnem preverjanju na daljavo preverjen en vzorčen proizvajalec Unije (7). |
|
(21) |
Komisija je preveritvene obiske v skladu s členom 16 osnovne uredbe opravila v prostorih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije. |
1.7 Nadaljnji postopek
|
(22) |
Komisija je 18. novembra 2022 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem. |
|
(23) |
Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje. |
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
|
(24) |
Izdelek, ki se pregleduje, so aluminijasta kolesa motornih vozil pod oznakami KN 8701 do 8705, s priborom ali brez njega, z nameščenimi pnevmatikami ali brez njih (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek ali aluminijasta kolesa), s poreklom iz LRK, ki so trenutno uvrščena pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050). |
|
(25) |
Zadevni izdelek se v Uniji prodaja prek dveh distribucijskih kanalov: segmentu proizvajalcev originalne opreme in segmentu poprodajnega trga. V segmentu proizvajalcev originalne opreme proizvajalci avtomobilov organizirajo razpisne postopke za aluminijasta kolesa in so pogosto vključeni v proces razvoja novega kolesa, ki je povezano z njihovo blagovno znamko. Proizvajalci Unije in kitajski izvozniki se lahko prijavijo na iste razpise. V segmentu poprodajnega trga aluminijasta kolesa običajno oblikujejo, razvijajo in tržijo proizvajalci aluminijastih koles pod svojo blagovno znamko, ki jih nato prodajajo trgovcem na debelo, trgovcem na drobno, družbam za športno predelavo, avtomehaničnim delavnicam itd. |
|
(26) |
Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo aluminijasta kolesa iz segmentov proizvajalcev originalne opreme in poprodajnega trga enake fizikalne in tehnične lastnosti ter so zamenljiva, čeprav imajo različna distribucijska kanala. Zato se štejejo za en izdelek. |
2.2 Podobni izdelek
|
(27) |
Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjemu pregledu zaradi izteka ukrepa in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:
|
|
(28) |
Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke. |
2.3 Trditve glede obsega izdelka
|
(29) |
Komisija ni prejela nobene trditve glede obsega izdelka. |
3. DAMPING
|
(30) |
Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnega ukrepa nadaljeval ali ponovil. |
3.1 Uvodne pripombe
|
(31) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz Kitajske. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Ker ni prejela nobenega odgovora, se je odločila uporabiti člen 18. |
|
(32) |
Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti informacijah iz zahtevka za pregled in informacijah, pridobljenih od sodelujočih strani med preiskavo v zvezi s pregledom (tj. od vložnika in vzorčenih proizvajalcev Unije). |
|
(33) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz nekaterih aluminijastih koles iz Kitajske nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave. Po podatkih Eurostata je uvoz nekaterih aluminijastih koles iz Kitajske predstavljal približno 3,4 % trga Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v primerjavi z 12,4-odstotnim tržnim deležem med prvotno preiskavo in 3,2-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. |
3.2 Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK
|
(34) |
Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(35) |
Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. |
|
(36) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države. |
|
(37) |
Komisija je 12. maja 2022 zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbi Iochpe Maxion S.A. in Neo Rodas S.A., ki sta proizvajalca v reprezentativni državi. Prejeta ni bila nobena pripomba. |
3.3 Normalna vrednost
|
(38) |
V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“. |
|
(39) |
Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (administrativni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu imenujejo PSA-stroški). |
|
(40) |
Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna. |
3.3.1 Obstoj znatnih izkrivljanj
|
(41) |
Komisija je v nedavnih preiskavah glede sektorja aluminija v LRK (8) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. |
|
(42) |
Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, posledica tega pa je izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (9). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju aluminija ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (10), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (11) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter v zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (12). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (13). Prav tako je ugotovila izkrivljanja stroškov plač v sektorju aluminija v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (14) in izkrivljanja na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (15). |
|
(43) |
Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s sektorjem aluminija v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, saj obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v zahtevku in Delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (16) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temeljijo na javno dostopnih virih. Analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi konkretnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem. |
|
(44) |
Zahtevek je v tem primeru vseboval sklic na poročilo, zlasti na oddelke v zvezi s sektorjem aluminija in podjetji v državni lasti, politiko VAT ter izvozni davek, ki vpliva na izvoz, pa tudi na prejšnje preiskave Komisije v zvezi z aluminijem in izdelki nižje v proizvodni verigi (17). Poleg tega je vseboval tudi sklic na neodvisne študije, v katerih so bila ugotovljena izkrivljanja na kitajskem trgu aluminija, kot sta poročilo o presežnih zmogljivostih na Kitajskem, ki ga je izdala Gospodarska zbornica Evropske unije v Pekingu, in študija OECD iz leta 2019 z naslovom Merjenje izkrivljanja na mednarodnih trgih: vrednostna veriga aluminija (Measuring distortions in international markets: the aluminium value chain) (18). Te študije so bile na začetku preiskave vključene v dokumentacijo o preiskavi. Pripomb glede njih ni predložila nobena zainteresirana stran. |
|
(45) |
Kitajska vlada v sektorju aluminija ohranja znatno stopnjo lastništva in nadzora v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Številni največji proizvajalci so v državni lasti. Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci. Vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da je več velikih proizvajalcev v sektorju aluminijastih koles podjetij v državni lasti, vključno z družbama CITIC Dicastal Wheel Manufacturing (po navedbah na spletišču družbe največjim svetovnim proizvajalcem aluminijastih koles (19)) in Dongfeng Motors Group (ki vključuje dve odvisni podjetji za proizvodnjo aluminijastih koles: Dongfeng Automotive Wheel Suizhou in Dongfeng Maxion Wheels Suizhou). |
|
(46) |
Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, za javna in zasebna podjetja v sektorju aluminija veljajo politični nadzor in smernice. Komisija je med preiskavo ugotovila obstoj osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in Kitajsko komunistično partijo (v nadaljnjem besedilu: KKP), kot so člani KKP med višjimi vodstvenimi delavci ali člani odbora direktorjev v več družbah proizvajalkah izdelka, ki se pregleduje. Na primer v družbi CITIC Dicastal Wheel Manufacturing je predsednik upravnega odbora hkrati sekretar partijskega odbora, namestnik predsednika upravnega odbora opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora, predsednik nadzornega sveta pa je namestnik sekretarja partijskega odbora. Pod vplivom partije so tudi zasebna podjetja v industriji aluminijastih koles, na primer v podjetju Zhejian Wanfeng Aowei Auto Wheel je predsednik nadzornega odbora hkrati namestnik sekretarja partijskega odbora, vsaj en član upravnega odbora pa je tudi član partijske organizacije. |
|
(47) |
