(1)

Češki organi so 18. januarja 2018 predhodno priglasili nadomestilo Češki pošti za obveznost zagotavljanja univerzalne poštne storitve (v nadaljnjem besedilu: obveznost zagotavljanja univerzalne storitve) v obdobju 2018–2022. Po razpravah pred priglasitvijo, zlasti o metodologiji NAC (Net Avoided Cost – neto stroški, ki se jim je bilo mogoče izogniti), so češki organi 8. marca 2019 preklicali to predhodno priglasitev.

(2)

Češki organi so 20. avgusta 2019 znova predhodno priglasili nadomestilo Češki pošti za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2018–2022 (v nadaljnjem besedilu: ukrep). V primerjavi s predhodno priglasitvijo z dne 18. januarja 2018 je bil ukrep spremenjen zlasti glede izračuna NAC.

(3)

Komisija je 8. in 22. novembra 2019 prejela uradni pritožbi od dveh konkurentov Češke pošte, in sicer od podjetja Zásilkovna s.r.o (v nadaljnjem besedilu: Zásilkovna) in podjetja První novinová společnost a.s. (v nadaljnjem besedilu: PNS), tj. nekdanjega podjetja Mediaservis. Pritožbi sta bili evidentirani pod številko zadeve SA.55686 (2019/FC) oziroma SA.55497 (2019/FC) (1).

(4)

Pritožbi sta bili češkim organom posredovani 4. decembra 2019. Češki organi so odgovorili z dopisom z dne 31. januarja 2020.

(5)

Češki organi so 28. januarja 2020 priglasili nadomestilo, ki se dodeli Češki pošti za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2018–2022.

(6)

Komisija je 12. marca 2020 od čeških organov zahtevala dodatne informacije, češki organi pa so odgovorili z dopisom z dne 24. aprila 2020.

(7)

Komisija je s sklepom z dne 23. junija 2020 češke organe obvestila, da se je odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s pomočjo (2) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Od čeških organov je zahtevala, naj predložijo svoje pripombe in vse informacije, ki lahko pomagajo pri oceni pomoči, ter vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede pomoči.

(8)

Komisija je od čeških organov in Češke pošte prejela pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka z dopisom z dne 24. julija 2020.

(9)

Komisija je pripombe v zvezi s sklepom o začetku postopka od podjetja Zásilkovna prejela z dopisom z dne 2. oktobra 2020, od podjetja PNS pa z dopisom z dne 3. oktobra 2020.

(10)

Komisija je 9. novembra 2020 češkim organom posredovala pripombe vseh tretjih oseb.

(11)

Češki organi so svoja stališča glede pripomb tretjih oseb predložili z dopisom z dne 3. februarja 2021.

(12)

Službe Komisije so 9. julija 2021 podjetjema Zásilkovna in PNS poslale dopis, v katerem so ju obvestile, da bosta zadevi SA.55686 (2019/FC) in SA.55497 (2019/FC) zaključeni ter da se bo formalni postopek preiskave izvajal skupaj pod številko zadeve SA.55208 (2020/C). Zato bodo pripombe in informacije, predložene s pritožbama v zadevah SA.55686 (2019/FC) in SA.55497 (2019/FC), preučene v okviru formalnega postopka preiskave SA.55208 (2020/C).

(13)

Komisija je 12. novembra 2021 od čeških organov zahtevala dodatne informacije. Češki organi so odgovorili z dopisom z dne 10. decembra 2021.

(14)

Podjetje Zásilkovna je 2. decembra 2021 Komisiji poslalo dodatne pripombe.

(15)

Komisija je 17. februarja 2022 in 29. marca 2022 zahtevala pojasnilo glede informacij, ki so jih češki organi predložili z dopisom z dne 10. decembra 2021. Češki organi so odgovorili z dopisoma z dne 16. marca 2022 in 1. aprila 2022.

(16)

Češka se izjemoma strinja, da se odpove pravicam iz člena 342 PDEU v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1/1958 (3) ter da se ta sklep sprejme in priglasi v angleškem jeziku.

(17)

Edini upravičenec do ukrepa je Češka pošta, ki je glavni izvajalec poštnih storitev na Češkem.

(18)

Češka pošta je v celoti v državni lasti in jo je leta 1993 ustanovilo ministrstvo za gospodarstvo Češke republike v skladu z zakonom o podjetjih v državni lasti (4). Njen pravni in lastniški status je urejen v skladu z zakonom o podjetjih v državni lasti (5).

(19)

Poleg poštnih storitev Češka pošta zagotavlja tudi številne druge storitve, na primer finančne storitve (bančne storitve, storitve v zvezi z obdelavo gotovine in storitve, povezane s plačilom pokojnin).

(20)

Kljub liberalizaciji češkega trga poštnih storitev 1. januarja 2013 se konkurenca na trgu dostave pisemskih pošiljk ni bistveno razvila. Najpomembnejša konkurenta Češke pošte na trgu dostave pisemskih pošiljk sta podjetji PNS in Česká distribuční, na trgu dostave paketov pa so to podjetja PPL CZ (Professional Parcel Logistic), Direct Parcel Distribution CZ (DPD), General Logistics Systems Czech Republic (GLS) in Zásilkovna.

(21)

Na podlagi sklepa nacionalnega poštnega regulatorja, tj. Češkega telekomunikacijskega urada (v nadaljnjem besedilu: ČTU) z dne 12. decembra 2017 (6), je Češka pošta pooblaščena za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022.

(22)

Področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, za katero je pooblaščena Češka pošta, je določeno v nacionalni zakonodaji, in sicer v členu 3, odstavek 1, zakona o poštnih storitvah (7), ter zajema:

(23)

Češka pošta mora kot izvajalec univerzalne storitve zagotoviti dostop do vseh univerzalnih poštnih storitev po dostopnih cenah na celotnem ozemlju Češke in vsaj enkrat na delovni dan.

(24)

Pravna podlaga za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve je naslednja:

(25)

Češka pošta je pooblaščena tudi za zagotavljanje informacijskega sistema podatkovnih nabiralnikov (DBIS – Databoxes Information System) v obdobju 2018–2022. Komisija je 2. februarja 2018 sprejela sklep (10) o tem, da nadomestilo v znesku 2,3 milijarde CZK (85,1 milijona EUR) Češki pošti za izvajanje sistema DBIS v obdobju 2018–2022 pomeni državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (11).

(26)

DBIS je elektronski kanal za notranjo komunikacijo v okviru javne uprave ter za varno komunikacijo med javno upravo ter državljani in podjetji, ki v nekaterih primerih nadomešča konvencionalne poštne storitve, kot je priporočena pošta.

(27)

Priglašeni ukrep se nanaša na javno financiranje, ki se na podlagi zakona o poštnih storitvah dodeli za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2018–2022, kot jo opredeljujejo češki organi (glej uvodno izjavo 22) in ki jo izpolnjuje Češka pošta. Na podlagi člena 34e(3) zakona o poštnih storitvah ČTU ne sme prenesti sredstev za plačilo predhodnih neto stroškov ali neto stroškov, ki pomenijo nepravično finančno breme, dokler Komisija ne sprejme sklepa o združljivosti nadomestila z notranjim trgom.

(28)

Nadomestilo, ki se dodeli Češki pošti, je odvisno od neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, pri čemer stroške preveri ČTU, nadomestilo pa je omejeno na največ 1 500 milijonov CZK (55,5 milijona EUR (12)) za posamezno leto (glej uvodno izjavo 33).

(29)

Na podlagi člena 34c zakona o poštnih storitvah se višina nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za posamezno leto ne določi vnaprej, ampak se izračuna in plača vsako leto v treh korakih.

(30)

Za začasne neto stroške, nastale v danem letu, lahko Češka pošta od 1. julija do 31. decembra navedenega leta (leta t) pri ČTU vloži zahtevo za povračilo v skladu s členom 34c zakona o poštnih storitvah. V takih primerih ČTU izda sklep o določitvi začasnih neto stroškov, ki znašajo 50 % izračunanih neto stroškov (na podlagi metode, opisane v oddelku 8.2.8) za predhodno leto (leto t – 1), za katero je bil znesek preverjen. V 30 dneh od datuma, ko sklep postane pravnomočen, Češka prek urada ČTU Češki pošti povrne začasne neto stroške.

(31)

Za dejanske neto stroške, nastale v danem letu, lahko Češka pošta do 31. avgusta prihodnjega leta (leta t + 1) pri ČTU vloži zahtevo za povračilo v skladu s členom 34d zakona o poštnih storitvah. ČTU preveri neto stroške, ki jih je Češka pošta izračunala na podlagi metodologije NAC. ČTU s sklepom določi neto stroške, ki ustrezajo znesku neto stroškov, preverjenih v skladu s členom 34b zakona o poštnih storitvah. ČTU pri povračilu neto stroškov odšteje začasne neto stroške, ki so že bili povrnjeni Češki pošti. Če so plačani začasni neto stroški višji od neto stroškov, nastalih v danem letu, Češka pošta vrne državi razliko.

(32)

ČTU preveri izvor in znesek neto stroškov tako, kot je določeno v členu 34b zakona o poštnih storitvah. Če je po preverjanju ugotovljeno, da so neto stroški izračunani pravilno, je Češka pošta zakonsko upravičena do povračila neto stroškov.

(33)

ČTU preveri neto stroške obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, v skladu s členom 34b zakona o poštnih storitvah. Neto stroški se povrnejo do zneska, ki ne sme presegati 1 500 milijonov CZK za posamezno leto, v skladu s členom 34d zakona o poštnih storitvah in na podlagi analize nepravičnega bremena obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(34)

Podjetje Zásilkovna, ki je konkurent Češke pošte in deluje na trgu dostave paketov, trdi, da je imela Češka pošta koristi od nezakonite pomoči „vsaj“ od leta 2013. Pritožba, ki jo je vložilo podjetje Zásilkovna, je povzeta v nadaljevanju.

(35)

Podjetje Zásilkovna meni, da akt o pooblastitvi ni v skladu z okvirom za storitve splošnega gospodarskega pomena, ker metoda za določitev zneska nadomestila Češki pošti ni objektivna in pregledna. Podjetje Zásilkovna trdi, da ne češki organi ne Češka pošta niso pojasnili ali objavili nobenih podrobnosti o izračunu neto stroškov, na podlagi katerega je bil določen znesek nadomestila.

(36)

Podjetje Zásilkovna tudi meni, da je Češka pošta v obdobju 2013–2017 prejela čezmerna finančna sredstva kot nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, to pa bo „še toliko bolj“ veljalo za obdobje 2018–2022. V zvezi s tem podjetje Zásilkovna poudarja, da se je letna omejitev nepravičnega bremena za obdobje 2018–2022 zvišala za trikrat, tj. na 1 500 milijonov CZK, v primerjavi z zneskom, ki je bil sprejet s sklepom Komisije in je kril nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje 2013–2017 (v nadaljevanju: sklep o obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve iz leta 2018) (13). Podjetje Zásilkovna meni, da Češka pošta uporablja navedeno čezmerno nadomestilo za navzkrižno subvencioniranje svojih storitev, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, zlasti na trgu dostave paketov. (14)

(37)

Podjetje Zásilkovna meni, da Češka pošta prejema čezmerno nadomestilo, zlasti ker razporeja vse stroške svojega dostavnega in prevoznega omrežja na obveznost zagotavljanja univerzalne storitve in torej ne pripisuje dela navedenih stroškov svoji storitvi Balíkovna na pravilen način (dostavi paketov do prevzemnih mest, ki niso poštni uradi) ter tako navzkrižno subvencionira to storitev iz svojega domnevno čezmernega nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Po mnenju podjetja Zásilkovna je storitev Balíkovna na voljo po ceni, ki je „bistveno nižja od stroškov“. Zdi se, da podjetje Zásilkovna meni, da Češka pošta neustrezno razporeja stroške vsaj od leta 2013.

(38)

Podjetje Zásilkovna utemeljuje svojo trditev v zvezi s cenami storitve Balíkovna tako, da navaja svoje cene in cene drugih zasebnih konkurentov za dostavo paketov do prevzemnih mest (ki so menda vse višje). Podjetje Zásilkovna tudi ugotavlja, da so cene za dostave paketov Češke pošte v poštne urade (storitev, ki je po mnenju podjetja Zásilkovna zelo podobna storitvi Balíkovna, ker imata obe precej skupnih stroškov in uporabljata enako učinkovit postopek) dva- do trikrat višje.

(39)

Podjetje PNS domneva, da bo Češka pošta prejela čezmerno nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi. Podjetje PNS trdi, da hipotetični scenarij NAC ni verodostojen, saj bi zmanjšanje števila poštnih uradov pomembno vplivalo na prihodke, ki jih Češka pošta ustvari s storitvami, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Podjetje PNS trdi, da bi hipotetični scenarij vključeval izgubo vseh prihodkov, ustvarjenih s storitvami, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ta izguba pa bi znašala 4,25 milijarde CZK (157,3 milijona EUR) letno, česar češki organi in Češka pošta v svojih izračunih ne upoštevajo pravilno.

