(1)

V okviru člena 6 Uredbe (EU) št. 1024/2013 je Evropska centralna banka (ECB) izključno pristojna za izvajanje nadzora kreditnih institucij s ciljem, da se zagotovi skladna uporaba nadzornih standardov, spodbuja finančna stabilnost in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

(2)

V skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1024/2013 lahko ECB zaradi izvedbe nalog, ki se nanjo prenesejo z navedeno uredbo, opravi vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 10(1) navedene uredbe in katerih koli drugih družb, vključenih v nadzor na konsolidirani podlagi, kadar je v skladu s točko (g) člena 4(1) navedene uredbe konsolidacijski nadzornik ECB.

(3)

V skladu s členom 99(1) Direktive 2013/36/EU ECB kot pristojni organ vsako leto sprejme odločitev ECB o načrtu nadzorniških pregledov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o načrtu nadzorniških pregledov), ki med drugim vsebuje načrt inšpekcijskih pregledov v prostorih, ki jih uporablja institucija, vključno z njenimi podružnicami in podrejenimi družbami, ustanovljenimi v drugih državah članicah, v skladu s členi 52, 119 in 122 Direktive 2013/36/EU. Načrt nadzorniških pregledov se nanaša zlasti na inšpekcijske preglede tveganj, nadzora tveganj in upravljanja institucije na kraju samem ter inšpekcijske preglede na kraju samem v zvezi s poglobljenimi ocenami notranjih modelov, ki jih institucija uporablja za izračun kapitalskih zahtev, zlasti glede metodologij, ekonomske ustreznosti, tveganj, nadzora tveganj in upravljanja.

(4)

Odločitev o načrtu nadzorniških pregledov se lahko med letom spremeni, da se upoštevajo operativne poslovne potrebe ECB, spremembe položaja nadzorovanih subjektov ali prošnje nadzorovanih subjektov ter zagotovi učinkovito opravljanje načrtovanih inšpekcijskih pregledov. Odločitev o načrtu nadzorniških pregledov je treba spremeniti z odločitvijo, ki jo sprejme ECB. Taka odločitev o spremembi lahko določa odpoved odobrenih inšpekcijskih pregledov, spremembo obsega načrtovanih inšpekcijskih pregledov ali vključitev dodatnih inšpekcijskih pregledov v načrt nadzorniških pregledov za posamezno leto. V skladu s členom 12(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 je treba pregledovani subjekt o odločitvi ECB o izvedbi inšpekcijskega pregleda na kraju samem ali preverjanja notranjih modelov uradno obvestiti pred začetkom inšpekcijskega pregleda.

(5)

Da se olajša postopek odločanja in ECB omogoči učinkovito odzivanje na spremembe položaja nadzorovanih subjektov, ki vplivajo na opravljanje in obseg načrtovanih inšpekcijskih pregledov, je treba sprejeti sklep o prenosu pooblastil v zvezi s sprejetjem takih odločitev o spremembi odločitev o načrtu nadzorniških pregledov. Tak sklep o prenosu pooblastil bi moral omogočati, da se z enim delegiranim sklepom spremeni več kot en načrtovani inšpekcijski pregled. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da je prenos pooblastil lahko potreben za to, da se instituciji, ki mora sprejeti veliko odločitev, omogoči opravljanje njenih nalog. Podobno je potrdilo, da je nujnost zagotavljanja sposobnosti delovanja organa odločanja načelo, ki ga vsebuje vsak institucionalni sistem (5).

(6)

Prenos pooblastil za odločanje bi moral biti omejen in sorazmeren, obseg prenosa pooblastil pa bi moral biti jasno opredeljen.

(7)

Svet ECB je 24. junija 2020 odločil, da se vzpostavi tesno sodelovanje med ECB in Republiko Bolgarijo (6). Člen 7(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da lahko ECB za namen opravljanja nekaterih nalog v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, če je bilo vzpostavljeno tesno sodelovanje v skladu z navedenim členom, pošlje navodila pristojnemu nacionalnemu organu ustrezne države članice. Zato je taka navodila primerno vključiti med akte, ki jih ECB lahko sprejme na podlagi prenosa pooblastil na vodje delovnih enot v skladu z ustreznimi določbami tega sklepa.

(8)

Sklep (EU) 2017/933 (ECB/2016/40) določa postopek, ki ga je treba uporabiti pri sprejemanju sklepov o prenosu pooblastil v zvezi z nadzorom, in določa, na katere osebe se lahko pooblastila za odločanje prenesejo. Navedeni sklep ne vpliva na izvajanje nadzorniških nalog ECB in ne posega v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev.

(9)

Kadar merila za sprejetje delegiranega sklepa, kakor so določena v tem sklepu, niso izpolnjena, bi bilo treba odločitve sprejeti v skladu s postopkom z neugovarjanjem, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in členu 13g Sklepa Evropske centralne banke ECB/2004/2 (7). Postopek z neugovarjanjem bi bilo treba prav tako uporabiti, kadar imajo vodje delovnih enot zaradi zapletenosti ocene ali občutljivosti zadeve pomisleke glede tega, ali so izpolnjena ocenjevalna merila, ter kadar rezultat ustrezne ocene neposredno vpliva na drugo odločitev in bi zato moral odločitve obravnavati isti nosilec odločanja hkrati, da se preprečijo nasprotujoči si izidi.