Javna in zasebna podjetja v sektorju aluminijastih koles so podvržena političnemu nadzoru in smernicam. Veliko proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, na svojih spletiščih izrecno poudarja dejavnosti za krepitev partije, ima člane partije v svojih upravah in poudarja svojo pripadnost KKP. Preiskava je razkrila dejavnosti za krepitev partije pri več proizvajalcih aluminijastih koles v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih. Primer tega je družba CITIC Group z dejavnim partijskim odborom, ki organizira redne dogodke. Na spletišču družbe je med drugim zapisano: „Vsi zaposleni naj si [starejše člane partije] vzamejo za zgled ter naj bodo partiji vedno zvesti in predani“; „partijske organizacije na vseh ravneh naj podpirajo in krepijo splošno vodstvo partije, v polnosti razvijejo vlogo partijskih podružnic kot bojnih utrdb, […]“, „zadnjih 40 let […] je družba CITIC dejavno sodelovala pri poskusnih reformah ter se je poskušala pozitivno vključevati v odločitve in izvajanje centralne vlade“, „zastava partije usmerja razvoj, mi pa se moramo vedno ravnati po njej; partija daje strateške smernice, mi pa moramo nacionalno strategijo izvajati brez odstopanj “. |
|
(48) |
Drug primer prisotnosti partijskih odborov v družbah ter s tem političnega nadzora in smernic v njih je Zhongnan Wheel, družba v zasebni lasti, na spletišču katere je objavljeno, da so v njej leta 2020 ustanovili partijski odbor (20). V objavi je vloga partijskega odbora pojasnjena tako: „[P]artijska podružnica mora zagotavljati, da razvoj [družbe] usmerjajo dejavnosti za krepitev partije; […] kot družba v zasebni lasti se Zhongnan (Foshan) vedno ravna po načelu ‚partija usmerja vse‘, kar zadeva razvoj poslovanja družbe“. |
|
(49) |
Zhejiang Wanfeng Aowei Auto Wheel je še ena družba, ki proizvaja aluminijasta kolesa, in je v zasebni lasti ter ima partijski odbor. Glede na podatke na njenem spletišču je bila partijska podružnica ustanovljena leta 1994, istega leta kot družba sama, in ima več kot 470 članov (21). |
|
(50) |
Partija pa ni prisotna samo na ravni družb, ampak tudi v industrijskih združenjih. V okviru kitajskega združenja proizvajalcev avtomobilov je bil ustanovljen odbor za kolesa z naslednjimi uradnimi pravili delovanja: „Člen 3: Namen tega odbora je: spoštovati zakone in predpise države, javnost aktivno obveščati o partijskih in nacionalnih smernicah, politikah in odlokih o razvoju avtomobilske industrije ter te smernice, politike in odloke aktivno izvajati, ščititi splošne interese industrije ter legitimne pravice in interese njenih članov ter upravnim organom in kitajskemu združenju proizvajalcev avtomobilov pomagati pri zagotavljanju dobrega upravljanja industrije“. Člen 4(2) nadalje določa: „Aktivno sodelovati v upravnih organih ali tem organom pomagati pri raziskavah, predstavitvah, ocenjevanju, oblikovanju in objavljanju ustreznih standardov in predpisov na področju industrije koles ter dobro opravljati svoje delo pri kakovostnem upravljanju industrije in nadzoru nad njo (22)“. To je v skladu s statutom kitajskega združenja proizvajalcev avtomobilov, katerega člen 2 določa: „Namen združenja je: izvajati nacionalne smernice in politike; […], služiti upravnim organom“, člen 3 pa določa: „Združenje podpira splošno vodstvo Kitajske komunistične partije, vzpostavlja organizacijo Kitajske komunistične partije, razvija dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije v skladu z določbami ustave Kitajske komunistične partije (23)“. |
|
(51) |
Poleg tega so v sektorju aluminija uvedene politike, ki diskriminirajo v korist domačih proizvajalcev ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. |
|
(52) |
Za sektor aluminija se uporabljajo številni načrti, smernice, direktive in drugi dokumenti politike, objavljeni na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Ker je obdobje preiskave v zvezi s pregledom sovpadalo s prehodnim obdobjem med veljavnostjo 13. in 14. petletnega načrta, sta za tekoči pregled koristna oba sklopa dokumentov. 13. petletni načrti so uradno veljali v obdobju 2016–2020, vendar je bilo veliko 14. petletnih načrtov objavljenih šele v drugi polovici leta 2021 in v letu 2022, zato so 13. petletni načrti še vedno pomembni za tekoči pregled. |
|
(53) |
Med primere dokumentov politike, ki usmerjajo razvoj kitajske industrije aluminija, spadajo 13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (24) ali razvojni načrt za industrijo neželeznih kovin (2016–2020) in druge politike na nacionalni ravni. Poleg tega je Komisija v prejšnjih preiskavah sektorja obsežno dokumentirala več regionalnih načrtov, kot je obvestilo vlade province Shandong o izvajanju načrta za pospešitev visokokakovostnega razvoja sedmih energijsko intenzivnih industrijskih panog (25). Podrobno je dokumentirala tudi, da ima industrija aluminija koristi od vladnih smernic in njenega posredovanja v zvezi z glavnimi surovinami in vložki, zlasti energijo (26). Enako velja za druge vladne ukrepe v sektorju, ki vplivajo na tržne sile, kot so med drugim politike v zvezi z izvozom, politike kopičenja zalog, politike povečanja proizvodne zmogljivosti ali zagotavljanje vložkov po cenah, nižjih od tržnih. |
|
(54) |
Trenutno na Kitajskem velja več novejših dokumentov politike v zvezi z industrijo aluminija, vključno s 14. petletnim načrtom za razvoj industrije surovin (27) in 14. petletnim načrtom za zeleni razvoj industrije na nacionalni ravni (28) ter lokalnimi načrti na ravni provinc, kot so 14. petletni načrt za razvoj industrije aluminija v provinci Shandong (29) in izvedbeni ukrepi za provinco Henan za nadomestitev zmogljivosti v industrijah jekla, elektrolitskega aluminija, cementa in stekla iz leta 2021. |
|
(55) |
14. petletni načrt za razvoj industrije surovin vključuje določbe za zagotavljanje razpoložljivosti aluminija v obliki surovine: „Izvesti ukrepe za odpravo pomanjkanja ključnih materialov; […] Izvesti ukrepe za krepitev in izboljšanje osnovnih materialov v razsutem stanju ter podjetja usmerjati k uporabi nove generacije informacijskih tehnologij, ki temeljijo na optimizaciji proizvodnih postopkov, da se izboljša splošna konkurenčnost […] visokotrdnih aluminijevih zlitin […]“. V načrtu je nadalje pozvano k nadzoru zmogljivosti v sektorju aluminija: „Strogo nadzirati nedavno povečano proizvodno zmogljivost. Izboljševati in dosledno izvajati politike nadomeščanja proizvodne zmogljivosti za […] sektor elektrolitskega aluminija, preprečevati nenadzorovan razvoj v […] zvezi z aluminijevim oksidom“. Načrt vključuje tudi geografsko porazdelitev različnih industrij na Kitajskem v poglavju z naslovom Zagotovitev smernic za razumno razporeditev. V poglavju je navedeno: „Izboljšala se bo razporeditev nove proizvodne zmogljivosti. […] Izvesti ključne nacionalne in regionalne strategije, strategije za razvoj regionalnega usklajevanja ter ključne strategije za funkcionalna območja, hkrati pa industrijo surovin spodbuditi k optimizaciji in prilagoditvi njene prostorske razporeditve. […] Zagotoviti urejeno razporeditev na obalnih območjih s projekti, za katere se bodo uporabili viri iz tujine, kot je aluminijev oksid“. V načrtu je nadalje obravnavano oblikovanje industrijskih grozdov: „Spodbujati standardizirane industrijske grozde. […] spodbujati premik pri razporeditvi sektorja elektrolitskega aluminija od ‚premoga – elektrike – aluminija‘ k ‚čisti energiji, kot sta vodna energija, energija iz vetrnih elektrarn – aluminiju‘ “. V načrtu sta nazadnje predvidena spodbujanje naprednih tehnologij v sektorju aluminija in spodbujanje preobrazbe sektorja. Kot je razvidno z zgornjega seznama, centralna vlada pozorno spremlja in usmerja sektor aluminija, ki ga bolj kot sile prostega trga v veliki meri oblikuje poseganje države vanj. |
|
(56) |
Več elementov industrijskih smernic za sektor aluminija je vključenih tudi v 14. petletni načrt za zeleni razvoj industrije. V načrtu je poudarjen pomen nadzora zmogljivosti: „Dosledno izvajati politiko nadomeščanja zmogljivosti za industrijske panoge, kot so jeklarska industrija ter industrija cementa, ravnega stekla in elektrolitskega aluminija“. Poleg tega so v načrtu predvidene reforme na področju opreme in tehnologije za zmanjšanje emisij rdečega blata ter spodbujanje učinkovite nizkoogljične elektrolize aluminija. Tako kot pri drugih ciljih razvoja industrije iz načrtov je mogoče pričakovati, da bo podjetjem za izvedbo potrebne preobrazbe na voljo financiranje, da bi izvedla cilje načrta (30). |
|
(57) |