(40)

Podjetje PNS tudi trdi, da je Češka pošta napačno kategorizirala nekatere storitve kot storitve, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, in tako umetno znižala prihodke, ustvarjene z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve. Po mnenju podjetja PNS se tako umetno zvišajo neto stroški, za katere se plača nadomestilo.

(41)

Podjetje PNS s tem v zvezi tudi ugotavlja, da je bil zakon o poštnih storitvah spremenjen, da bi se pomembno zvišale omejitve za nadomestilo za neto stroške na 1 500 milijonov CZK (55,5 milijona EUR) letno, in sicer s prvotnih 500 milijonov CZK (18,5 milijona EUR) letno. Podjetje PNS poudarja, da so češki organi v sklepu o obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve iz leta 2018 ocenili vrednost neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na največ 984 milijonov CZK (36,4 milijona EUR) letno, kar je bistveno manj od navedene zvišane omejitve.

(42)

Poleg tega podjetje PNS meni, da je Češka pošta kršila zahteve glede preglednosti, določene v Direktivi 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter zlasti v pododstavku 1 dela C Priloge I k navedeni direktivi in tudi v členu 7(5) navedene direktive, in sicer tako, da je objavila samo znesek nadomestila, ne pa izračunov NAC.

(43)

Podjetje PNS trdi, da izračun neto stroškov Češke pošte ni v skladu s pododstavkom 5 dela B Priloge I k Direktivi 97/67/ES. V navedeni direktivi je določeno, da mora izračun „temeljiti na stroških, ki se lahko pripišejo elementom določenih storitev, ki se lahko zagotavljajo le z izgubo ali pod takšnimi stroškovnimi pogoji, ki ne ustrezajo običajnim komercialnim standardom“. Podjetje PNS tudi meni, da Češka pošta krši člen 33 zakona o poštnih storitvah, v katerem je določeno, da mora storitve v okviru univerzalne storitve ponujati po stroškovno naravnanih cenah.

(44)

Podjetje PNS trdi, da Češka pošta velikim pošiljateljem ponuja „velikanske“, do 60-odstotne popuste, zato so cene „izjemno“ nizke in nižje od stroškov. Po mnenju podjetja PNS je to posledica lastne cenovne politike in tega ne bi smeli razumeti tako, kot da pogoji ne ustrezajo običajnim komercialnim standardom v smislu Direktive 97/67/ES, saj obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ne obvezuje Češke pošte k oblikovanju cen, ki so nižje od stroškov. Izračun nadomestila Češke pošte zato ne sme upoštevati izgub, ki izhajajo iz navedene prakse.

(45)

Za podkrepitev te trditve podjetje PNS navaja še en primer in ugotavlja, da so se cene za hibridno pošto (16) leta 2019 zvišale za skoraj 20 %, kar po mnenju podjetja PNS pomeni, da je nova cena previsoka in presega zmerno stopnjo dobička ali pa prejšnja, nižja cena ni bila stroškovna naravnana, saj je bila prenizka, da bi lahko pokrila stroške.

(46)

Komisija je 23. junija 2020 začela formalni postopek preiskave v zvezi z nadomestilom za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za Češko pošto v obdobju 2018–2022 zaradi dvomov glede združljivosti z notranjim trgom.

(47)

Komisija je v sklepu o začetku postopka najprej izrazila dvome glede področja uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi. Obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, za katero je pooblaščena Češka pošta in kot je opisana v uvodni izjavi 22, ima dejansko širše področje uporabe kot storitve, opisane v členu 3 Direktive 97/67/ES. Komisija je zlasti opozorila, da obveznost zagotavljanja univerzalne storitve vključuje poštne nakaznice, ki niso navedene v navedenem členu ter so v Direktivi 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) navedene kot dodatne ali dopolnilne storitve. Poleg tega je Komisija menila, da z javnostjo ni bilo opravljeno posebno posvetovanje o vključitvi poštnih nakaznic v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve za priglašeno obdobje. Zato je sklenila, da obstajajo dvomi glede tega, da bi se obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo Češka opredeljuje v zakonu o poštnih storitvah, (ali vsaj, da bi se poštna nakaznica) lahko štela za resnično storitev splošnega gospodarskega pomena.

(48)

Drugič, v povezavi z dvomi glede področja uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, je Komisija izrazila tudi dvome glede skladnosti s pravili EU o javnem naročanju zaradi neposredne oddaje naročila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve je na podlagi člena 4(2) Direktive 97/67/ES res mogoče imenovati, če se področje uporabe dejavnosti, ki jih izvaja izvajalec obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, lahko šteje za univerzalno storitev, kot je opredeljena v členu 3 navedene direktive.

(49)

Tretjič, Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvome glede zneska nadomestila, ki se dodeli Češki pošti. S tem v zvezi je Komisija izrazila dvome glede verodostojnosti zasnove hipotetičnega scenarija Češke pošte. Komisija je zlasti izrazila dvome, da bi Češka pošta v hipotetičnem scenariju zaprla več kot 1 000 uradov, ki jih je prostovoljno upravljala do konca leta 2015. Komisija je opozorila, da samo zato, ker je leta 2016 začel veljati izvedbeni odlok, ki preprečuje zaprtje nekaterih poštnih uradov, delovanje navedenih poštnih uradov samo po sebi ne pomeni bremena ter da bi jih Češka pošta lahko zaprla kadar koli pred začetkom veljavnosti izvedbenega odloka, vendar tega ni storila.

(50)

Poleg tega je Komisija izrazila dvome glede količinske opredelitve vpliva sprememb, ki jih je Češka pošta v hipotetičnem scenariju predlagala v zvezi s svojo poštno infrastrukturo in pogostostjo dostave. Češki organi so glede količinske opredelitve učinka na povpraševanje v hipotetičnem scenariju, ki izhaja iz zmanjšanja infrastrukture (18), izvedli raziskavo, ki je med drugim pokazala, da bi 29 % anketirancev nehalo uporabljati finančne storitve Češke pošte, če bi se poštni urad, ki ga trenutno uporabljajo, zaprl, hkrati pa bi to močno vplivalo tudi na poštne storitve, saj bi 20 % anketirancev nehalo uporabljati Češko pošto za pošiljanje priporočenih pisem. Čeprav anketni odgovori glede povpraševanja po mnenju čeških organov ne bi nujno pomenili ustreznega zmanjšanja povpraševanja, bi se prihodki iz storitev, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, v hipotetičnem scenariju zmanjšali za samo 4 %, povpraševanje po priporočenih pismih pa bi se zmanjšalo za samo 1,1 %. Glede na navedeno je Komisija izrazila dvome, da so bili učinki zaprtja poštnih uradov na povpraševanje pravilno količinsko opredeljeni.

(51)

Češki organi so glede količinske opredelitve učinka na povpraševanje v hipotetičnem scenariju, ki izhaja iz zmanjšanja pogostosti dostave (19), izvedli še eno raziskavo, v kateri so uporabili vzorec 1 002 državljanov, ki so v zadnjih šestih mesecih za pošiljanje pisemskih pošiljk uporabljali Češko pošto, in jih vprašali, ali bi bilo zanje „sprejemljivo“, da bi bile njihove pisemske pošiljke dostavljene v dveh delovnih dneh namesto naslednji dan. V skladu z rezultati raziskave bi bilo to za [70–95] % anketirancev sprejemljivo, za [2,5–15] % anketirancev bi bilo to nesprejemljivo, za dodatnih [2,5–15] % anketirancev pa to ne bi bilo niti sprejemljivo niti nesprejemljivo. Po mnenju čeških organov bi se zaradi zmanjšanja pogostosti dostave v hipotetičnem scenariju obseg nepriporočenih pisem zmanjšal za [5–15] %. Glede na navedeno je Komisija izrazila dvome, prvič, da ta raziskava omogoča kakršne koli zanesljive ugotovitve o jasnih učinkih zmanjšanja pogostosti dostave na povpraševanje, saj to, ali je sprememba hitrosti dostave Češke pošte za anketiranca sprejemljiva ali ne, ne kaže nujno na to, kako bo to vplivalo na povpraševanje. Drugič, Komisija je podvomila, da so češki organi pravilno količinsko opredelili navedeni učinek na povpraševanje, glede na razhajanje med rezultati raziskave in zmanjšanjem obsega.

(52)

Nazadnje je Komisija v zvezi z NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve izrazila dvome, da so češki organi pravilno upoštevali neto stroške za zagotavljanje sistema DBIS. Pri izračunavanju NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve se je treba izogniti vsakršnemu dvojnemu štetju z NAC, izračunanim za sistem DBIS, za katerega je bila Češka pošta pooblaščena za isto obdobje (v nadaljnjem besedilu: sklep o sistemu DBIS) (20). V obravnavanem primeru so češki organi izračunali, da NAC (obveznost zagotavljanja univerzalne storitve + sistem DBIS) znaša 15,2 milijarde CZK (562,6 milijona EUR) za obdobje 2018–2022. NAC (sistem DBIS) znaša 5,2 milijarde CZK (192,5 milijona EUR) za isto obdobje (21). To pomeni, da NAC (obveznost zagotavljanja univerzalne storitve) znaša 10 milijard CZK (370,1 milijona EUR). Vendar češki organi ugotavljajo, da NAC (obveznost zagotavljanja univerzalne storitve) znaša 12,3 milijarde CZK (455,3 milijona EUR) oziroma povprečno 2,5 milijarde CZK (92,5 milijona EUR) na leto. Zato se zdi, da so češki organi naredili metodološko napako.

(53)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da dvomi o oceni NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje 2018–2022. Komisija je opozorila, da so kljub kapici v vrednosti 7,5 milijarde CZK (277,6 milijona EUR), pri čemer je bil NAC ocenjen na 12,3 milijarde CZK, nejasnosti v zvezi z NAC prevelike, da bi bilo mogoče izključiti, da bi bil NAC lahko še nižji od pričakovane kapice za nadomestilo, in da je Češki pošti morda izplačano čezmerno nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

(54)

Četrtič, Komisija je izrazila dvome glede spodbude za učinkovitost. Najvišji znesek nadomestila Češke pošte za obdobje 2018–2022 je določen v zakonu o poštnih storitvah in je nespremenljiv v obdobju pooblastitve. Glede na to, da je zgornja meja nadomestila Češke pošte nižja od NAC, Komisija meni, da je navedeni pristop sprejemljiv za zagotovitev obstoja spodbude za učinkovitost. Vendar je Komisija ob upoštevanju nejasnosti, navedenih v uvodni izjavi 53, izrazila tudi dvome glede tega, ali je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve skladna z zahtevo glede spodbud za učinkovitost iz odstavka 39 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (22).

(55)

Petič, Komisija je izrazila dvome, da so zahteve glede preglednosti iz odstavka 60 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 izpolnjene. Komisija je menila, da bi javno posvetovanje iz uvodne izjave 47, če je bilo potrebno, moralo biti objavljeno.

(56)

Podjetje Zásilkovna se strinja z dvomi, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, in predlaga dodatne pripombe v zvezi z združljivostjo ukrepa.

(57)

Podjetje Zásilkovna zlasti meni, da obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ali vsaj storitve dostave paketov lahko izvajajo zasebni izvajalci, kot na primer v Nemčiji, na Nizozemskem in Švedskem, na komercialni podlagi brez kakršne koli državne pomoči. Zato trdi, da trenutne tržne razmere ne ustrezajo nedelovanju trga za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na komercialni podlagi in da zato obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ni mogoče šteti za resnično storitev splošnega gospodarskega pomena.

(58)

Podjetje Zásilkovna pojasnjuje, da njegovo omrežje dostave poštnih paketov ustreza zahtevi vsaj 3 200 poštnih uradov, kot je določeno v vladnem odloku št. 178/2015 zb. Poleg tega pojasnjuje, da njegovo poštno omrežje ustreza vsem osnovnim merilom kakovosti za zagotovitev zadostne razpoložljivosti in veliki večini meril za zagotovitev zadostne gostote. Poštno omrežje podjetja Zásilkovna bi lahko zelo hitro izpolnilo tudi preostala merila za to, da bi se štelo za nacionalno poštno omrežje, potrebno za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot je določeno v odloku št. 464/2012.

(59)

Podjetje Zásilkovna trdi, da so amortizacijske dobe za sredstva za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, za namene obdobja pooblastitve neutemeljene, saj ni jasno: katera sredstva iz preglednice 1 sklepa o začetku postopka naj bi se financirala iz nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve; kdaj so bila kupljena ali kdaj naj bi bila kupljena oziroma ali je njihova amortizacijska doba potekla. Na seznamu tudi ni utemeljena potreba po sredstvih za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Po mnenju podjetja Zásilkovna je tak seznam popolnoma nepregleden in ga ni mogoče uporabiti kot dokaz.

(60)

Podjetje Zásilkovna meni, da nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ni skladno z zahtevami glede finančne preglednosti iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena. Po mnenju podjetja Zásilkovna je Češka pošta del nadomestila formalno že vključila v letno poročilo za leto 2019 pred odobritvijo Komisije in plačilom nadomestila. Poleg tega podjetje Zásilkovna trdi, da Češka pošta s storitvami v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve prostovoljno subvencionira cene, nižje od stroškov, za svoje storitve, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, povečuje njihove izgube in jih razporeja na dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi.