(10)

Nadzorniške odločitve ECB so lahko predmet upravnega pregleda v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in Sklepom Evropske centralne banke ECB/2014/16 (8). V primeru takega upravnega pregleda bi moral Nadzorni odbor upoštevati mnenje Upravnega odbora za pregled in predložiti nov osnutek odločitve Svetu ECB za sprejetje po postopku z neugovarjanjem –

(1)

„načrt nadzorniških pregledov“ ima enak pomen kot v členu 99(1) Direktive 2013/36/EU;

(2)

„odločitev o načrtu nadzorniških pregledov“ pomeni odločitev ECB o načrtu nadzorniških pregledov;

(3)

„inšpekcijski pregled na kraju samem“ pomeni inšpekcijski pregled, ki se opravi v poslovnih prostorih katere koli pravne osebe iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in katere koli druge družbe, vključene v nadzor na konsolidirani podlagi, kadar je v skladu s točko (g) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 konsolidacijski nadzornik ECB;

(4)

„preverjanje notranjih modelov“ pomeni inšpekcijski pregled na kraju samem v zvezi z uporabo notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) za namene sprejetja odločitve o notranjih modelih;

(5)

„inšpekcijski pregled“ pomeni inšpekcijski pregled na kraju samem ali preverjanje notranjih modelov;

(6)

„nadzorniška odločitev ECB“ pomeni nadzorniško odločitev ECB, kakor je opredeljena v točki 26 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

(7)

„pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni pomemben nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

(8)

„manj pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni manj pomemben nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 7 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

(9)

„pregledovani pravni subjekt“ pomeni kar koli od naslednjega:

(10)

„viri EMN“ pomenijo zaposlene v ECB in pristojnih nacionalnih organih, ki sestavljajo skupino za inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členom 144 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

(11)

„odločitev o inšpekcijskih pregledih na kraju samem“ pomeni vsako odločitev ECB o spremembi odobrene odločitve o načrtu nadzorniških pregledov v zvezi z enim ali več načrtovanimi inšpekcijskimi pregledi na kraju samem;

(12)

„odločitev o preverjanju notranjih modelov“ pomeni vsako odločitev ECB o spremembi odobrene odločitve o načrtu nadzorniških pregledov v zvezi z enim ali več načrtovanimi preverjanji notranjih modelov;

(13)

„sklep o prenosu pooblastil“ pomeni sklep o prenosu pooblastil, kakor je opredeljen v točki 2 člena 3 Sklepa (EU) 2017/933 (ECB/2016/40);

(14)

„delegirani sklep“ pomeni delegirani sklep, kakor je opredeljen v točki 4 člena 3 Sklepa (EU) 2017/933 (ECB/2016/40);

(15)

„vodje delovnih enot“ pomenijo vodje delovnih enot v ECB, na katere se prenese pooblastilo za sprejetje odločitev o inšpekcijskih pregledih na kraju samem in odločitev o preverjanju notranjih modelov;

(16)

„postopek z neugovarjanjem“ pomeni postopek, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in podrobneje v členu 13g Sklepa ECB/2004/2;

(17)

„negativna odločitev“ pomeni odločitev, s katero se razširja obseg načrtovanega inšpekcijskega pregleda na kraju samem ali načrtovanega preverjanja notranjih modelov, razen če se ta odločitev sprejme na podlagi prošnje nadzorovanega subjekta. Odločitev z dodatnimi določbami, kot so pogoji, obveznosti ali omejitve, se šteje za negativno odločitev, razen če te dodatne določbe (a) zagotavljajo, da nadzorovani subjekt izpolnjuje zahteve zadevnega prava Unije, in so bile pisno dogovorjene ali (b) zgolj ponavljajo obstoječo zahtevo ali več obstoječih zahtev, ki jih mora nadzorovani subjekt izpolniti v skladu s pravom Unije, ali zahtevajo predložitev informacij o izpolnjevanju take zahteve ali več takih zahtev;

(18)

„občutljivost“ pomeni značilnost ali dejavnik, ki bi lahko negativno vplival na ugled ECB in/ali učinkovito in dosledno delovanje enotnega mehanizma nadzora, kar med drugim vključuje naslednje: (a) za zadevni nadzorovani subjekt so v preteklosti veljali ali trenutno veljajo strogi ukrepi nadzora, na primer ukrepi za zgodnje posredovanje; (b) osnutek odločitve bo po sprejetju postal nov precedenčni primer, ki bi lahko ECB v prihodnosti zavezoval; (c) osnutek odločitve bi po sprejetju lahko pritegnil negativno pozornost medijev ali javnosti ali (d) pristojni nacionalni organ, ki je vzpostavil tesno sodelovanje z ECB, sporoči ECB, da se ne strinja s predlaganim osnutkom navodil.