Čeprav 14. petletni načrti na centralni ravni zagotavljajo bolj splošne smernice z zvezi z razvojem industrije aluminija, so načrti na lokalni ravni veliko podrobnejši in natančnejši ter določajo zelo podrobno zastavljene cilje, ki zajemajo vsak vidik razvoja industrije. Razsežnost vmešavanja Kitajske v industrijo aluminija na lokalni ravni je razvidna iz lokalnih smernic. Tak primer je 14. petletni načrt za razvoj industrije aluminija v provinci Shandong. Na začetku načrta so našteti dosežki pri razvoju industrije aluminija v okviru 13. petletnega načrta, vključno z ustanovitvijo vodilnih podjetij s področja aluminija: „Ustanovljena je bila skupina podjetij, na katerih temelji obdelava aluminija, med katerimi so Shandong Weiqiao Pioneering Group Co. Ltd. (‚Weiqiao‘), Shandong Xin Fa Group Co. Ltd. (‚Xinfa‘), Shandong Nanshan Aluminium Co. Ltd. (‚Nanshan‘), Shandong Innovation Metal Co. Ltd. (‚Chuangxin‘), Longkou Conglin Aluminium Material Co. Ltd. (‚Conglin‘), Huajian Aluminium Industry (‚Huajian‘) in Shandong Sanxing Group (‚Sanxing‘)“. Nadalje so v načrtu predstavljeni splošni cilji za razvoj industrije aluminija na lokalni ravni, med katere spadajo: „[…] v celoti izkoristiti ekonomijo obsega v industriji aluminija v provinci in se osredotočiti na povezanost industrije za intenzivno obdelavo aluminija, učinkovito povečati inovacijsko zmogljivost industrije, močno spodbujati širitev industrijskih verig, prizadevati si za razumno strukturo industrije aluminija, optimizirati razporeditev, izboljšati kakovost in učinkovitost ter pospešiti razvoj province Shandong kot industrijske baze za proizvodnjo vrhunskega, visokokakovostnega aluminija“. |
|
(58) |
V načrtu za provinco Shandong je nadalje naštetih nekaj zelo podrobno določenih ciljev, na primer: „Do leta 2025 bo vrednost industrije aluminija dosegla 800 milijard CNY, obseg trga končnih izdelkov se bo še naprej povečeval, pri čemer bo imelo več kot 60 % izdelkov visoko dodano vrednost, razmerje med obsegom proizvodnje aluminijevega materiala in obsegom proizvodnje elektrolitskega aluminija pa bo preseglo nacionalno povprečje in bo znašalo 2,5:1. V provinci se bo razvil glavni industrijski grozd za aluminij, ki bo imel znaten vpliv doma in v tujini“. In še: „Do leta 2025 bo proizvodnja elektrolitskega aluminija in aluminijevega oksida nadzorovana, elektrolizatorji pa bodo zagotavljali visoko stopnjo proizvodne zmogljivosti vsaj 400 kA, poraba energije (enosmerni tok) na tono aluminija za elektrolitski aluminij pa se bo zmanjšala na približno 12 500 kWH“. |
|
(59) |
Načrt za provinco Shandong vključuje tudi nekaj zelo podrobnih geografskih določitev v zvezi z lokacijo obratov za aluminij. V načrtu je predvidena krepitev določenih območij: „tri osrednja območja: Binzhou, Liaocheng in Yantai ter dve funkcionalni območji: Weifang in Linyi“. Za vsako izmed navedenih območij so v načrtu zelo podrobno določeni proizvodni obrati in materiali, ki naj bi se proizvajali na posamezni lokaciji. Raven podrobnosti načrta ponazarja del načrta za lokacijo Binzhou, za katero je predvideno naslednje: „Zgraditi osrednje območje mesta Binzhou, za katero je značilna prisotnost celotne industrijske verige, ter oblikovati industrijsko ureditev mesta z gospodarskima in tehnološkima razvojnima območjema Zouping in Binzhou okoli območja gospodarskega razvoja mesta Beihai; vključiti vodilna in osrednja podjetja, da bi se še povečale prednosti obsega proizvodnje in celotne industrijske verige, osredotočiti se na razvoj petih glavnih področij, kot so lahke in visokotrdne aluminijeve zlitine, pločevina in folije iz aluminija, elektronika 3C, zmanjševanje teže v avtomobilski industriji ter notranja oprema iz aluminija; zagotoviti preboje v razvoju izdelkov srednje in visoke kakovosti, kot so bati, avtomobilska kolesa in pesta, avtomobilska platišča ter visokozmogljivi okovki iz aluminijeve zlitine za avtomobilsko šasijo; nadomeščati jeklo, les, plastiko ter druge končne izdelke z aluminijem. S podporo znanstvenih in tehnoloških raziskovalnih in razvojnih platform, kot je znanstveni in tehnološki park Weiqiao Guoke Binzhou, bodo doseženi preboji na področjih aluminija visoke čistosti, kompozitnih materialov na osnovi aluminija, tehnologij za pripravo sestavnih delov posebnih velikosti ter tehnologij varjenja aluminijevih zlitin; pospešiti izgradnjo platforme za javne storitve aluminijeve doline province Shandong ter sprostiti podporne in gonilne sile javnih storitev, trgovanja z blagom, financ, logistike in tehnoloških inovacij, da bi ustvarili kitajsko aluminijevo dolino“ (poudarek dodan). |
|
(60) |
Poleg tega so v načrtu za provinco Shandong določena štiri področja industrije aluminija, ki jih je treba razviti/okrepiti: taljenje aluminija, aluminijeve zlitine, kompozitni materiali na osnovi aluminija ter obdelava in intenzivna obdelava aluminija. Za vsako od navedenih vrst obdelave aluminija so v načrtu predstavljeni konkretni cilji, ki jih je treba doseči v naslednjih petih letih. Hkrati je v načrtu za provinco Shandong predvideno, da bodo lokalne občine pripravile lastne petletne načrte za zagotovitev usklajevanja pri razvoju industrije na vseh ravneh: „Občine bi morale na podlagi tega načrta pripraviti regionalne načrte za sektor aluminija in doseči sinergijski razvoj industrije“. |
|
(61) |
Nazadnje so v načrtu za provinco Shandong določeni (finančni) podporni ukrepi za lokalna podjetja s področja aluminija: „Krepiti podporo politikam in regulativno podporo. Aktivno izvajati različne podporne politike na nacionalni ravni in ravni provinc ter zagotavljati podporo industrijskim grozdom, ključnim izdelkom in ključnim tehnologijam, ki izpolnjujejo pogoje za to, ter podpirati podjetja pri izvajanju glavnih nacionalnih projektov in projektov na ravni provinc. Prožno uporabljati nove in starejše oblike energije za preobrazbo glavnih inženirskih paketov ter podpirati razvoj ‚pionirskih‘ podjetij, vključno z davčnimi spodbudami, zagotavljanjem zemljišč, dodeljevanjem zelene energije, znižanjem davkov in tehnološkimi inovacijami, ter uvesti davčne spodbude za recikliranje aluminija. Spodbujati sklade za kapitalske naložbe na ravni provinc, da se podprejo raziskave in razvoj ter industrializacija novih, prednostnih izdelkov, da se privabijo in izkoristijo večje naložbe v socialni kapital.“ |
|
(62) |
Zgornji primeri jasno kažejo, da vpletenost države pomeni veliko več kot le zagotavljanje splošne podpore industriji neke države. Vključuje strog nadzor in državno upravljanje vsakega vidika v zvezi z industrijo na vseh ravneh – od nacionalne ravni in ravni provinc do občinske ravni. Poleg naštetega so proizvajalci aluminijastih koles tudi prejemniki državnih subvencij, kar jasno kaže na interes države v tem sektorju. Komisija je med preiskavo ugotovila, da je bilo do neposrednih državnih subvencij upravičenih več proizvajalcev aluminijastih koles, vključno z družbama Zhejiang Wanfeng Aowei Auto Wheel (31) in Dongfeng Motors (32). |
|
(63) |
Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih vložkov za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil. |
|
(64) |
Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju aluminija, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 42, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje. |
|
(65) |
Na sektor aluminija vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 42. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkih) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK). |
|
(66) |
Prav tako v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da na sektor aluminija ne vpliva poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, kot je prav tako navedeno zgoraj v uvodni izjavi 42. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh. |
|
(67) |
Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, kupijo ali sklenejo pogodbe za te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem, lahko si izposodijo denarna sredstva, ki so izpostavljena izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala, poleg tega pa zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. |
|
(68) |
Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka, ki se pregleduje, niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. |
|
(69) |
Nobena zainteresirana stran ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov. |
|
(70) |
Razpoložljivi dokazi so skratka pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku. |