(61)

Podjetje Zásilkovna tudi trdi, da so češki organi kršili pravila o javnem naročanju iz člena 4(2) Direktive 97/67/ES, saj je ustrezna merila regulator (tj. ČTU) določil diskriminatorno, ker so bila posebej prilagojena za Češko pošto. Podjetje Zásilkovna trdi: (i) da so bile poštne nakaznice namerno vključene na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in so tako omogočile prednostni položaj Češke pošte, ki je bila edini izvajalec poštnih storitev, ki je lahko ponudil take storitve (tj. infrastrukturo, omrežje, posebno logistiko itd.); ter (ii) da so bila merila/točke za ocenjevanje določene tako, da je Češka pošta lahko zbrala večino točk za dodelitev.

(62)

Po mnenju podjetja Zásilkovna priglašeni znesek NAC omogoča čezmerno nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, in sicer zaradi več razlogov, kot so:

(63)

Nazadnje podjetje Zásilkovna meni, da navzkrižno subvencioniranje samo tistih dejavnosti, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot je navedeno v uvodni izjavi 60, pomeni samostojno vprašanje v zvezi z državno pomočjo, ki bi ga morala Komisija oceniti ločeno. Po mnenju podjetja Zásilkovna Češka pošta navzkrižno subvencionira cene, nižje od stroškov, za svoje dejavnosti, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Podjetje Zásilkovna tudi meni, da lahko Češka pošta izvaja te storitve po cenah, nižjih od stroškov, ker stroškov za delovanje infrastrukture in omrežja ne deli ustrezno med dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ter dejavnosti, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(64)

Podjetje PNS meni, da pooblastitev obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ni skladna z odstavkom 13 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, v katerem je določeno, da države članice ne morejo določiti posebnih obveznosti javne storitve za storitve, ki jih podjetja, ki poslujejo v običajnih tržnih razmerah, že opravljajo oziroma bi jih lahko opravljala zadovoljivo. S tem v zvezi podjetje PNS trdi, da obstaja več konkurentov, med katerimi je tudi podjetje PNS, ki so ne samo pripravljeni izpolnjevati obveznost zagotavljanja univerzalne storitve na Češkem, ampak dejansko že izvajajo storitve, ki so zamenljive s storitvami, ki spadajo na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na celotnem ozemlju Češke, ter bi lahko zagotovili izpolnjevanje teh obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v enaki meri in enako kakovostno kot Češka pošta ter s precej nižjim nadomestilom za neto stroške, morda tudi brez njega.

(65)

Po mnenju podjetja PNS poštne nakaznice presegajo opredelitev obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve iz člena 3 Direktive 97/67/ES. Ta določba zakona o poštnih storitvah je zato neposredno v nasprotju z Direktivo 97/67/ES. Podjetje PNS tudi trdi, da je vključitev poštnih nakaznic v obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ekonomsko nesmiselna, saj bi lahko storitve poštne nakaznice zlahka izvajale banke in druge strokovne denarne institucije brez dodatnih stroškov in zagotovo ceneje kot Češka pošta. V zvezi z NAC poštne nakaznice podjetje PNS meni, da jo je treba izključiti iz obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kar bi omogočilo zmanjšanje za vsaj 200 milijonov CZK (približno 8 milijonov EUR) letno (23).

(66)

Podjetje PNS prav tako meni, da pooblastitev Češke pošte za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, z neposredno oddajo naročila pomeni kršitev pravil o javnem naročanju. S tem v zvezi podjetje PNS trdi, da je bil javni razpis za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve diskriminatoren do drugih izvajalcev, ki niso Češka pošta. Po mnenju podjetja PNS so bile poštne nakaznice namerno vključene na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in so tako omogočile prednostni položaj Češke pošte, saj je bila Češka pošta edini izvajalec poštnih storitev, ki je lahko ponudil take storitve (tj. infrastrukturo, omrežje, posebno logistiko itd.), merila/točke za ocenjevanje pa so bile določene tako, da je Češka pošta lahko zbrala večino točk za dodelitev.

(67)

Podjetje PNS meni, da samo zato, ker je leta 2016 začel veljati izvedbeni odlok, ki preprečuje zaprtje nekaterih poštnih uradov, navedeni poštni uradi sami po sebi ne pomenijo bremena, saj bi jih Češka pošta lahko zaprla kadar koli, preden je izvedbeni odlok začel veljati, vendar tega ni storila.

(68)

Po mnenju podjetja PNS nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve temelji na nerealnem hipotetičnem scenariju zaprtih poštnih uradov, ki ne odraža standardnega ali tržno usmerjenega vedenja navadnega subjekta na trgu, število zaprtih poštnih uradov pa je izbrano namerno za podporo novega nadomestila za neto stroške, določenega od leta 2018, da bi znašalo več od prejšnjega za obdobje 2013–2017. Zaprtje poštnih uradov je v nasprotju s tržnim trendom, saj glavni konkurenti Češke pošte, kot sta podjetji PNS in Zásilkovna, upravljajo po več kot 3 000 poštnih uradov brez obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(69)

Po mnenju podjetja PNS je NAC za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve izmišljen in napačno izračunan, saj ne upošteva: (i) ustrezne količinske opredelitve neto stroškov, ki izhajajo iz poslovanja uradov, ki se bodo zaprli v hipotetičnem scenariju; (ii) prihrankov, ki jih ustvarja nova shema Češke pošte z manj pogosto dostavo; in (iii) prostovoljnih izgub storitev Češke pošte, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, saj je treba te izgube odšteti od zneska NAC.

(70)

Podjetje PNS tudi trdi, da Češka pošta ne ločuje svojih računov ustrezno in da napačno razporeja stroške v zvezi s storitvami, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, na storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, nato zahteva nadomestilo za tako umetno povečane neto stroške obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, hkrati pa navzkrižno subvencionira izgube postavk, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Podjetje PNS trdi, da regulator ČTU redno ugotavlja, da Češka pošta izpolnjuje zahteve nacionalne zakonodaje o ločevanju računovodskih izkazov, dejansko pa ne preiskuje, ali so ključi za razporeditev res pravilni. Po mnenju podjetja PNS revizor samo potrjuje, da Češka pošta pravilno vstavlja številke v pripravljene preglednice, ČTU in revizor pa ne izvajata dejanskega ocenjevanja metodologije o ločenih računih, vse odkar je pred več kot sedmimi leti ČTU sprejel to metodologijo ločevanja računovodskih izkazov.

(71)

Poleg tega podjetje PNS opozarja, da več okoliščin kaže, da Češka pošta ne izvaja svoje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na učinkovit način kot dobro vodeno podjetje. Na primer neprofitna organizacija Hlídač státu (Varuh države), katere misija je razkrivati delovanje in zagotavljati preglednost delovanja češke vlade ter kakršnega koli ravnanja z javnimi financami, postavlja Češko pošto na drugo mesto na črnem seznamu domnevno najmanj preglednih subjektov, kar kaže, da je tveganje korupcije izjemno veliko. Podjetje PNS tudi meni, da se finance Češke pošte porabljajo nerazumno, brezciljno in neučinkovito. Vse tovrstne stroške je treba ustrezno izločiti iz izračuna NAC, saj so ti stroški nepomembni tako za izvajanje storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve kot za izvajanje storitev, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ker se porabljajo po nepotrebnem (24).

(72)

Nazadnje podjetje PNS opozarja Komisijo na pogodbo med Češko pošto in Češkim statističnim uradom (Český statistický úřad) o popisu iz leta 2021, ki je bil dodeljen Češki pošti brez javnega razpisa, čeprav vrednost te pogodbe znaša 876 859 000 CZK (približno 33 milijonov EUR). Podjetje PNS poziva Komisijo, naj skrbno oceni to pogodbo, dodeljeno Češki pošti, saj bi plačilo Češki pošti na podlagi navedene pogodbe pravzaprav lahko bilo nepriglašena državna pomoč za Češko pošto in bi pomenila kršitev člena 108(3) PDEU.

(73)

Češka pošta meni, da je bilo o vključitvi poštne nakaznice v obveznost zagotavljanja univerzalne storitve opravljeno javno posvetovanje, in čeprav Komisija posvetovanja, ki je bilo opravljeno, ne bi štela za „ustrezno javno posvetovanje“, Češka pošta meni, da je to posvetovanje „[še en] ustrezen instrument“, s katerim je bilo preverjeno, da je bila vključitev poštne nakaznice v obveznost zagotavljanja univerzalne storitve potrebna z vidika interesov uporabnikov. Češka pošta meni, da je bilo posvetovanje z javnostjo o obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, vključno s poštno nakaznico, opravljeno na splošno z naslednjimi instrumenti:

(74)

Po mnenju Češke pošte storitev poštne nakaznice pozitivno vpliva na znesek neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi (in sicer znižuje znesek navedenih stroškov). Storitev poštne nakaznice zato krije lastne stroške in prispeva h kritju stroškov drugih sestavnih delov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Za izvajanje storitve poštne nakaznice, ki jo zagotavlja Češka pošta, zato niso potrebna plačila iz javnih sredstev. V zvezi s to storitvijo zato ni treba izpolnjevati pogojev okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena (vključno z zahtevo po javnem posvetovanju), saj Češka pošta zanjo ne prejema državne pomoči.

(75)

Češka pošta se ne strinja s trditvijo Komisije, da naložitev dodatne ali dopolnilne storitve v smislu uvodne izjave 30 Direktive 2008/6/ES izključuje neposredno oddajo naročila na podlagi člena 4(2) Direktive 97/67/ES, saj je bilo ustrezno preverjeno, da je obstajal javni interes za zagotavljanje, da se obveznost izvajanja storitev poštne nakaznice naloži izvajalcu obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, hkrati pa je bilo s postopkom v okviru zakona o poštnih storitvah preverjeno, da je bila Češka pošta edini subjekt, ki zmore izvajati obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi.

(76)

V zvezi z dvomi, ki jih je Komisija izrazila v zvezi s hipotetičnim scenarijem (uvodna izjava 107 sklepa o začetku postopka), je Češka pošta navedla, da čeprav do leta 2016 ni veljala nobena formalna obveznost ohranjanja nekega (večjega) števila poštnih uradov, na podlagi razpoložljivih informacij in tedanjih političnih razprav ni bilo nobenega dvoma, da je bila teoretična možnost zmanjšanja števila poštnih uradov na 2 100 samo začasna, saj bi bila Češka pošta po zakonu dolžna ponovno odpreti vse poštne urade, ki bi jih zaprla. Tak postopek bi bil v ekonomskem smislu popolnoma nerazumen. Poleg tega Češka pošta trdi, da iz tega ni mogoče izpeljati nobene ugotovitve v zvezi s hipotetičnim scenarijem, ki ustvarja model stanja, v katerem Češke pošte ni zavezovala obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, in zaprtje nekaterih poštnih uradov zato ni bilo samo začasno.

(77)

Češka pošta trdi, da so dvomi Komisije glede količinske opredelitve učinka zaprtja poštnih uradov na povpraševanje v hipotetičnem scenariju neutemeljeni, ker:

(78)

Češka pošta tudi trdi, da so dvomi Komisije glede količinske opredelitve učinka zmanjšanja pogostosti dostave na povpraševanje v hipotetičnem scenariju neutemeljeni iz dveh razlogov. Prvič, z vidika stranke gre samo za zmanjšano verjetnost, da bo njihova pošiljka dostavljena naslednji dan, v veliki večini primerov pa stranke ne bi opazile spremenjenega načina dostave, razen če bi bile o tem izrecno obveščene. Drugič, v hipotetičnem scenariju je predpostavljeno, da se namesto poštnih pošiljk z zagotovljenim časom dostave ne zagotovi noben drug ustrezen zamenljiv produkt (28), kar bi lahko prispevalo k ustreznim izgubam prihodkov.

(79)

Češka pošta meni, da nadomestilo niti približno ne krije skupnih stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, in je zato nenehno motivirana za povečevanje učinkovitosti storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(80)

Nazadnje Češka pošta trdi, da so bile izpolnjene tudi zahteve iz odstavka 60 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena v zvezi z zahtevami glede preglednosti. Češka pošta zato trdi: (i) da so bili rezultati pregleda ČTU iz leta 2016 (29) in javnega posvetovanja, ki ga je leta 2016 organiziral ČTU, objavljeni na spletišču ČTU (30); (ii) da so rezultati javnih posvetovanj, opravljenih med pripravami in v okviru sprejetja spremembe zakona o poštnih storitvah v letih 2011 in 2012, kot sestavni del obrazložitvenega memoranduma spremembe zakona (31) objavljeni v javni knjižnici eKLEP (32) in na spletišču poslanske zbornice ter (iii) da so na voljo rezultati posameznih faz zakonodajnega postopka skupaj s stenografskimi zapisi vseh sej poslanske zbornice in senata, na katerih je potekala razprava o osnutku spremembe zakona o poštnih storitvah (33).

