(1)

V členu 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 je določeno, da se vsa izmenjava informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij, kot to zahteva carinska zakonodaja, izvaja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov. V ta namen in v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. 952/2013 Komisija pripravi skupne zahteve glede podatkov.

(2)

V členu 6(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 je določeno, da lahko Komisija v izjemnih primerih sprejme sklepe, s katerimi se eni ali več državam članicam dovoli uporaba drugih sredstev za izmenjavo in shranjevanje informacij, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov, če tako odstopanje upravičuje posebni položaj države članice prosilke in je odobreno za določeno obdobje.

(3)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 (2) določa delovni program v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: delovni program). V delovnem programu so navedeni elektronski sistemi, ki jih je treba razviti, in datumi, ko naj bi ti sistemi začeli delovati. Program med drugim določa izvajanje in datume začetka uporabe obvestila o predložitvi v skladu s členom 6(1) ter členoma 16 in 139 Uredbe (EU) št. 952/2013.

(4)

Poleg tega je v členu 278(2)(a) Uredbe (EU) št. 952/2013 določen rok, do katerega se lahko za izvajanje določb v zvezi z obvestilom o predložitvi blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, prehodno uporabljajo druga sredstva, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

(5)

Zaradi pomembnosti sistema obvestila o predložitvi pri nadzoru blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, so nekatere države članice že razvile elektronske sisteme za upravljanje takih obvestil, na primer prek sistemov pristaniških skupnosti. Taki sistemi zahtevajo prilagoditve v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 952/2013 in povezanimi akti Komisije, zlasti v zvezi s skupnimi zahtevami glede podatkov. V skladu s členom 278(2)(a) Uredbe (EU) št. 952/2013 je treba navedene prilagoditve zaključiti do 31. decembra 2022.

(6)

Vendar so se pojavile tri večje in delno nepredvidene okoliščine, ki pomembno vplivajo na vire carinskih organov in predstavljajo dodatne izzive zanje: pandemija COVID-19 je povzročila znatne zamude pri razvoju informacijske tehnologije v Avstriji, Belgiji, na Češkem, v Franciji, Grčiji, na Malti, Nizozemskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Španiji. Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in posledičnega povečanja števila carinskih deklaracij so morale Belgija, Francija, Nizozemska in Španija prerazporediti vire in prednostne naloge. Finančne posledice ruske invazije na Ukrajino za carinske dejavnosti sosednjih ali geografsko bližnjih držav so nadalje poslabšale razmere in zahtevale dodatna sredstva v Avstriji in na Poljskem. Zlasti težave z javnimi naročili in ponudbami ter proračunske in kadrovske težave, ki izhajajo iz navedenih okoliščin, so znatno vplivale na sposobnost držav članic, da spoštujejo roke, kot so navedli Avstrija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Luksemburg, Madžarska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska.

(7)

Navedene posebne okoliščine so povzročile znatne zamude pri tekočem razvoju informacijske tehnologije in nekaterim državam članicam preprečile, da bi do 31. decembra 2022 vzpostavile informacijske sisteme za obdelavo obvestila o predložitvi. Zato so 21. aprila 2022 Avstrija, 3. maja 2022 Ciper, 6. maja 2022 Španija, 23. maja 2022 Slovenija, 3. junija 2022 Grčija, 7. junija 2022 Francija, 7. junija 2022 Portugalska, 24. junija 2022 Belgija, 24. junija 2022 Švedska, 29. junija 2022 Danska, 4. julija 2022 Slovaška, 4. julija 2022 Nizozemska, 6. julija 2022 Estonija, 7. julija 2022 Poljska, 13. julija 2022 Malta, 19. julija 2022 Hrvaška, 22. julija 2022 Madžarska, 22. julija 2022 Luksemburg, 10. oktobra 2022 Češka in 17. oktobra 2022 Romunija v skladu s členom 6(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 952/2013 zaprosili za uporabo drugih sredstev za izmenjavo in shranjevanje informacij, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

(8)

Zato je primerno državam članicam dovoliti, da za omejeno obdobje še naprej uporabljajo svoje obstoječe postopke, vključno z ustreznimi informacijskimi sistemi, v skladu z zahtevami glede podatkov, ki jih določijo države članice, kot je določeno v členu 2(4), drugi pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (3).

(9)

Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Luksemburg, Madžarska, Malta, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska morajo obvestiti Komisijo o napredku pri razvoju elektronskega sistema za obvestilo o predložitvi v okviru postopka poročanja o napredku iz člena 278a Uredbe (EU) št. 952/2013. Zagotoviti je treba sporočanje in izmenjavo informacij o nacionalnem načrtovanju, kot je določeno v členu 4 Izvedbenega sklepa (EU) 2019/2151.

(10)

Da bi se preprečila razveljavitev vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 129(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 v 200 dneh po njeni vložitvi, tudi če je bilo blago, na katero se nanaša zadevna vstopna skupna deklaracija, predloženo carini v državi članici, za katero velja odstopanje, bi morala ta država članica podatke, potrebne za obvestilo o predložitvi, shraniti v svoje evidence in jih v navedenem roku poslati v elektronski sistem iz člena 182 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (4) (ICS2).

(11)

Ob upoštevanju učinkov izjemnih okoliščin, ki so v državah članicah povzročile zamude pri tekočem razvoju informacijske tehnologije za obdelavo obvestil o predložitvi, trenutnega stanja tega razvoja v državah članicah in potrebe po preprečevanju nadaljnjih znatnih zamud bi moralo odstopanje za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije po zraku, veljati najpozneje do 31. decembra 2023, za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije z drugimi vrstami prevoza, pa najpozneje do 29. februarja 2024 –