3.3.2 Reprezentativna država
3.3.2.1 Splošne pripombe
|
(71) |
Izbira reprezentativne države mora temeljiti na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:
|
|
(72) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37, je Komisija 12. maja 2022 izdala obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti. V tem obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, hkrati pa je Komisija v njem zainteresirane strani obvestila, da namerava Brazilijo šteti za primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj. |
|
(73) |
Komisija je v skladu z merili s seznama v členu 2(6a) osnovne uredbe Brazilijo opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK. Svetovna banka Brazilijo uvršča med države z „višjim srednjim dohodkom“ na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je bila Brazilija opredeljena kot država, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in so takoj na voljo ustrezni podatki. |
|
(74) |
Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe. |
3.3.2.2 Sklep
|
(75) |
Komisija je zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in ob upoštevanju dejstva, da je Brazilija izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Brazilijo izbrala kot primerno reprezentativno državo. |
3.3.3 Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov
|
(76) |
Komisija je v obvestilu o zadevnih virih za določitev normalne vrednosti naštela proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Navedla je tudi, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo uporabila informacije iz: brazilskega statističnega urada za določitev neizkrivljenih stroškov dela, javnih tarif dobaviteljev električne energije v Braziliji in razpoložljive podatkovne zbirke za zemeljski plin. |
|
(77) |
Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke dveh brazilskih proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, kot je navedeno v uvodni izjavi 37. |
|
(78) |
Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Razmerje med režijskimi in neposrednimi proizvodnimi stroški je določila na podlagi podatkov proizvajalcev Unije, ki jih je predložil vložnik, s čimer so bile zagotovljene specifične informacije za ta namen. |
3.4 Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti
3.4.1 Proizvodni dejavniki
|
(79) |
Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, zbranih med postopkom, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri: Preglednica 1 Proizvodni dejavniki nekaterih aluminijastih koles
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3.4.1.1 Surovine
|
(80) |
Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, in ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (35). |
|
(81) |
Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku [3.3.1] sklenila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen. |
|
(82) |
Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki se je zanje uporabljala, ne glede na uporabljeni vir ni znatno vplivala na izračune stopnje dampinga, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med vse druge surovine. Za določitev neizkrivljene vrednosti vseh drugih surovin in ob nesodelovanju proizvajalcev izvoznikov je v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva. Zato je na podlagi podatkov vložnika določila razmerje med vsemi drugimi surovinami in skupnimi stroški surovin, ki znaša 4,48 %. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost surovin, da je dobila neizkrivljeno vrednost drugih surovin. |
|
(83) |
Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati cene notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na nesodelovanje in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je bolj kot na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga. |
3.4.1.2 Delo
|
(84) |
Komisija je za določitev referenčne vrednosti stroškov dela v reprezentativni državi uporabila razpoložljive podatke, ki jih je objavila brazilska vladna agencija Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística (v nadaljnjem besedilu: vladna agencija IBGE). Vladna agencija IBGE (36) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Braziliji. Komisija je uporabila razpoložljive statistične podatke za leto 2020 za povprečne stroške dela v metalurgiji, jeklarstvu in predelovalni industriji (kategorija 25 v skladu z NACE 2.0). |
3.4.1.3 Električna energija
|
(85) |
Komisija je za določitev referenčne vrednosti za električno energijo v reprezentativni državi uporabila najnovejše razpoložljive podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike, kot jih zaračunava eden od največjih dobaviteljev električne energije v Braziliji, družba EDP Brazil. Uporabila je podatke o cenah električne energije (37) za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v brazilskih realih/kWh, ki zajemajo obdobje preiskave v zvezi s pregledom. |
3.4.1.4 Zemeljski plin
|
(86) |
Cene zemeljskega plina za podjetja (industrijske uporabnike) v Braziliji se zbirajo in objavljajo v podatkovni zbirki Global Petrol Prices na njenem spletišču (38). Komisija je uporabila ustrezne cene iz objave, v kateri je bilo zajeto obdobje preiskave v zvezi s pregledom. |
3.4.1.5 Voda
|
(87) |
Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške vode v reprezentativni državi uporabila veljavne cene v Braziliji, kot jih zaračunava družba Sabesp (39), ki je odgovorna za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v zvezni državi São Paulo. |
3.4.1.6 Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški, dobiček in amortizacija
|
(88) |
V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. |
|
(89) |
Komisija je za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva. Zato je na podlagi podatkov vložnika določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje glede na proizvodni model. |
|
(90) |
Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSA-stroškov in dobička določila na podlagi najnovejših razpoložljivih finančnih podatkov družb v Braziliji, ki so bile v obvestilu k dokumentaciji opredeljene kot dejavni in dobičkonosni proizvajalci nekaterih aluminijastih koles. Uporabili so se finančni podatki naslednjih družb, kot so bili povzeti iz podatkovne zbirke Orbis Bureau van Dijk:
|
3.4.2 Izračun normalne vrednosti
|
(91) |
Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
|
(92) |
Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materiali in delo) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. |
|
(93) |
Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, je Komisija dodala režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 88–90. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi povprečja vrednosti, navedenih v računovodskih izkazih dveh družb v reprezentativni državi. Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:
|
|
(94) |
Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. |
3.5 Izvozna cena
|
(95) |
Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske je bila izvozna cena določena na podlagi cen CIF, pridobljenih iz podatkov Eurostata, in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila cena CIF znižana za stroške pomorskega prevoza, zavarovanja in notranjega prevoza. Stroški notranjega prevoza na Kitajskem in stroški mednarodnega prevoza so bili določeni na podlagi informacij, ki so jih vložniki predložili v zahtevku za pregled. |
3.6 Primerjava
|
(96) |
Komisija je normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj. |
3.7 Stopnja dampinga
|
(97) |
Na podlagi tega so bile ugotovljene znatne stopnje dampinga (nad 10 %). Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. |
4. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA
|
(98) |
Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in prosta zmogljivost na Kitajskem, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije. Opozoriti je treba, da je analiza zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in kitajske vlade v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih, zlasti na zahtevku za pregled, statističnih podatkih iz podatkovne zbirke GTA in razpoložljivih informacijah. |
4.1 Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK
|
(99) |