(81)

Češki organi menijo, da se storitev poštne nakaznice šteje za storitev splošnega gospodarskega pomena in bi zato morala biti vključena na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Prvič, češki organi menijo, da ne obstajajo druge storitve, ki bi bile podobne poštni nakaznici in bi se izvajale na komercialni podlagi (34). Drugič, poštna nakaznica ima naravo javne storitve v interesu izpolnjevanja potreb javnosti (zlasti ranljivih skupin prebivalstva). Tretjič, o področju uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve so bili med pripravljanjem spremembe zakona o poštnih storitvah leta 2012 opravljeni razprave ter posvetovanja s splošno javnostjo in zainteresiranimi stranmi. Nazadnje, namen naložiti obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, vključno s poštno nakaznico, za obdobje 2018–2022 je temeljil na ugotovitvah, pridobljenih na podlagi izčrpnega pregleda kakovosti in načina izvajanja in zagotavljanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ter njene splošne razpoložljivosti na ozemlju Češke, pri čemer je pregled opravil regulator ČTU. V pregledu je bilo ugotovljeno, da niti poštnih storitev niti storitev poštne nakaznice, vključenih na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, trg ne bi mogel zagotavljati.

(82)

Češki organi pojasnjujejo, da je obveznost izvajanja in urejanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve naložena v okviru člena 22 zakona o poštnih storitvah na podlagi postopka za oddajo javnega naročila. Pogoji tega postopka za oddajo javnega naročila so bili določeni tako, da bi lahko sodelovala katera koli stran, zainteresirana za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ter da bi bile izpolnjene zahteve, ki se uporabljajo za preglednost, enako obravnavo in nediskriminacijo. Pred obvestilom o postopku za oddajo javnega naročila je bil ČTU neformalno obveščen, da bi bilo za sodelovanje zainteresiranih več izvajalcev, vendar se je za postopek za oddajo javnega naročila nazadnje prijavil samo en kandidat – Češka pošta. Zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev za sodelovanje v postopku za oddajo javnega naročila je bila njena prijava zavrnjena.

(83)

Zaradi zagotavljanja stalnega izvajanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v skladu z zahtevami glede kakovosti, ki se uporabljajo za celotno ozemlje Češke, so češki organi naložili obveznost zagotavljanja univerzalne storitve Češki pošti, saj je ta najbolje izpolnjevala merila za ocenjevanje. Češki organi so tako uporabili postopek iz člena 22(9) zakona o poštnih storitvah, v katerem je določeno, da lahko ČTU s sklepom o podelitvi poštne licence naloži obveznost izvajanja in urejanja univerzalnih storitev, določenih v obvestilu o postopku za oddajo javnega naročila, izvajalcu, ki najbolje izpolnjuje merila za ocenjevanje. ČTU je zato po uradni dolžnosti sprožil upravni postopek v zvezi s Češko pošto o podelitvi poštne licence za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022, saj je Češka pošta najbolje izpolnjevala merila, določena v obvestilu o postopku za oddajo javnega naročila. Glede na navedeno v uvodnih izjavah 81 in 82 so bile po mnenju čeških organov v postopku naložitve obveznosti izvajanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve izpolnjene vse zahteve, ki se uporabljajo za preglednost, sorazmernost, enako obravnavo in nediskriminacijo ter izhajajo iz Direktive 97/67/ES in pravil o javnem naročanju, tako pa so bile izpolnjene tudi zahteve iz odstavka 19 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena.

(84)

V zvezi z verodostojnostjo hipotetičnega scenarija češki organi pojasnjujejo, da bosta v navedenem scenariju sprejem in dostava priporočenih pisemskih pošiljk in paketov na voljo ne samo v poštnih uradih, ampak tudi na poštnih točkah skupaj z dostavo hitrih paketov, ki trenutno ne spada na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi (npr. storitve Balík Do ruky, Balík Na poštu, Balík Do balíkovny), na voljo pa bosta tudi v omrežju Balíkovna (tj. omrežju prevzemnih mest, ki ponuja samo eno storitev – „paket do prevzemnega mesta za pakete“, v češčini Balík do Balíkovny), in sicer z dodajanjem podružnic tretjih oseb in s tem ustvarjanjem zunanjega omrežja prevzemnih mest, ki bo delovalo podobno kot tisto, ki ga uporabljajo konkurenti na češkem trgu dostave paketov. Češka pošta bo tako ponujala poštne storitve na poštnih točkah in v omrežju Balíkovna, vendar na teh točkah ne bo ponujala komercialnih nepoštnih storitev (npr. bančnih storitev, prodaje loterijskih listkov). Nazadnje češki organi pojasnjujejo, da so to, čemur drugi izvajalci v svojih mrežah podružnic pravijo „poštni uradi“, pravzaprav samo prodajna mesta (npr. časopisni kioski) in prevzemna mesta (pooblaščene storitvene točke tretjih oseb), ki ne morejo šteti za enakovredne poštnim uradom v smislu zakona o poštnih storitvah, saj ne izpolnjujejo ustreznih zahtev za ponujanje celotnega obsega obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Poštni uradi Češke pošte ponujajo več storitev ter imajo zato višje stroške kot prodajna mesta in prevzemna mesta konkurentov.

(85)

Po mnenju čeških organov je bila obveznost zagotavljanja razpoložljivosti obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve z vsaj 3 200 poštnimi uradi že naložena pred imenovanjem za izvajalca univerzalne storitve za priglašeno obdobje (2018–2022). Ta obveznost bi se uporabljala za vse imenovane izvajalce univerzalne storitve na Češkem. Češki organi zato menijo, da je število poštnih uradov, v katerih je Češka pošta ponujala svoje storitve v obdobju 2013–2015, nepomembno za oceno verodostojnosti hipotetičnega scenarija glede zaprtja poštnih uradov. Vendar češki organi pojasnjujejo, da je bilo za Češko pošto za obdobje 2013–2015 ekonomsko smiselno prostovoljno ohranjati 1 118 (neobveznih) poštnih uradov, ki so ustvarjali izgubo, saj je bilo takrat vnaprej znano, da se bodo ti uradi leta 2016 ponovno odprli.

(86)

Poleg tega češki organi pojasnjujejo, da bi bile na podlagi finančnih podatkov predvidene izgube prihodkov zaradi zaprtja poštnih uradov v hipotetičnem scenariju omejene, saj zaprti uradi ustvarijo samo majhen del ([15–35] %) skupnih prihodkov, ki jih ustvarja celotno poštno omrežje, nekateri prihodki poštnih uradov, ki naj bi se zaprli, pa bi bili preneseni na poštne točke. O izgubi prihodkov je mogoče sklepati ne samo na podlagi rezultatov ustrezne raziskave, ampak tudi na podlagi drugih podatkov, na primer razdalje do najbližjega poštnega urada in razpoložljivosti podobne storitve na trgu.

(87)

V zvezi z dvomi, ki jih je Komisija izrazila glede uporabe rezultatov raziskave za količinsko opredelitev učinka zmanjšanja omrežja poštnih uradov na povpraševanje v hipotetičnem scenariju, so češki organi pojasnili, da so upoštevali rezultate raziskave (35), ki kažejo, da bi 23 % anketirancev nehalo uporabljati Češko pošto za finančne storitve, ki ne spadajo na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, če bi se poštni uradi, ki jih trenutno uporabljajo, zaprli. Ta odstotek izgube povpraševanja se je uporabil samo za prihodke iz finančnih storitev, realizirane v zaprtih poštnih uradih v hipotetičnem scenariju (ne pa za vse prihodke iz finančnih storitev, realizirane v vseh poštnih uradih Češke pošte). Vendar so finančne storitve samo manj pomembna poslovna dejavnost Češke pošte, saj prihodki iz finančnih storitev pomenijo manj kot [5–20] % skupnega prihodka Češke pošte. Zato bi bila zadevna izguba povpraševanja v hipotetičnem scenariju prav tako manj pomembna. Zmanjšano povpraševanje po priporočenih pisemskih pošiljkah je bilo izračunano na enak način. Stranke pošljejo iz poštnih uradov samo približno [20–45] % priporočenih pisemskih pošiljk, zato bi bilo s tem v zvezi v hipotetičnem scenariju mogoče pričakovati precej omejeno izgubo povpraševanja.

(88)

V zvezi s količinsko opredelitvijo preostalega povpraševanja, ki se v hipotetičnem scenariju preseli iz zaprtih uradov v preostale urade, so češki organi pojasnili, da niso predpostavljali, da bi bilo preostalo povpraševanje zaprtih uradov v smislu odstotnega deleža enako za vse zaprte urade in vse vrste poštnih storitev (tj. ne glede na bližino preostalih poštnih uradov in prisotnost konkurence). Zlasti odstotni delež izgube prihodkov pisemskih pošiljk je odvisen od razdalje, ki jo morajo stranke opraviti do najbližjega poštnega urada (npr. za navadne pisemske pošiljke do treh kilometrov znaša [0,5–2] %, do petih kilometrov znaša [1–3] %, do desetih kilometrov znaša [2–6] % in nad desetimi kilometri znaša [3–8] %). Za pakete je bil uporabljen drugačen pristop, pri katerem so češki organi uporabili drugačen odstotni delež (tj. [30–55] %) izgube povpraševanja ne glede na razdaljo med zaprtim uradom in najbližjim preostalim odprtim poštnim uradom. Ta pristop je temeljil na tem, da je trg dostave paketov zelo konkurenčen na Češkem, saj so storitve konkurentov na voljo po vsej državi, zato niso upoštevali drugačnega vpliva na povpraševanje glede na razdaljo od najbližjega poštnega urada. Po njihovem mnenju prenos preostalega povpraševanja na najbližje tri poštne urade najbolje simulira dejansko preusmeritev strank v preostale poštne urade na podlagi verjetnosti gibanja strank. Nazadnje so češki uradi pojasnili, da so opravili ciljno usmerjeno raziskavo, da bi količinsko opredelili zgoraj navedene predpostavke.

(89)

V zvezi z vplivom zmanjšanja omrežja poštnih uradov na skupno poslovanje Češke pošte v hipotetičnem scenariju so češki organi pojasnili, da Češka pošta izvaja pobiranje pošte iz poštnih nabiralnikov ter razvrščanje in dostavo pošte neodvisno od poštnih uradov. Zato zmanjšanje števila poštnih uradov ne povzroči povečanja stroškov razvrščanja.

(90)

Češki organi nasprotujejo dvomom, ki jih je Komisija izrazila v uvodni izjavi 114 sklepa o začetku postopka, in trdijo, da je bil učinek zmanjšanja pogostosti dostave na povpraševanje pravilno količinsko opredeljen, saj je ČTU upošteval ponudbo zamenljivih storitev, ki bi lahko vplivale na spremembo povpraševanja, skupaj s tržno raziskavo iz uvodne izjave 113 sklepa o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: tržna raziskava). Češki organi pojasnjujejo, da je Češka pošta februarja 2020 spremenila pogostost dostave ter ponuja „neprednostne pošiljke“ z dostavo D+n (36) in „prednostne pošiljke“ z dostavo D+1 (37). Neprednostne pošiljke so 7 CZK cenejše od prednostnih pošiljk (razlika velja za navadne in priporočene pisemske pošiljke). Zdi se, da podatki (38) za omejeno obdobje od februarja do maja 2020 kažejo, da bi bil učinek zmanjšanja pogostosti dostave na povpraševanje v hipotetičnem scenariju precej omejen.

(91)

Poleg tega so češki organi pojasnili, da so ocenili verodostojno dodatno zmogljivost, potrebno za nadaljevanje poslovanja Češke pošte v hipotetičnem scenariju. Najprej so ocenili, koliko zmogljivosti je potrebne za izvedbo prenosa iz vseh zaprtih poštnih uradov, nato so pretvorili preusmerjeno količino (v delovnih urah) v preostale poštne urade, nazadnje pa so preizkusili novo zmogljivost preostalih poštnih uradov. Češki organi so pojasnili, da se čezmerna zmogljivost v komercialnih (39) poštnih uradih nanaša na obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ker je povpraševanje po storitvah razporejeno po vseh obveznih poštnih uradih, zato se ti poštni uradi ne uporabljajo v celoti in niso dobičkonosni (povpraševanje po poštnih storitvah se ne povečuje sorazmerno s številom poštnih uradov, tj. več poštnih uradov ne pomeni nujno višjih prihodkov). Razlog za nizko delovno obremenitev takih komercialnih poštnih uradov so tudi nihanja prometa med odpiralnimi časi. Češka pošta prilagodljivo spreminja število odprtih okenc, da se prilagaja nihanju prometa, vendar je tako prilagajanje omejeno zaradi delovnega časa zaposlenih.

(92)

V zvezi z mnenjem Komisije iz uvodne izjave 115 sklepa o začetku postopka, da so češki organi morda naredili metodološko napako pri izračunu NAC, češki organi predpostavljajo, da gre za nesporazum, in vztrajajo pri tem, da so pri izračunu NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve pravilno upoštevali NAC sistema DBIS. Po njihovem mnenju niso bistveno odstopili od načel za izračun, ki so se uporabljala za obdobje 2013–2017, ampak so samo na novo opredelili hipotetični scenarij, da bi odražal trenutno stanje na češkem trgu poštnih storitev.