Ker kitajska vlada in kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija za analizo proizvodne in proste zmogljivosti v LRK uporabila informacije, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled, kot je določeno v uvodnih izjavah v nadaljevanju. |
|
(100) |
Preiskava je pokazala, da na Kitajskem obstaja splošna presežna zmogljivost pri proizvodnji nekaterih aluminijastih koles. Proizvodna zmogljivost (40) za leto 2020 je bila na Kitajskem ocenjena na 189,8 milijona koles. Glede na tržne informacije vložnika je kitajska prodaja znašala 153 milijonov koles, pri čemer je bilo 108 milijonov koles porabljenih na domačem trgu, približno 45 milijonov pa je bilo izvoženih. Zato je prosta zmogljivost ocenjena na več kot 36 milijonov koles (ali več kot polovico potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom), ki bi lahko bili preusmerjeni v Unijo, če bi se sedanji ukrepi prenehali uporabljati. |
|
(101) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje proste zmogljivosti, ki bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabile za izvoz v Unijo. |
4.2 Privlačnost trga Unije
|
(102) |
Trg Unije za nekatera aluminijasta kolesa je med največjimi na svetu zaradi obsežne proizvodnje avtomobilske industrije v Uniji, kar je že zdaj razlog za znaten obseg uvoza iz Kitajske. Poleg tega so še drugi pomembni trgi, kot sta trga v ZDA in Indiji, uvedli trgovinska sredstva za uvoz aluminijastih koles iz Kitajske. Zato se šteje, da bi se zaradi uvedbe trgovinskih ukrepov na drugih glavnih trgih obseg uvoza v EU iz Kitajske verjetno še povečal, če bi bili sedanji ukrepi odpravljeni. |
|
(103) |
Kljub uvedenim ukrepom je izvoz iz Kitajske v Unijo še naprej kazal, da trg Unije tudi z ukrepi ostaja privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike. Komisija je analizirala raven cen kitajskega izvoza v druge tretje države na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke GTA. Tehtano povprečje kitajskih izvoznih cen za tretje države v višini 43,94 EUR je bilo znatno nižje od cen industrije Unije (za približno 13 %). Zato bi trg Unije v primeru izteka ukrepov verjetno postal še privlačnejši za kitajske izvoznike, brez dajatev pa bi lahko kitajski izvozniki povečali svoj izvoz v Unijo. |
|
(104) |
Dodatna privlačnost trga Unije je dejstvo, da se v Uniji uporabljajo nekatere kolesa, katerih zasnova je popolnoma enaka kot pri kolesih, proizvedenih na Kitajskem. |
|
(105) |
Komisija je zato na podlagi znatne presežne zmogljivosti v LRK in privlačnosti trga Unije sklenila, da bi v primeru izteka sedanjih ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki izvoz verjetno preusmerili v Unijo po dampinških cenah. |
4.3 Sklep o verjetnosti nadaljevanja dampinga
|
(106) |
Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK damping nadaljeval. |
5. ŠKODA
5.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(107) |
Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji proizvajalo približno 30 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(108) |
Celotna proizvodnja v Uniji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala približno 64,3 milijona kosov. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je izpolnjen makroekonomski vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali skoraj 20 % celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka s strani znanih proizvajalcev Unije. |
5.2 Potrošnja Unije
|
(109) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotne prodaje industrije Unije v Uniji, ki ji je prištela celoten uvoz iz tretjih držav v Unijo. Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni iz pritožbe in prilagojeni na podlagi podatkov, navedenih v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Pri uvozu se je Komisija oprla na Eurostatovo podatkovno zbirko COMEXT. Ker pa navedena podatkovna zbirka vsebuje le podatke o teži uvoženih izdelkov in ne o številu uvoženih kosov aluminijastih koles, je bilo treba težo pretvoriti v kose. Pritožnik je v pritožbi uporabil pretvorbeno razmerje, uporabljeno v zadnji preiskavi istega izdelka (41) (tj. 10,9 kg na kos). Veljavnost tega pretvorbenega razmerja je bila preverjena na podlagi vprašalnikov, ki so jih izpolnili maroški proizvajalci in vzorčeni proizvajalci Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 78 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1221 (42) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: preiskava maroških aluminijastih koles). Preiskava je pokazala, da tehtana povprečna teža na kos znaša 11,3 kg, saj se tržni trend usmerja k večjemu premeru koles, posledično pa je večja tudi teža posameznega kolesa. Pri določanju potrošnje Unije na kos je bilo torej uporabljeno to razmerje. |
|
(110) |
Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja Unije (v kosih)
|
||||||||||||||||||||||
|
(111) |
Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 5 %, med letoma 2019 in 2020 pa za 19 %. Leta 2020 je bilo v avtomobilski industriji zaradi pandemije COVID-19 proizvedenih približno 4,2 milijona vozil manj, kar je neposredno vplivalo na dobavitelje v zgornjem delu dobavne verige, saj se je število prodanih aluminijastih koles v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 14 milijonov. Upad proizvodnje je bil zlasti izrazit v 2. četrtletju 2020, vendar se je trg v naslednjih mesecih okrepil in si opomogel za 5 milijonov koles: v letu 2020 je bilo proizvedenih 59 milijonov koles, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa 64 milijonov. Vendar potrošnja zaradi pomanjkanja polprevodnikov, ki jih uporabljajo proizvajalci avtomobilov, ni dosegla ravni iz leta 2019. |
5.3 Uvoz iz LRK
5.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz LRK
|
(112) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke COMEXT. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi deleža, ki ga je ta uvoz predstavljal v celotni potrošnji Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 109. |
|
(113) |
Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal tako: Preglednica 3 Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(114) |
Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. Tržni delež uvoza iz LRK je med letoma 2018 in 2019 ostal stabilen, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšal za 29 %. Vendar bi bilo treba to gibanje šteti za posledico tega, da je v Maroku začel delovati eden od glavnih kitajskih proizvajalcev. |
5.3.2 Cene uvoza iz LRK
|
(115) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala tako: Preglednica 4 Povprečne uvozne cene iz LRK
|
||||||||||||||||||||||
|
(116) |
Povprečna uvozna cena pri uvozu iz LRK se je med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišala za približno 4 EUR na kos. Vendar je del prodajne cene indeksiran glede na ceno aluminija na londonski borzi kovin. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija primerjala tehtano povprečno prodajno ceno proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, s tehtano povprečno uvozno ceno izdelka, ki se pregleduje, iz LRK po podatkih Eurostata in določeno na podlagi CIF. |
|
(117) |
Rezultati primerjave so pokazali, da je bila povprečna prodajna cena industrije Unije nižja od tako določene uvozne cene iz Kitajske. |
5.3.3 Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK
|
(118) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi: Preglednica 5 Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(119) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav je leta 2018 predstavljal 21,4-odstotni tržni delež, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa 26-odstotnega. Obseg tega uvoza se je v letih 2019 in 2020 zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je vrnil na ravni iz leta 2018, tako da se je med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom tržni delež povečal za 21 %. Povprečna uvozna cena pri tem uvozu se je znižala za 4 % ter je bila višja od povprečne cene industrije Unije (za + 8,9 %) in višja od povprečne uvozne cene zadevne države (za + 2,2 %). Dve državi sta povečali svoj tržni delež v obravnavanem obdobju: Turčija in Maroko. Turške povprečne cene so bile nekoliko višje od cen industrije Unije (za 1,0 %) in veliko višje od povprečne cene uvoza iz Maroka (za 14 %). |
5.4 Gospodarski položaj industrije Unije
5.4.1 Splošne pripombe
|
(120) |
Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(121) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje. |