(93)

V zvezi z dvomi Komisije glede tega, ali je zahteva iz odstavka 39 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena izpolnjena, češki organi trdijo, da je določitev najvišjega dovoljenega zneska za kritje neto stroškov pogosto orodje za zagotovitev učinkovitosti izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki je tako motiviran za znižanje stroškov in izboljšanje organizacije dela, da se znižajo stroški, za katere ne bo izplačano nadomestilo. Češki organi tudi menijo, da je nadzor kakovosti (40), ki ga nad obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve izvaja ČTU, mogoče šteti za še en razpoložljiv instrument za izključitev čezmernega nadomestila in zagotavljanje učinkovitega izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(94)

Nazadnje češki organi trdijo, da področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ustreza zahtevi glede preglednosti iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, saj je bilo o njem opravljeno ustrezno posvetovanje, kot je pojasnjeno v navedeni uvodni izjavi 81, vključno z objavo rezultatov posvetovanja.

(95)

Češka meni, da je utemeljitev, v okviru katere podjetje Zásilkovna uporablja trenutne podatke o razmerah na trgu, da bi obravnavalo ugotovitve, ki jih je ČTU sprejel v zvezi s potrebo po naložitvi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ob izvedbi pregleda leta 2016, nerazumna, saj so razmere na trgu leta 2020 drugačne od razmer, na podlagi katerih je bila naložena obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Odločitev o naložitvi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve temelji na rezultatih pregleda, opravljenega leta 2016. Pri ocenjevanju pravilnosti pristopa, ki ga je Češka izbrala, ko je odločala o potrebi po naložitvi teh obveznosti, je treba ocenjevati razmere v času, ko je bila taka odločitev sprejeta, ne pa sedanjih razmer.

(96)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna, da obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ne bi smela šteti za resnično storitev splošnega gospodarskega pomena, saj jo lahko izvajajo zasebni izvajalci na komercialni podlagi brez kakršne koli pomoči, Češka trdi, da je pri naložitvi obveznosti delovala v skladu z zahtevami zakona o poštnih storitvah, ki v nacionalno zakonodajo prenaša Direktivo 97/67/ES. V navedenem postopku je bilo potrjeno, da storitve obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ostajajo objektivna potreba javnosti, ki bi jo bilo treba naložiti kot obveznost. Namen naložiti obveznost zagotavljanja storitve poštne nakaznice je bil vključen v javno posvetovanje, ki je bilo sestavni del pregleda, in je bil tudi predstavljen na delavnici z zainteresiranimi stranmi, organizirani 5. januarja 2017. Vendar podjetje Zásilkovna ni uporabilo pravice dati pripombe in na javnem posvetovanju ni ugovarjalo temu namenu.

(97)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna, da so amortizacijske dobe za sredstva za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, za namene obdobja pooblastitve neutemeljene, Češka trdi, da je bila pričakovana doba amortizacije sredstev Češke pošte predložena Komisiji za namene priglasitve državne pomoči za obdobje 2018–2022. Ta pregled je v skladu s pričakovano življenjsko dobo sredstev, navedenih v finančnem delu letnega poročila Češke pošte, ki ga preveri revizor, revizijsko mnenje pa je sestavni del letnega poročila. ČTU meni, da so navedena sredstva potrebna za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, njihove predpostavljene amortizacijske dobe pa se mu zdijo razumne.

(98)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna glede domnevne kršitve pravil o finančni preglednosti za javna podjetja, Češka trdi, da je obračunavanje ocenjenih sredstev in obveznosti v skladu z računovodskimi pravili, ki se uporabljajo na Češkem, račune Češke pošte pa je preveril pristojni organ (neodvisni revizor). Po mnenju Češke to, da je bil del nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve evidentiran v računih za leto 2019, ne pomeni, da obstaja sum na kršitev preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji, ampak verjetneje pomeni, da je podjetje Zásilkovna napačno razumelo informacije, navedene v letnem poročilu.

(99)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 61, da so bila kršena pravila o javnem naročanju, Češka trdi: (i) da je bil postopek za oddajo javnega naročila preklican iz objektivnih zakonitih razlogov in tako, kot to določa zakon, saj noben udeleženec ni izpolnjeval meril o upravičenosti za sodelovanje na javnem razpisu; (ii) da podjetje Zásilkovna v nobenem primeru ni izrazilo svojega interesa za sodelovanje pri postopku za oddajo javnega naročila; (iii) da je ČTU vsem morebitnim kandidatom pred oddajo ponudb omogočil postavljanje vprašanj o razpisnih pogojih in področju uporabe, da bi zagotovil čim večjo preglednost in vsem omogočil, da bi pridobili vse potrebne informacije za pripravo svojih ponudb; ter (iv) da je ČTU začel ocenjevati ponudbe po poteku roka v skladu s standardno prakso. Postopek za oddajo javnega naročila je bil zasnovan tako, da je omogočal sodelovanje več kandidatov, tudi če ne zagotavljajo celotnega portfelja storitev obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ter tudi omogočal, da se več licenc za obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve podeli za različne storitve obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, in to različnim izvajalcem univerzalne storitve. Zato ni bilo treba jamčiti, da bo vse zahtevane univerzalne storitve zagotavljal en sam izvajalec. Glede na zgoraj navedeno postopek za oddajo javnega naročila po mnenju Češke ni bil diskriminatoren, ampak prav nasprotno, oblikovan je bil tako, da je vsem izvajalcem poštnih storitev omogočal, da zaprosijo za imenovanje za izvajalca univerzalne storitve.

(100)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna, da je hipotetični scenarij nerealen in je bil oblikovan samo zato, da bi bila ustvarjena zadostna rezerva, s katero bi bilo mogoče upravičiti neto stroške v vrednosti 10 milijard CZK za obdobje 2018–2022, Češka trdi: (i) da o metodologiji NAC, ki se uporablja za izračun neto stroškov, ne odloča poštna služba z licenco, ampak jo določa zakon o poštnih storitvah; (ii) da se cene storitev, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in jih izvaja Češka pošta, obravnavajo na enaki ravni tako v dejanskem kot hipotetičnem scenariju, obveznost stroškovne naravnanosti pa se zanje ne uporablja v nasprotju s cenami storitev, ki spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve; (iii) da je povračilo neto stroškov omejeno z ekonomsko izgubo iz obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, evidentirano na ločenih računih stroškov in prihodkov; (iv) da se je pred izdajo vladnega odloka št. 178/2015 za izračun neto stroškov v okviru dejanskega scenarija uporabljalo samo 2 108 obveznih poštnih uradov, od leta 2016 pa je obveznost razširjena na 3 200 poštnih uradov; ter (v) da je hipotetični scenarij verodostojen in pravilno količinsko opredeljen (glej uvodne izjave 82–89), Češka pošta pa posluje v skladu s tržnimi trendi. Češka meni, da je obstoječa zgornja meja nadomestila učinkovita spodbuda za doseganje stroškovne učinkovitosti, trditev, da je bil hipotetični scenarij spremenjen, da bi ustrezal zvišani omejitvi, pa je zaradi navedenih razlogov neutemeljena.

(101)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna, da je Češka pošta precenila NAC tako, da v hipotetičnem scenariju ni ustrezno upoštevala uvedbe neprednostne dostave D+n, Češka trdi, da je bila ta dejansko upoštevana, kot je razvidno iz podrobne dokumentacije, predložene Komisiji 18. januarja 2020.

(102)

Nazadnje Češka zavrača trditve podjetja Zásilkovna, da Češka pošta navzkrižno subvencionira izključno komercialne dejavnosti, in sicer z vzpostavitvijo 781 prevzemnih mest Balíkovna, nato pa s preusmeritvijo paketov in zadevnih prihodkov iz manj dobičkonosnih poštnih uradov v teh 781 prevzemnih mest, da bi umetno zvišala NAC in nato zagotovila čezmerno nadomestilo za Češko pošto. Češka trdi, da to ni res, saj: (i) mora Češka pošta iskati načine, kako racionalizirati svoje poslovanje in zagotavljati, da bodo njene storitve privlačnejše za stranke; ter (ii) so pri izračunu NAC pravilno upoštevani neto stroški storitev Balíkovna tako v dejanskem kot hipotetičnem scenariju, zato zaradi storitev Balíkovna ne prihaja do čezmernega nadomestila in zato ni navzkrižnega subvencioniranja storitev, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(103)

Podobno kot v svojem mnenju iz uvodne izjave 95 v zvezi s pripombami podjetja Zásilkovna Češka meni, da je utemeljitev, v okviru katere podjetje PNS uporablja trenutne podatke o razmerah na trgu, da bi obravnavalo ugotovitve, ki jih je ČTU sprejel v zvezi s potrebo po naložitvi obveznosti ob izvedbi pregleda leta 2016, popolnoma nerazumna.

(104)

Podobno kot v svojem mnenju, predstavljenem v uvodni izjavi 96, v zvezi s tem, ali lahko obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, izvajajo zasebni izvajalci na komercialni podlagi brez kakršne koli pomoči, Češka trdi, da je pri naložitvi obveznosti delovala v skladu z zahtevami zakona o poštnih storitvah, ki v nacionalno zakonodajo prenaša Direktivo 97/67/ES. Na javnem posvetovanju, ki ga je v okviru pregleda leta 2016 izvedel ČTU, je podjetje PNS (tj. tedanje podjetje Mediaservis s.r.o.) izrazilo mnenje, da je bila naložitev obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve takrat še vedno potrebna, saj trg ni mogel zagotavljati takih storitev. Češka dodaja, da med pregledom leta 2016 o nobenem drugem izvajalcu ni bilo ugotovljeno, da bi na komercialni podlagi lahko izvajal poštne storitve na način, ki ustreza izpolnjevanju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(105)

V zvezi s trditvijo podjetja PNS, da bi storitev poštne nakaznice lahko izvajale finančne institucije na enak način kot Češka pošta, vendar ceneje, in da bi jo bilo zato treba izključiti s področja uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, Češka navaja, da je bilo med pregledom, ki je bil opravljen leta 2016 in med katerim podjetje PNS ni nasprotovalo vključitvi poštne nakaznice na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ugotovljeno: (i) da je storitev poštne nakaznice objektivna potreba javnosti; (ii) da nobena druga tržna storitev ne bi mogla nadomestiti poštne nakaznice in (iii) da obstaja potreba po vključitvi take storitve na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Češka tudi pojasnjuje, da na podlagi informacij, pridobljenih iz ločenih evidenc o stroških in prihodkih, storitev poštne nakaznice leta 2018 ali 2019 ni ustvarjala izgube (dobičkonosnost je v obeh letih presegla [5–25] %), poleg tega pri izvajanju te storitve ne nastajajo nobeni dodatni neto stroški, kar je tudi Češka pošta navedla v dopisu Komisiji z dne 21. julija 2020 (točka [18]).

(106)

Podobno kot v svojem mnenju iz uvodne izjave 99 o tem, ali so bila kršena pravila o javnem naročanju, ker naj bi bila merila za sodelovanje na javnem razpisu za izbiro poštne službe z licenco domnevno zasnovana diskriminatorno, Češka meni, da postopek za oddajo javnega naročila ni bil diskriminatoren, ampak prav nasprotno, zasnovan je bil tako, da je vsem izvajalcem poštnih storitev omogočal, da zaprosijo za imenovanje za izvajalca univerzalne storitve.

(107)

V zvezi s trditvijo podjetja PNS, da Češka pošta prejema čezmerno nadomestilo, saj je bilo število poštnih uradov, ki jih Češka pošta ne bi upravljala, če ne bi bila naložena nobena obveznost, namerno spremenjeno tako, da je bil NAC višji, to pa je povezano z zvišano omejitvijo nadomestila od leta 2018, Češka v skladu s pojasnili iz uvodne izjave 100 trdi: (i) da se je število poštnih uradov, ki naj bi bili zaprti v hipotetičnem scenariju, spremenilo, ker je bila spremenjena obveznost, ki nalaga upravljanje večjega števila poštnih uradov; (ii) da je bilo zaprtje poštnih uradov v hipotetičnem scenariju pravilno količinsko opredeljeno ter (iii) da je skupno poslovanje in razvoj omrežja Češke pošte v skladu s tržnimi trendi.

(108)

V zvezi s trditvijo podjetja PNS, da dostava dveh hitrosti Češke pošte (prednostna D+1 in neprednostna D+n), uvedena februarja 2020, krši obveznost zagotavljanja poštne dostave vse delovne dni, Češka navaja: (i) da Češka pošta še naprej izpolnjuje obveznost zagotavljanja dostave na vse naslove vse delovne dni, če stranke to zahtevajo; (ii) da stranke izražajo to zahtevo s plačilom prednostne poštne dostave, poštna pošiljka pa je dostavljena v okviru ureditve D+1; ter (iii) da so bili spremenjene storitve, ki jih Češka pošta ponuja v obliki dveh hitrosti dostave, in prihranki pri stroških, ki so bili zato doseženi, ustrezno upoštevani pri ocenjevanju neto stroškov za namene te priglasitve.

(109)

V zvezi s trditvijo podjetja PNS, da Češka pošta zlorablja nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, in sicer za navzkrižno financiranje storitev, ki jih izvaja zunaj področja uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ter za ponujanje storitev, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, po izjemno nizkih cenah, Češka trdi, da primer primerjave cen med dvema storitvama, tj. med „neprednostno navadno pošto“ in „direktno pošto“, ki ga je predstavilo podjetje PNS, da bi ponazorilo svojo trditev, ni ustrezen. Storitev „navadne pošte“ (obyčejné psaní) je na voljo vsem in jo je mogoče poslati s predložitvijo v katerem koli poštnem uradu Češke pošte ali z oddajo v poštni nabiralnik ter pri njej ni treba upoštevati zahtevane najmanjše količine posameznih poštnih pošiljk (41), storitev „direktne pošte“ (obchodní psaní) pa je namenjena pošiljateljem večje količine pošiljk in je pri njej treba upoštevati zahtevano najmanjšo količino dane poštne pošiljke, in sicer vsaj 500 kosov z enakimi merami, poleg tega jo je mogoče poslati samo na podlagi pogodbe s Češko pošto in samo iz izbranih poštnih uradov, poštne pošiljke pa je treba vnaprej obdelati (razvrstiti in zaviti) v skladu z zahtevami, vnaprej določenimi v pogodbi. Poleg tega lahko te poštne pošiljke vsebujejo samo časopise, revije, knjige, brošure, kataloge, letake ali tiskano gradivo, ki je izključno promocijsko, informacije, namenjene članom potrošniških klubov in klubov zvestobe, ter komunikacijsko gradivo, namenjeno zbiranju finančnih ali drugih sredstev za dejavnosti, ki jih v javnem interesu izvajajo organizacije ali posamezniki. Razlika v cenah obeh storitev odraža zgoraj navedene razlike v kakovosti in sredstvih podjetja, porabljenih za izvajanje posamezne storitve. Češka tudi opozarja na sodbo Splošnega sodišča v zadevi podjetja První novinová společnost (42), v kateri je ugotovljeno, da okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena izvajalcu obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve nikakor ne preprečuje, da lahko prosto dodeljuje nadomestilo, izplačano za navedeni namen, drugim storitvam.

(110)

Češka zavrača trditve podjetja PNS o tem: (i) da so stroški storitev, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, nepravilno razporejeni na obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, da bi tako nastal vtis, da izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve pomeni bistveno finančno breme za Češko pošto; (ii) da o pravilih, ki urejajo razporeditev stroškov in prihodkov za namene vodenja ločenih računov, v celoti odloča poštna služba z licenco ter (iii) da ČTU na noben način ne preverja, ali so pravila (ključi) za razporeditev dejansko pravilna. Češka navaja, da morajo poštne službe z licenco na Češkem svoja pravila za razporeditev predložiti uradu ČTU, da jih odobri, v skladu s členom 33(4) zakona o poštnih storitvah, v katerem je tudi določeno, da je ČTU pristojen za preverjanje in odobritev teh pravil. Odobrena pravila za razporeditev vključujejo podroben opis načela, ki ureja razporeditev stroškov in prihodkov od finančnega računovodstva do takih podrobnosti, ki so potrebne za ločene račune stroškov in prihodkov, kot je to od poštnih služb z licenco zahtevano v zakonu o poštnih storitvah in je v skladu z odlokom št. 465/2012, ki izvaja navedeni zakon. Glede na navedeno so po mnenju Češke računi Češke pošte ustrezno ločeni za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, in za storitve, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

(111)

Nazadnje v zvezi s trditvami podjetja PNS, predstavljenimi v uvodni izjavi 71, da Češka pošta porablja sredstva „nerazumno, brezciljno in neučinkovito“ v okviru „sumljivih pogodb, transakcij in okoliščin“, Češka navaja, da to, ali so odhodki Češke pošte uspešni in učinkoviti, spremlja njen ustanovitelj, tj. ministrstvo za notranje zadeve, hkrati pa je Češka pošta vzpostavila svoj notranji program o skladnosti poslovanja podjetja, namenjen preprečevanju korupcije in drugih oblik kršitev (43); če pa kljub vsem sprejetim ukrepom obstajajo dvomi glede nepoštenih praks pri dodelitvi posameznega naročila, zadevo obravnavajo pristojni organi, kot je občinsko sodišče v Pragi.

(112)

V skladu s členom 107(1) PDEU „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(113)

Iz tega sledi, da se ukrep lahko šteje za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če so izpolnjeni naslednji štirje kumulativni pogoji: (i) ukrep mora biti mogoče pripisati državi članici in mora biti dodeljen iz državnih sredstev; (ii) podjetjem mora prinesti gospodarsko prednost; (iii) prednost mora biti selektivna ter (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in mora prizadeti trgovino med državami članicami.

(114)

Ukrep se šteje za državno pomoč, če ga je mogoče pripisati državi in je neposredno ali posredno dodeljen iz državnih sredstev.

(115)

Nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, plača Češka iz svojega proračuna, upravlja pa ga ČTU. ČTU določi znesek nadomestila na podlagi postopka iz zakona o poštnih storitvah (glej oddelek 8.2.2).

(116)

Zato je nadomestilo, dodeljeno Češki pošti za izvajanje svoje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, mogoče pripisati državi in je dodeljeno iz državnih sredstev.

(117)

Javna sredstva, dodeljena subjektu, se lahko štejejo za državno pomoč, samo če je navedeni subjekt podjetje v smislu člena 107(1) PDEU. Sodišče Evropske unije dosledno opredeljuje podjetja kot subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (44). Uvrstitev subjekta med podjetja je torej odvisna od narave njegove dejavnosti, ne glede na njegov pravni status ali način financiranja (45). Za dejavnost se mora na splošno šteti, da je gospodarske narave, kadar vključuje ponujanje blaga in storitev na trgu (46). Subjekt, ki opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, se obravnava kot podjetje le v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi (47).

(118)

V obravnavani zadevi Češka pošta za plačilo ponuja poštne storitve na češkem trgu poštnih storitev, pri čemer konkurira drugim ponudnikom. Ponujanje poštnih storitev na tem trgu pomeni gospodarsko dejavnost. Država Češki pošti dodeljuje nadomestilo za izvajanje nekaterih storitev (obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi) in torej dodeljuje nadomestilo za gospodarsko dejavnost. V skladu s tem se Češka pošta v zvezi z dejavnostmi, ki se financirajo z zadevnimi ukrepi, šteje za podjetje.

(119)

Prednost v smislu člena 107(1) PDEU je katera koli gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. v odsotnosti posredovanja države (48). Pomemben je le vpliv ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (49). Prednost pomeni vsako izboljšanje finančnega položaja podjetja zaradi posredovanja države.

(120)

Nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve je zasnovano za kritje vseh ali dela neto stroškov, ki jih je imela Češka pošta pri izvajanju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi. Brez posredovanja države bi morala Češka pošta te stroške kriti sama. Z ukrepom, ki se ocenjuje, se Češki pošti krije del stroškov njenih gospodarskih dejavnosti in izboljša njen finančni položaj. Zato ukrep, ki se ocenjuje, ne glede na vprašanje, ali je v skladu s pogoji, ki jih je določilo Sodišče v sodbi v zadevi C-280/00 Altmark (50), Češki pošti prima facie zagotavlja prednost.

(121)

Za nadomestilo za javne storitve, dodeljeno podjetju, ki izpolnjuje štiri merila iz sodbe v zadevi Altmark, se šteje, da ne zagotavlja gospodarske prednosti in zato ne pomeni državne pomoči. Navedena štiri merila, ki so kumulativna, so:

(122)

Glede nadomestila, dodeljenega Češki pošti v obravnavanem obdobju, češki organi priznavajo, da četrto merilo iz sodbe v zadevi Altmark ni izpolnjeno. Tudi Komisija meni, da četrto merilo iz sodbe v zadevi Altmark ni izpolnjeno, saj zaradi odsotnosti postopka oddaje javnega naročila, ki omogoča izbiro ponudnika, ki lahko storitev opravlja z najnižjimi stroški za skupnost (51), češkim organom ni uspelo pokazati, da je bila raven nadomestila določena na podlagi analize stroškov dobro vodenega podjetja v istem sektorju, ob upoštevanju prejemkov in razumnega dobička.

(123)

Zaradi kumulativne narave štirih meril iz sodbe v zadevi Altmark velja, da če katero koli od teh meril ni izpolnjeno, pomeni, da se nadomestilo šteje za prednost v smislu člena 107(1) PDEU. V obravnavani zadevi vsaj eno od štirih meril iz sodbe v zadevi Altmark ni izpolnjeno, zato Komisija ugotavlja, da nadomestilo za izvajanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve Češki pošti zagotavlja prednost.

(124)

V skladu s členom 107(1) PDEU se ukrep šteje za državno pomoč, kadar daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Komisija ugotavlja, da bo nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve dodeljeno samo Češki pošti. Glede na to, da se obravnavana zadeva nanaša na ukrep individualne pomoči, ugotovitev, da gre za gospodarsko prednost (glej uvodne izjave 119–123), zadostuje za potrditev domneve, da je ukrep selektiven (52). V nobenem primeru se ne zdi, da imajo druga podjetja v istem sektorju ali drugih sektorjih v primerljivem dejanskem in pravnem položaju korist od enake prednosti. Ukrep je torej selektiven v smislu člena 107(1) PDEU.

(125)

Javna podpora podjetjem pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če „izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco“ in kolikor „prizadene trgovino med državami članicami“.

(126)

Kar zadeva izkrivljanje konkurence, se za ukrep, ki ga dodeli država, šteje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar bi lahko izboljšal konkurenčni položaj prejemnika pomoči v primerjavi z drugimi podjetji, ki jim konkurira (53). Za praktične namene se izkrivljanje konkurence predpostavlja, kadar država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem obstaja ali bi lahko obstajala konkurenca.

(127)

Kar zadeva vpliv na trgovino, lahko v skladu s sodno prakso Sodišča vsaka dodelitev pomoči podjetju, ki svoje dejavnosti izvaja na notranjem trgu, prizadene trgovino med državami članicami (54). Na področju državne pomoči tak vpliv na trgovino ni že vnaprej izključen zaradi lokalnega ali regionalnega značaja storitve, ki se zagotavlja. Čeprav ne obstaja strog prag ali odstotni delež, do katerega bi se lahko štelo, da trgovina med državami članicami ni prizadeta, omejen obseg gospodarske dejavnosti, kot se lahko dokaže z zelo nizkim prometom, pomeni, da je prisotnost vpliva na trgovino manj verjetna.

(128)

Glede obravnavane zadeve Komisija ugotavlja, da Češka pošta deluje na češkem trgu poštnih storitev, ki je liberaliziran od 1. januarja 2013. Češka pošta torej konkurira drugim ponudnikom.

(129)

Nekateri konkurenti Češke pošte, zlasti konkurenti, ki zagotavljajo storitve dostave paketov, so del mednarodnih skupin, ki delujejo tudi v drugih državah članicah (npr. DPD).

(130)

V sektorju poštnih storitev torej obstaja trgovina med državami članicami, nadomestilo za javne storitve, dodeljeno Češki pošti, pa krepi njen položaj v primerjavi z drugimi poštnimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini znotraj Unije.

(131)

Komisija ugotavlja, da nadomestilo, dodeljeno Češki pošti za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, lahko prizadene trgovino in izkrivlja konkurenco.

(132)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da nadomestilo, dodeljeno Češki pošti za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2018–2022, izpolnjuje merila iz člena 107(1) PDEU in zato ukrep pomeni državno pomoč v smislu navedene določbe.

(133)

Na podlagi člena 34c in 34d zakona o poštnih storitvah ima Češka pošta pravico prejeti letno nadomestilo v višini neto stroškov (z omejitvijo na 1,5 milijarde CZK, če so neto stroški višji od 1,5 milijarde CZK), potem ko ČTU preveri neto stroške Češke pošte. V členu 34c(3) zakona o poštnih storitvah je določeno, da „država prek [ČTU] poštni službi z licenco povrne začasne neto stroške […]“. Poleg tega je v členu 34d(4) zakona o poštnih storitvah določeno, da „država prek [ČTU] izplača znesek, ki je enak razliki med [začasnimi neto stroški in dejanskimi neto stroški, ki pomenijo nepravično breme] za poštno službo z licenco […]“.

(134)

Potem ko je ČTU preveril neto stroške Češke pošte, je Češka pošta na svojih računih že evidentirala letno nadomestilo za obdobje 2018–2022, čeprav navedeno nadomestilo še ni izplačano (55).

(135)

Komisija zato meni, da nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve pomeni nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) postopkovne uredbe.

(136)

Kolikor nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v korist Češke pošte pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je treba oceniti njegovo združljivost z notranjim trgom.

(137)

Češki organi menijo, da nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve pomeni nadomestilo za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Zato je treba oceniti združljivost takega nadomestila z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU.