|
(122) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz odgovorov vzorčenih proizvajalcev na protidampinški vprašalnik in makroekonomskih podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci in združenje proizvajalcev Unije ter ki jih je navzkrižno preverila s podatki iz zahtevka za pregled. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(123) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(124) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na kos, stroški na kos, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
5.4.2 Makroekonomski kazalniki
5.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(125) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi: Preglednica 6 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(126) |
Na splošno se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %. Med letoma 2018 in 2019 se je rahlo zmanjšal, in sicer za 4 %. Zaradi pandemije COVID-19 se je proizvodnja leta 2020 zmanjšala za 12,3 milijona kosov in se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponovno povečala za 4 milijone kosov. |
|
(127) |
Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, izkoriščenost zmogljivosti pa je sledila istemu negativnemu gibanju kot proizvodnja in se je zmanjšala za 15 %. |
5.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež
|
(128) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala tako: Preglednica 7 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(129) |
Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 %. Med letoma 2018 in 2019 se je zmanjšal za 3 %, v letu 2020 pa za 12,4 milijonov kosov. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je prodaja povečala za 2,2 milijona kosov. |
|
(130) |
Tržni delež industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 rahlo povečal, leta 2020 in pozneje med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšal. |
5.4.2.3 Zaposlenost in produktivnost
|
(131) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi: Preglednica 8 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(132) |
Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 6 %, produktivnost pa za 13 %. Zmanjšanje produktivnosti je bilo predvsem posledica zmanjšanja obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju, zaradi česar so se povečali stroški dela na kos proizvedenih aluminijastih koles. |
5.4.2.4 Rast
|
(133) |
Kot je pojasnjeno v oddelkih 5.4.2.1 do 5.4.2.3, sta se obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 18 % oziroma 16 %, kar je povzročilo višje stalne stroške proizvodnje posameznega kosa in manjšo produktivnost. Skupni stroški industrije so se v obravnavanem obdobju zvišali za 1,7 EUR na kos (+ 3,4 %). Vendar se je povprečna prodajna cena industrije Unije znižala za 3,3 EUR na kos (– 6,1 %). |
|
(134) |
Poleg tega se je obseg prodaje na trgu Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 21 %, tržni delež pa za 5 %. Finančna uspešnost industrije Unije se je torej poslabšala. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, se je industrija Unije srečevala z višjimi proizvodnimi stroški, hkrati pa ni mogla ustrezno prilagoditi svojih prodajnih cen. |
|
(135) |
Zato so bile možnosti za rast industrije Unije ogrožene. |
5.4.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga
|
(136) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je damping nadaljeval in je znatno presegal stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije. |
|
(137) |
V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je Komisija ugotovila, da znatne škode za industrijo Unije ni bilo več in da si je industrija torej opomogla po preteklem dampingu. Poleg tega je Komisija v tekoči preiskavi v zvezi z uvozom iz Maroka (43) začasno ugotovila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo, ki jo je povzročil uvoz iz Maroka in h kateri uvoz iz Kitajske ni prispeval. |
|
(138) |
Dejstvo, da si je industrija Unije opomogla po preteklem dampingu zaradi uvoza iz Kitajske, je torej Komisija potrdila pred začetkom vse večjega dampinškega uvoza na trg Unije iz Maroka od leta 2019. |
5.4.3 Mikroekonomski kazalniki
5.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene
|
(139) |
Tehtane povprečne prodajne cene na kos vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi: Preglednica 9 Prodajne cene v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(140) |
Povprečne prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za 6 %, čeprav so se povprečni proizvodni stroški med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zvišali za 4 %. Industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje proizvodne stroške. |
5.4.3.2 Stroški dela
|
(141) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali tako: Preglednica 10 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(142) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju nekoliko zvišali, in sicer za 2 %, pri čemer so se leta 2019 rahlo zvišali, leta 2020 pa znižali za 6 %, predvsem zaradi ustavitve proizvodnje zaradi pandemije COVID-19. |
5.4.3.3 Zaloge
|
(143) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale tako: Preglednica 11 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(144) |
V obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 40 %. Leta 2019 so se zmanjšale za 21 %, leta 2020 za 12 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se ponovno povečale za 57 %. Za industrijo aluminijastih koles v Uniji so značilne večletne okvirne pogodbe med proizvajalci in strankami, v katerih so določene količine in cene. Te okvirne pogodbe se izvajajo prek nabavnih nalogov glede na potrebe strank. Tako lahko industrija Unije načrtuje svojo proizvodnjo in zaloge. Zaloge zato niso glavni kazalnik za oceno uspešnosti industrije Unije. |
5.4.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(145) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali tako: Preglednica 12 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(146) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. |
|
(147) |
Dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 povečala s 7,5 % na 8,2 %, nato pa se je v obdobju med letom 2019 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom močno zmanjšala, pri čemer so bile zabeležene izgube (– 1,6 %). Industrija Unije ni mogla zvišati prodajnih cen, da bi pokrila višje proizvodne stroške, zato je začela ustvarjati izgubo. |
|
(148) |
Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka je bilo padajoče, saj se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju močno zmanjšal, in sicer za 72 %. Zato je imela industrija Unije težave pri samofinanciranju svojih dejavnosti, kar je dodaten znak poslabšanja njenega finančnega položaja. |
|
(149) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Sledila je podobnemu negativnemu trendu kot dobičkonosnost in neto denarni tok. Donosnost naložb se je med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znatno zmanjšala, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je postala negativna. Zato industrija Unije ni mogla ustvariti dovolj dobička, da bi pokrila svoje naložbe. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju dejansko ohranila svoje naložbe, predvsem zaradi potrebe po izpolnjevanju zakonskih zahtev in potreb trga, pri čemer ji ni uspelo ustvariti donosnosti teh naložb. Negativno gibanje donosnosti naložb v obravnavanem obdobju je dodaten pokazatelj, da se je splošni finančni položaj industrije Unije znatno poslabšal. |
|
(150) |
Na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala je vplivalo poslabšanje njihovega finančnega položaja. Znatno zmanjšanje dobičkonosnosti in neto denarnega toka je pokazalo na resne pomisleke glede likvidnosti industrije Unije in njene zmožnosti zbiranja kapitala za financiranje njenih operativnih dejavnosti in potrebnih naložb. |
5.4.4 Sklep o škodi
|
(151) |
Razvoj mikro- in makrokazalnikov v obravnavanem obdobju je pokazal, da se je finančni položaj industrije Unije poslabšal. Na splošno so se gibanja glavnih ekonomskih kazalnikov v obravnavanem obdobju poslabšala. |
|
(152) |