(138)

V členu 106(2) PDEU je določeno: „Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije.“

(139)

V skladu s to določbo lahko Komisija razglasi, da je nadomestilo za storitve splošnega gospodarskega pomena združljivo z notranjim trgom, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Komisija je pogoje, pod katerimi uporablja člen 106(2) PDEU, določila v sklepu o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 (56) in v okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(140)

Češki organi so priglasili nadomestilo do najvišjega letnega zneska v višini 1 500 milijonov CZK (55,5 milijona EUR). Če nadomestilo, ki se dodeli Češki pošti, znaša več kot 15 milijonov EUR letno, navedeno nadomestilo ne spada na področje uporabe sklepa o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, kot je določeno v členu 2 navedenega sklepa.

(141)

Državno pomoč, ki ni zajeta v sklepu o storitvah splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, je mogoče razglasiti za združljivo s členom 106(2) PDEU, če je potrebna za opravljanje zadevne storitve splošnega gospodarskega pomena in ne vpliva na razvoj trgovine v obsegu, ki je v nasprotju z interesi Unije (57). S tem v zvezi okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 določa smernice za ocenjevanje združljivosti nadomestila za storitve splošnega gospodarskega pomena.

(142)

Za oceno združljivosti nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, dodeljenega Češki pošti, so v okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 opisani ustrezni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni. Ti pogoji so navedeni v nadaljevanju.

(143)

Kot je navedeno v odstavku 46 sporočila Komisije o storitvah splošnega gospodarskega pomena (58), imajo države članice visoko stopnjo diskrecije glede narave storitev, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti med storitve splošnega gospodarskega pomena. Pristojnost Komisije je omejena na preverjanje, ali se navedena stopnja diskrecije uporablja brez očitne napake pri uvrščanju med storitve splošnega gospodarskega pomena, in na ocenjevanje, ali gre pri dodelitvi nadomestila za državno pomoč. V odstavku 56 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 je potrjena široka diskrecijska pravica glede opredelitve storitve splošnega gospodarskega pomena.

(144)

Da bi države članice pokazale, da je nadomestilo dodeljeno za resnično storitev splošnega gospodarskega pomena, „morajo dokazati [pri dodeljevanju nadomestila na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena (59)], da so ustrezno proučile potrebe po javnih storitvah in pri tem opravile javna posvetovanja ali uporabile druge primerne instrumente, da bi upoštevale interese uporabnikov in izvajalcev storitev“.

(145)

Obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot je opredeljena v členu 3 Direktive 97/67/ES, je priznana za resnično storitev splošnega gospodarskega pomena (60). Zato državam članicam ni treba z izvedbo javnih posvetovanj ali uporabo drugih primernih instrumentov dokazati, da so proučile potrebe po javnih storitvah, kadar izvajalca storitev pooblastijo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot je opredeljena v navedenem členu 3.

(146)

Vendar ima obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, za katero je pooblaščena Češka pošta in kot je opisana v uvodni izjavi 22, širše področje uporabe kot storitve, opisane v členu 3 Direktive 97/67/ES. Obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, zlasti vključuje poštne storitve (v nadaljevanju: poštna storitev splošnega gospodarskega pomena), kot jih opredeljuje navedena določba, in storitve poštne nakaznice, ki niso navedene v navedeni določbi, so pa navedene v Direktivi 2008/6/ES kot dodatne ali dopolnilne storitve, ki so lahko dostopne na nacionalni ravni.

(147)

Češki organi so pojasnili, da se, ker so storitve poštne nakaznice dobičkonosne, zaradi vključitve poštne nakaznice na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve neto stroški ne zvišajo, ampak nasprotno, navedena vključitev pozitivno vpliva na znesek neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve (znesek se zato zmanjša). Češki organi so tudi pojasnili, da storitve poštne nakaznice niso izključna pravica. To so storitve, potrebne za izpolnjevanje potreb javnosti in organov v zvezi z nekaterimi plačili. Z vidika zakona o poštnih storitvah so storitve poštne nakaznice del obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, obveznost zagotavljanja storitev poštne nakaznice pa je mogoče naložiti ločeno ali skupaj z drugimi osnovnimi poštnimi storitvami.

(148)

Komisija meni, da storitve poštne nakaznice niso vključene na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot je opredeljena v členu 3 Direktive 97/67/ES. Vendar se lahko v skladu z uvodno izjavo 30 Direktive 2008/6/ES države članice odločijo, da bodo javnosti na njihovem nacionalnem ozemlju dostopne dodatne ali dopolnilne storitve, kot so poštne nakaznice, razen storitev, ki se nanašajo na obveznosti univerzalne storitve, kakor so opredeljene v Direktivi 97/67/ES. Države članice lahko naložijo obveznosti zagotavljanja takih storitev izvajalcu univerzalne storitve.

(149)

Komisija ugotavlja, da se je ČTU leta 2016 v okviru rednega petletnega pregleda odločil uvrstiti poštne storitve in storitve poštne nakaznice, vključene na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, med resnične storitve splošnega gospodarskega pomena, pri čemer je upošteval tržne razmere tistega časa, tj. leta 2016. Poleg tega v okviru pregleda leta 2016 podjetji Zásilkovna in PNS nista ugovarjali potrebi javnosti po takih poštnih storitvah in storitvah poštne nakaznice. Prav tako nista ugovarjali odločitvi urada ČTU o naložitvi navedenih storitev splošnega gospodarskega pomena na podlagi nedelovanja trga.

(150)

V zvezi s trditvami podjetja Zásilkovna iz uvodnih izjav 57 in 58 ter trditvami podjetja PNS iz uvodnih izjav 64 in 65, da na podlagi trenutnih tržnih razmer ne gre za nedelovanje trga za poštne storitve in storitve poštne nakaznice, Komisija opozarja, da lahko češki organi sami odločajo, kako organizirati in zagotavljati izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Češki organi so za ta namen določili, da je treba vsakih pet let izvajati redni pregled poštnih storitev in storitev poštne nakaznice, na podlagi katerega ocenjujejo potrebe javnosti skupaj s tržnimi razmerami v času pregleda. Pregled, v okviru katerega je bila ocenjena potreba po naložitvi obveznosti za obe storitvi v trenutnem obdobju 2018–2022, je bil opravljen leta 2016, na njegovi podlagi pa je bilo ugotovljeno, da gre za nedelovanje trga za poštne storitve in storitve poštne nakaznice. Trenutne tržne razmere in morebiten prihodnji razvoj so bili upoštevani v pregledu leta 2021, ki se je nanašal na obdobje 2023–2027.

(151)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 4–8 Direktive 2008/6/ES, so poštne univerzalne storitve, kot so opredeljene na podlagi člena 3 Direktive 97/67/ES, priznane za resnične storitve splošnega gospodarskega pomena (61). Glede na to, da poštne storitve, vključene na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi in za katero je pooblaščena Češka pošta, ustrezajo zahtevam, navedenim v Direktivi 97/67/ES, Komisija meni, da Češki ni treba z izvedbo javnega posvetovanja ali uporabo drugih primernih instrumentov dokazati, da je proučila potrebe po javnih storitvah. Zato Komisija meni, da so zahteve iz odstavka 14 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena v zvezi s temi storitvami izpolnjene.

(152)

V zvezi s storitvami poštne nakaznice Komisija meni, da je Češka z izvedbo javnega posvetovanja ali uporabo drugih primernih instrumentov dokazala, da je proučila potrebe po javnih storitvah, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 73, 81, 95, 96, 103, 104 in 105. Na podlagi informacij, predloženih med postopkom preiskave, Komisija meni, da je storitev poštne nakaznice, ki jo zagotavlja Češka pošta, resnična storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljevanju: storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena). Češki organi so zlasti pojasnili, da podobne storitve, ki so bile na voljo na trgu, niso izpolnjevale zahtev glede dostave, ozemeljskega področja uporabe ali dostopnih cen. Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da je zahteva iz odstavka 14 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 v zvezi s poštno nakaznico izpolnjena.

(153)

Kot je navedeno v odstavku 15 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, mora biti za izvajanje storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106 PDEU pooblaščeno zadevno podjetje, in to z enim ali več uradnimi akti. Kot je zahtevano v odstavku 16 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, morajo navedeni akti o pooblastitvi določati zlasti:

(154)

Češka pošta je bila na podlagi sklepa urada ČTU imenovana za izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022 (glej uvodno izjavo 21). S pooblastitvijo Češke pošte sta določena vsebina obveznosti javne storitve in zadevno ozemlje (glej uvodni izjavi 22 in 2)). Mehanizem nadomestila in metodologija, ki se uporablja za izračun nadomestila, sta določena v zakonu o poštnih storitvah, kot je opisano v oddelku 2.4.2.

(155)

Češki organi so potrdili, da ne obstajajo nobene izključne pravice v zvezi s poštnimi storitvami, dodeljenimi Češki pošti, kot je določeno v členu 7(1) Direktive 97/67/ES. Kar zadeva ureditve za preprečitev čezmernega nadomestila in njegovo izterjavo, mehanizem nadomestila zagotavlja, da je nadomestilo izračunano in pregledano naknadno, ter tako preprečuje, da bi Češka pošta prejela čezmerno nadomestilo (glej oddelek 8.2.10).

(156)

V zvezi s trditvami pritožnikov iz uvodnih izjav 35 in 42, da je Češka pošta kršila zahteve glede preglednosti iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena ter iz Direktive 97/67/ES tako, da ni objavila izračunov NAC, Komisija ugotavlja, da se zahteve glede preglednosti iz odstavka 60 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena nanašajo na: (i) rezultate javnega posvetovanja ali drugih ustreznih instrumentov; (ii) vsebino in trajanje obveznosti javne storitve; (iii) zadevno podjetje in, če je primerno, ozemlje ter (iv) letne zneske pomoči, dodeljene zadevnemu podjetju. V členu 7(5) Direktive 97/67/ES je določeno, da bi morala takrat, kadar država članica sprejme odločitev o vzpostavitvi mehanizma za povrnitev stroškov izvajalca oziroma izvajalcev univerzalne storitve iz javnih sredstev, taka odločitev temeljiti na objektivnih in preverljivih merilih ter biti objavljena. Torej ni niti v okviru za storitve splošnega gospodarskega pomena niti v Direktivi 97/96/ES zahtevano, da bi morali biti izračuni NAC javno dostopni. Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 155, so mehanizem in parametri, ki se uporabljajo za izračun nadomestila, določeni v zakonu o poštnih storitvah in so torej na voljo javnosti. Komisija zato meni, da so navedene trditve pritožnikov neutemeljene.

(157)

Komisija tudi ugotavlja, da je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi in za katero je pooblaščena Češka pošta, sestavljena iz dveh storitev splošnega gospodarskega pomena: poštne storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu Direktive 97/67/ES ter storitve poštne nakaznice kot storitve splošnega gospodarskega pomena. Akt o pooblastitvi vključuje vsebino in trajanje obveznosti javne storitve, zadevno podjetje in, če je primerno, ozemlje ter letne zneske pomoči, dodeljene zadevnemu podjetju, za obe storitvi splošnega gospodarskega pomena. Komisija meni, da to, da je za obe storitvi splošnega gospodarskega pomena podeljena pooblastitev z istim aktom o pooblastitvi, ne pomeni kršitve zahtev glede preglednosti iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena in tistih iz Direktive 97/67/ES.

(158)

Komisija nazadnje meni, da je pooblastitev Češke pošte za obdobje 2018–2022 v skladu z zahtevami okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(159)

Kot je navedeno v oddelku 2.4 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, mora biti „[t]rajanje obdobja pooblastitve [...] utemeljeno z navedbo objektivnih meril, kot je potreba po amortizaciji neprenosljivih stalnih sredstev. Trajanje obdobja pooblastitve načeloma ne sme biti daljše od obdobja, potrebnega za amortizacijo najpomembnejših sredstev, ki so potrebna za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena“.

(160)

ČTU je imenoval Češko pošto za izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022, torej za obdobje petih let.

(161)

Po trditvah čeških organov je bilo obdobje pooblastitve določeno v skladu s členom 4(2) Direktive 97/67/ES, v kateri je zahtevano, da imenovanje traja dovolj dolgo za donosnost naložbe.

(162)

Češki organi pojasnjujejo, da je petletno trajanje pooblastitve Češke pošte mogoče utemeljiti z navedbo pričakovane amortizacijske dobe najpomembnejših sredstev, ki so potrebna za opravljanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Naložbe Češke pošte v stalna sredstva za zagotovitev izvajanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve imajo zelo različna obračunska obdobja odplačila (glej preglednico 4). Češki organi tudi pojasnjujejo, da morajo na Češkem vsa podjetja pripraviti načrt odplačevanja na podlagi člena 28(6) zakona o računovodstvu (zakon št. 563/1991 zb.). Zakon o računovodstvu ne določa točne amortizacijske dobe za vsako vrsto sredstev; vendar bi amortizacijska doba morala ustrezati obdobju uporabe, ker morajo računovodski podatki zanesljivo predstavljati resnično stanje. Amortizacijsko dobo preveri tudi finančni revizor. Podjetja objavijo načrt odplačevanja v svojih računovodskih izkazih, načrt pa bi bilo treba vsako leto posodobiti. Vir podatkov, uporabljen za določitev pričakovane amortizacijske dobe, je bil računovodski izkaz Češke pošte. Trajanje obdobja pooblastitve se vedno določi, ko se začne izvajati postopek za podelitev poštne licence, tj. preden se poštno licenco podeli posameznemu izvajalcu poštnih storitev. Petletno obdobje je standardno obdobje, ki ga češki organi določijo v okviru svojih postopkov za organiziranje in zagotovitev izvajanja storitev splošnega gospodarskega pomena ob upoštevanju razvoja trga in družbenih potreb. Češki organi nazadnje tudi trdijo, da je trajanje pooblastitve skladno s prakso v drugih državah članicah (62).