Proizvodna zmogljivost industrije Unije je ostala stabilna, izkoriščenost zmogljivosti med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšala za 16 %, kar je povzročilo višje stalne stroške na tono aluminijastih koles. Enako gibanje je bilo prisotno tudi pri obsegu prodaje in tržnem deležu industrije Unije, ki sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala. |
|
(153) |
Finančni položaj industrije Unije se je poslabšal predvsem zaradi višjih proizvodnih stroškov, ki jih ni bilo mogoče pokriti z ustreznim zvišanjem prodajnih cen industrije Unije. |
|
(154) |
Povprečne prodajne cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju znižale za 6 %, čeprav so se povprečni proizvodni stroški v istem obdobju zvišali za 9 %. Industrija Unije je od leta 2020 utrpela izgube, ki so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še povečale. Neto naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 42 %, donosnost naložb pa je postala negativna. Negativen je bil tudi trend denarnega toka, kar je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje poslovanje. Število zaposlenih se je v istem obdobju zmanjšalo za 6 %, produktivnost pa za 13 %, kar je povzročilo višje stroške dela za proizvodnjo posameznega aluminijastega kolesa. |
|
(155) |
Kot je navedeno zgoraj, so se ekonomski kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju znatno poslabšali. Dobičkonosnost je v letu 2020 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postala negativna. To je negativno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira poslovne dejavnosti, izvede potrebne naložbe in zbira kapital, kar je oviralo njeno rast in celo ogrozilo njeno preživetje. Po drugi strani je industrija Unije kljub zmanjševanju še vedno ohranila velik obseg prodaje in precejšen tržni delež. |
|
(156) |
Komisija je zato sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
|
(157) |
Komisija je ocenila, ali obstaja vzročna zveza med uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(158) |
Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 114, se je obseg uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju zmanjšal za 29 % in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 3,4-odstotni tržni delež. Komisija je v uvodni izjavi 117 tudi ugotovila, da je bila povprečna cena uvoza iz Kitajske nad povprečno ceno, ki jo je industrija Unije zaračunavala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je sklenila, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni povzročil uvoz iz LRK. |
|
(159) |
Hkrati je Komisija v ločeni tekoči preiskavi v zvezi z uvozom aluminijastih koles iz Maroka začasno ugotovila, da je znatno škodo industriji Unije povzročil uvoz po nizkih cenah iz Maroka, saj je privedel do nelojalnega nižanja prodajnih cen in poleg tega oviral dvig cen industrije Unije, njegov obseg pa je bil precejšen. |
|
(160) |
Zato je Komisija nadalje proučila verjetnost, da bi se škoda v primeru izteka ukrepov ponovila. |
6. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
|
(161) |
Komisija je v uvodni izjavi 156 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode zaradi uvoza iz LRK. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz LRK. |
|
(162) |
Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz zadevne države, je upoštevala naslednje elemente: (i) obseg proizvodnje in prosto zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije; (ii) verjetne ravni cen uvoza iz LRK in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov ter (iii) obstoj praks izogibanja. |
6.1 Obseg proizvodnje in prosta zmogljivost v LRK – privlačnost trga Unije
|
(163) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 101, je proizvodna zmogljivost v LRK znatno presegala obseg proizvodnje in povpraševanje na kitajskem domačem trgu. Če se poleg tega upoštevajo sklepi o privlačnosti trga Unije, kot so opisani v uvodnih izjavah 104 in 105, se bo taka prosta zmogljivost v primeru izteka ukrepov najverjetneje v veliki meri uporabila za povečanje izvoza na trg Unije. |
6.2 Verjetne ravni cen uvoza iz LRK in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov
|
(164) |
Da bi Komisija ocenila vpliv prihodnjega uvoza na položaj industrije Unije, je ravni cen kitajskega izvoza na druge tretje trge štela za razumen kazalnik prihodnjih ravni cen za trg Unije. |
|
(165) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 102–105, je Komisija analizirala raven cen kitajskega izvoza na druge tretje trge in ugotovila, da so bile te izvozne cene znatno nižje od cen industrije Unije (tj. za 13 %). Zato trg Unije v smislu cen ostaja zelo privlačen za kitajske proizvajalce. |
|
(166) |
Ob upoštevanju navedenega in v primeru povečanja uvoza iz LRK po nizkih cenah bi proizvajalci Unije, da bi ohranili obseg prodaje in tržne deleže, morali znižati svoje cene. To bi vplivalo na splošno dobičkonosnost industrije, ki bi se zaradi razmer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v katerih se že ustvarja izguba (– 1,6 %), še poslabšala. |
|
(167) |
Nasprotno pa, če bi industrija Unije ohranila trenutne ravni cen, bi to skoraj takoj negativno vplivalo na njen obseg prodaje in proizvodnje ter tržni delež. Poleg tega bi se z zmanjšanjem obsega proizvodnje zvišali stroški proizvodnje na kos, ker bi se zmanjšale koristi od ekonomije obsega. Zaradi tega bi se dodatno zmanjšala dobičkonosnost industrije Unije in bi že kratkoročno nastalo še več izgub. |
|
(168) |
Če bi se dobičkonosnost zmanjšala, industrija Unije ne bi mogla izvesti potrebnih naložb. Nazadnje bi to povzročilo tudi izgubo delovnih mest in tveganje zaprtja proizvodnih linij. |
6.3 Sklep
|
(169) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi iztek ukrepov po vsej verjetnosti povzročil znatno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so nižje od cen industrije Unije, in s tem še dodatno poslabšal že tako slab položaj industrije Unije. Zaradi tega bi se zelo verjetno ponovila znatna škoda, posledično pa bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena. |
7. INTERES UNIJE
7.1 Interes industrije Unije
|
(170) |
V primeru uvedbe protidampinških ukrepov za uvoz aluminijastih koles s poreklom iz Maroka bi bil edini preostali vzrok za znatno škodo uvoz iz Kitajske. Zato bi v primeru izteka ukrepov proti Kitajski uvoz iz navedene države znova povzročal znatno škodo. |
|
(171) |
Učinek protidampinških ukrepov bo za proizvajalce Unije pozitiven, saj bodo ukrepi pripomogli k temu, da bo industrija Unije prilagodila svoje prodajne cene tako, da bo pokrila zvišane proizvodne stroške. Ukrepi bi tako pripomogli k temu, da bi stanje industrije Unije spet postalo vzdržno, kar bi ji omogočilo izvesti prihodnje naložbe, zlasti za izpolnjevanje okoljskih in socialnih zahtev. |
|
(172) |
Brez ukrepov industrija Unije ne bi bila več zaščitena pred verjetnim povečanjem poceni uvoza iz Kitajske, kar bi povzročilo znatno škodo. Zato bi se po pričakovanjih njen finančni položaj, zlasti v smislu dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka, še poslabšal. |
7.2 Interes nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov
|
(173) |
Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Vprašalnikov ni izpolnil nihče od njih. |
|
(174) |
Komisija ni prejela nobenih pripomb, ki bi kazale, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike in uporabnike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije. |
7.3 Sklep o interesu Unije
|
(175) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov, ki bi kazali, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ni v interesu Unije. |
8. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(176) |
Komisija je na podlagi svojih sklepov glede nadaljevanja dampinga iz LRK, ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK, in interesa Unije ugotovila, da bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih aluminijastih koles poreklom iz LRK ohraniti. |
|
(177) |
Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Določen je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju. Prejeta ni bila nobena pripomba. |
|
(178) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (44) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
|
(179) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz aluminijastih koles motornih vozil pod oznakami KN 8701 do 8705, s priborom ali brez njega, z nameščenimi pnevmatikami ali brez njih, ki so trenutno uvrščena pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.
2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, za izdelek iz odstavka 1 je 22,3 %.
3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.
Člen 2
Kadar se predloži deklaracija za sprostitev v prosti promet za uvoz aluminijastih koles za vozila pod oznako KN 8716, s priborom ali brez njega, z nameščenimi pnevmatikami ali brez njih, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8716 90 90, se oznaka TARIC 8716909015 ali 8716909050 vpiše v ustrezno okence v navedeni deklaraciji. Države članice mesečno obveščajo Komisijo o številu kosov, uvoženih pod to oznako, in njihovem poreklu.
Člen 3
Kadar se za izdelke iz členov 1 in 2 predloži deklaracija za sprostitev v prosti promet, se v ustrezno polje deklaracije vnese število kosov izdelkov, ki se uvažajo.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. januarja 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 964/2010 z dne 25. oktobra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 282, 28.10.2010, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/109 z dne 23. januarja 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 18, 24.1.2017, str. 1).
(4) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 47, 10.2.2015, str. 4).
(5) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 29, 20.1.2022, str. 34).
(6) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2575
(7) UL C 86, 16.3.2020, str. 6.
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/402 z dne 9. marca 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 83, 10.3.2022, str. 7); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/546 z dne 29. marca 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 109, 30.3.2021, str. 1); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/582 z dne 9. aprila 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 124, 12.4.2021, str. 40). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/983 z dne 17. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 216, 18.6.2021, str. 142).
(9) Izvedbena uredba (EU) 2022/402, uvodne izjave 50–52; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 125–131 in 185–188; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 80–86 in 140–143.
(10) Izvedbena uredba (EU) 2022/402, uvodna izjava 39; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1428 z dne 12. oktobra 2020 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 336, 13.10.2020, str. 8), uvodne izjave 98–104; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 132–137; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 87–92.
(11) Izvedbena uredba (EU) 2022/402, uvodne izjave 40–42; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 138–143; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/983, uvodne izjave 93–98. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, izraža ustrezne lastniške pravice, so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti v smislu uveljavljanja političnega načela. Po poročilih naj bi tudi izvajala pritisk na zasebne družbe ter zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini. Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah. Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci aluminijastih koles in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.
(12) Izvedbena uredba (EU) 2022/402, uvodne izjave 43–45; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 144–166; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 99–120.
(13) Izvedbena uredba (EU) 2022/402, uvodna izjava 46; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 167–171; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 121 do 125.
(14) Izvedbena uredba (EU) 2022/402, uvodna izjava 47; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodni izjavi 172 in 173; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodni izjavi 126 in 127.
(15) Izvedbena uredba (EU) 2022/402, uvodna izjava 48; Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 174–184; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodne izjave 128–139.
(16) Delovni dokument služb Komisije z dne 20. decembra 2017 o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske, SWD(2017) 483 final/2, na voljo na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156474.pdf.
(17) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/915 z dne 4. junija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 146, 5.6.2019, str. 63) in Izvedbena uredba (EU) 2021/546; Izvedbena uredba (EU) 2021/582.
(18) OECD Trade Policy Papers, št. 218, OECD Publishing, Pariz, na voljo na: http://dx.doi.org/10.1787/c82911ab-en.
(19) https://www.citic.com/ar2020/en/manufacturing/auto-components/
(20) http://www.znlwheel.com/news/detail.aspx?AID=100000131158951&NodeCode=101030001
(21) http://www.zjzzgz.gov.cn/art/2018/11/8/art_1513449_29551627.html
(22) http://www.caam.org.cn/chn/42/cate_478/con_5084242.htm
(23) Statut kitajskega združenja proizvajalcev avtomobilov: http://www.caam.org.cn/chn/2/cate_8/con_5223238.html.
(24) The 13th Five-Year Plan for Economic and Social Development of the People’s Republic of China (13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske) (2016–2020), na voljo na spletnem naslovu: https://en.ndrc.gov.cn/newsrelease_8232/201612/P020191101481868235378.pdf (zadnji ogled 6. maja 2021).
(25) Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 147–155; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodni izjavi 102 in 109.
(26) Izvedbena uredba (EU) 2021/582, uvodne izjave 156–158; Izvedbena uredba (EU) 2021/983, uvodna izjava 111.
(27) Celotno besedilo načrta je na voljo na: https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/tz/art/2021/art_2960538d19e34c66a5eb8d01b74cbb20.html.
(28) https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/tz/art/2021/art_4ac49eddca6f43d68ed17465109b6001.html
(29) http://gxt.shandong.gov.cn/art/2021/11/18/art_15681_10296248.html https://h5.drcnet.com.cn/docview.aspx?version=integrated
(30) Glej poročilo, poglavje 6.
(31) Glej letno poročilo za leto 2021 družbe Zhejiang Wanfeng Aowei Auto Wheel, str. 192: http://www.wfaw.com.cn/gongsigonggao/download-265.html.
(32) Glej letno poročilo družbe Dongfeng Motors za leto 2021, str. 153: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2022/2022-3/2022-03-31/7941734.PDF.
(33) Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.
(34) Če nobena država s podobno stopnjo razvitosti ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.
(35) Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi.
(36) https://www.ibge.gov.br/en/statistics/economic/industry-and-construction/16906-pia-enterprise-pia1.html?=&t=o-que-e
(37) http://www.edp.com.br/distribuicao-es/saiba-mais/informativos/tarifas-aplicadas-a-clientes-atendidos-em-alta-e-media-tensao-(grupo-a)
(38) https://www.globalpetrolprices.com/Brazil/
(39) http://site.sabesp.com.br/site/interna/Default.aspx?secaoId=183
(40) Priloga D.1 k zahtevku za pregled.
(41) Izvedbena uredba (EU) 2017/109.
(42) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1221 z dne 14. julija 2022 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (UL L 188, 15.7.2022, str. 114).
(43) Izvedbene uredbe (EU) 2022/1221, uvodna izjava 154.
(44) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).