(163)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 59, da so amortizacijske dobe za namene določanja obdobja pooblastitve neutemeljene, saj ni jasno, katera sredstva iz preglednice 1 sklepa o začetku postopka naj bi se financirala iz nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ali kdaj so bila kupljena ali kdaj naj bi bila kupljena taka sredstva oziroma ali je njihova amortizacijska doba potekla, Komisija ugotavlja, da je trajanje pooblastitve vnaprej vzpostavljeno v okviru postopkov, ki jih je Češka vzpostavila za organiziranje in zagotovitev izvajanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ter vnaprej določeno v okviru prvotnega javnega razpisa za izbiro izvajalca poštnih storitev. Torej še preden se je vedelo, katera poštna služba bo dobila licenco. Poleg tega ni mogoče realno pričakovati, da bo organ, ki dodeli pomoč, vnaprej poznal trajanje amortizacijske dobe za vsa sredstva vseh morebitnih izvajalcev poštnih storitev, ki bodo morda sodelovali na javnem razpisu, da bi določil trajanje pooblastitve. Amortizacijska doba sredstev se kot referenca uporablja samo za določitev obdobja pooblastitve. Stroški amortizacije se pri NAC ne upoštevajo, ker ne pomenijo dejanskih stroškov, ampak samo nedenarne odhodke, ki se uporabljajo za davčne namene. V skladu s sodno prakso (63) lahko Češka pošta nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve prosto uporablja za kateri koli namen. Vendar se investicijski stroški, kot so nabavni stroški sredstev, povezanih s spremembo v poslovanju Češke pošte od dejanskega scenarija do hipotetičnega scenarija, ne upoštevajo pri izračunih NAC in zato ne vplivajo na nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

Preglednica 4

Amortizacijska doba za sredstva Češke pošte (potrebna za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve)

(164)

V skladu z oddelkom 2.4 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 bi moralo biti trajanje obdobja pooblastitve utemeljeno z navedbo objektivnih meril in načeloma ne bi smelo biti daljše od obdobja, potrebnega za amortizacijo najpomembnejših sredstev, ki so potrebna za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena. Komisija meni, da je petletna pooblastitev za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve utemeljena z navedbo amortizacijske dobe najpomembnejših sredstev, ki so potrebna za opravljanje obeh storitev splošnega gospodarskega pomena, vključenih v obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. V preglednici 4 je prikazano, da je amortizacijska doba za večino sredstev Češke pošte, potrebnih za opravljanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, daljša od petih let. Poleg tega je trajanje obdobja pooblastitve vnaprej določeno ob upoštevanju amortizacijskih dob, ki se običajno uporabljajo za taka sredstva, ne glede na izbiro izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Komisija zato meni, da so češki organi ustrezno utemeljili trajanje pooblastitve.

(165)

V skladu z odstavkom 18 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 bo „[p]omoč [...] veljala za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) [PDEU] samo, kadar podjetje, če je primerno, spoštuje Direktivo 2006/111/ES o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (64)“.

(166)

Odstavek 44 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 nadalje določa, da: „[k]adar podjetje opravlja dejavnosti znotraj in zunaj obsega storitve splošnega gospodarskega pomena, se v internih računovodskih izkazih stroški in prejemki, povezani s storitvijo splošnega gospodarskega pomena, prikazujejo ločeno od tistih, ki so povezani z drugimi storitvami, v skladu z načeli iz odstavka 31“.

(167)

V členu 33a zakona o poštnih storitvah je določeno, da mora poštna služba z licenco voditi ločene račune stroškov in prihodkov, ki so povezani z izvajanjem posameznih storitev, vključenih na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, za katero je imenovana (za poštno storitev splošnega gospodarskega pomena in za storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena), ter drugih storitev. Nadalje je predvideno, da mora biti način vodenja ločenih računov določen v izvedbenem odloku in da mora ločene račune vsako leto revidirati neodvisni revizor.

(168)

Izvedbeni odlok (65) je sprejel ČTU, v njem pa je v oddelku 1 določeno, da je treba neposredne stroške razporediti na storitev, ki je neposredno povezana z njimi, posredni ali skupni stroški pa se razporedijo na podlagi vzročne zveze z zadevnimi postopki, dejavnostmi ali storitvami. Kot je določeno v členu 33a zakona o poštnih storitvah, mora posebna pravila o razporeditvi skupnih stroškov, kot jih predlaga Češka pošta, odobriti ČTU.

(169)

Sistem ločenih računov in način razporeditve stroškov Češke pošte temeljita na metodi analize stroškov po dejavnostih (ABC – activity based costing). V prvem koraku se stroški razporedijo na stroškovna mesta, npr. poštni urad, skladišče, center za razvrščanje itd. Stroški se na stroškovna mesta razporedijo za vsako dejavnost, ki jo je mogoče ločeno evidentirati. Računovodski sistem Češke pošte ima trenutno približno 5 740 stroškovnih mest. Stroškovne postavke, ki se ne evidentirajo na mestih za operativne stroške (npr. DDV, režijski stroški), se razporedijo v skladu z vnaprej odobrenimi pravili po izračunu na ravni mest za operativne stroške. Razporeditev takih stroškov je sorazmerna z razporeditvijo neposrednih stroškov.

(170)

Češki organi pojasnjujejo, da ločevanje računovodskih izkazov revidira neodvisno strokovno podjetje. Revizor mora preveriti, ali poštna služba z licenco upošteva odobrena pravila računovodske prakse in ali so letni rezultati ločevanja računovodskih izkazov pravilni. Poleg tega je Češka predložila poročila neodvisnega revizorja za leta 2018, 2019 in 2020, ki potrjujejo, da je notranje računovodstvo Češke pošte v skladu z Direktivo 97/67/ES, nacionalno zakonodajo in pravili, ki jih je odobril ČTU, ter tako primerno za količinsko opredelitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, za katero je Češka pošta pooblaščena.

(171)

V uvodni izjavi 70 podjetje PNS trdi, da Češka pošta ne ločuje svojih računov ustrezno in da napačno razporeja stroške v zvezi s storitvami, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, na storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ter tako navzkrižno subvencionira izgube postavk, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Podjetje PNS tudi trdi, da ČTU in revizor ne preiskujeta učinkovito, ali je ločevanje računovodskih izkazov ustrezno izvedeno oziroma ali so ključi za razporeditev res pravilni. S tem v zvezi Komisija meni, da so češki organi pokazali, da računovodski sistem in sistem razporeditve stroškov Češke pošte omogočata dovolj ustrezno razporeditev stroškov in prihodkov po dejavnostih. Kot so navedli češki organi, se stroški razporejajo na podlagi načela sorazmernosti ob upoštevanju uporabe posameznih elementov poštnega omrežja. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 171, neodvisni revizor pri potrjevanju, da je notranje računovodstvo Češke pošte v obdobju 2018–2020 v skladu z Direktivo 97/67/ES, nacionalno zakonodajo in pravili, ki jih je odobril ČTU, preveri tudi ločevanje računovodskih izkazov in ključe za razporeditev stroškov ter tako ugotovi, ali so primerni za količinsko opredelitev neto stroškov storitev splošnega gospodarskega pomena (poštnih storitev in storitev poštne nakaznice), za katere je bila Češka pošta pooblaščena. Nazadnje Komisija opozarja na uvodno izjavo 139 sklepa o začetku postopka, v katerem je pojasnjeno, da je domnevna neustrezna razporeditev stroškov računovodska zadeva in ne bi vključevala prenosa državnih sredstev ter zato ne bi pomenila državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU.

(172)

Podobno v zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodnih izjav 37, 38, 60 in 63, da Češka pošta prostovoljno subvencionira cene, nižje od stroškov, za svoje storitve, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot je storitev Balíkovna, ter stroške in izgube dejavnosti, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, razporeja na dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, Komisija meni podobno kot v svoji ugotovitvi v uvodni izjavi 172, da so češki organi dovolj ustrezno pokazali, da so računi Češke pošte ločeni v skladu z zahtevami iz Direktive 97/67/ES, zato je navzkrižno subvencioniranje poštne storitve splošnega gospodarskega pomena in storitve poštne nakaznice kot storitve splošnega gospodarskega pomena, in sicer z neustrezno razporeditvijo stroškov, izključeno. Navzkrižnega subvencioniranja v nobenem primeru ni mogoče imeti za samostojno zadevo, saj se lahko izvaja, samo če gre za čezmerno nadomestilo zaradi neustrezne razporeditve stroškov ali neustrezne količinske opredelitve hipotetičnega scenarija. Pri obravnavanem ukrepu ne gre za nič od navedenega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 206 v nadaljevanju.

(173)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 60, da nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ni skladno z zahtevami glede finančne preglednosti iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, ker naj bi Češka pošta del nadomestila formalno že vključila v letno poročilo za leto 2019, Komisija ugotavlja, da to, da je ta postavka evidentirana v računih, samo po sebi ni povezano s kršitvijo zgoraj navedenih zahtev glede finančne preglednosti v zvezi z ločevanjem računovodskih izkazov.

(174)

Komisija ugotavlja, da je računovodski sistem Češke pošte enak kot v prejšnjem obdobju pooblastitve. Na računovodski sistem je podjetje PNS opozorilo tudi v pritožbi zoper sklep o obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve iz leta 2018 v zadevi T-316/18 (66), v kateri je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija izvedla temeljito analizo računovodskega sistema, zlasti glede njegove zanesljivosti, zato Komisija s tem v zvezi ni naredila očitne napake pri oceni.

(175)

Zato Komisija ugotavlja, da je ločevanje računovodskih izkazov med dejavnostmi, ki ne spadajo v okvir storitev splošnega gospodarskega pomena, in dejavnostmi v okviru storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je izvedeno, ustrezno. Iz tega sledi, da Češka pošta izpolnjuje zahteve iz Direktive 2006/111/ES in iz odstavka 44 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(176)

V skladu z odstavkom 19 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 bo „[p]omoč [...] veljala za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) [PDEU] samo, če je pristojni organ ob pooblastitvi zadevnega podjetja za opravljanje storitve spoštoval veljavna pravila Unije na področju javnih naročil oziroma se je zavezal, da jih bo spoštoval. To vključuje morebitne zahteve glede preglednosti, enakega obravnavanja in nediskriminiranja, ki izhajajo neposredno iz [PDEU] in iz sekundarnega prava [EU], če se uporablja. Za pomoč, ki ni skladna s takimi pravili in zahtevami, velja, da vpliva na razvoj trgovine v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije v smislu člena 106(2) [PDEU]“.

(177)

V zakonu o poštnih storitvah je določeno, da je izvajalec obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve imenovan z izbirnim postopkom. ČTU je v skladu s členom 22 zakona o poštnih storitvah opravil izbirni postopek za poštno službo z licenco za obdobje 2018–2022. ČTU v tem postopku ni izbral nobenega izvajalca, ker nihče ni izpolnjeval pogojev za sodelovanje.

(178)

Češki organi so pojasnili, da so po koncu neuspešnega izbirnega postopka po uradni dolžnosti uvedli upravni postopek, da bi Češki pošti naložili obveznost izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v skladu s členom 22, odstavek 9, zakona o poštnih storitvah.

(179)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 61 in trditvijo podjetja PNS iz uvodne izjave 65, da so Češki organi kršili pravila o javnem naročanju iz člena 4(2) Direktive 97/67/ES tako, da so storitev poštne nakaznice namenoma vključili na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, hkrati pa določili merila za ocenjevanje/dodelitev v okviru postopka za oddajo javnega naročila v korist Češke pošte, Komisija ugotavlja, da je bil postopek za oddajo javnega naročila (67), kot so pojasnili češki organi, zasnovan tako, da je omogočal sodelovanje več kandidatov, tudi če ne bi mogli zagotoviti celotnega portfelja storitev, poleg tega je omogočal, da se več poštnih licenc podeli za različne storitve. Torej je bilo mogoče imenovati različne izvajalce za izvajanje različnih storitev, vključenih na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, v skladu s členom 4(2) Direktive 97/67/ES. Poleg tega je ponudnik lahko oddal ponudbo za posamezne poštne storitve, ki so del obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljuje zakonodaja, z izjemo storitve poštne nakaznice. ČTU je tudi vsem morebitnim kandidatom omogočil postavljanje vprašanj o razpisnih pogojih in področju uporabe, da bi zagotovil čim večjo preglednost in vsem omogočil, da bi pridobili vse potrebne informacije za pripravo svojih ponudb. Podjetje Zásilkovna s tem v zvezi ni izrazilo svojega interesa za sodelovanje pri postopku za oddajo javnega naročila. Po mnenju Komisije postopek za oddajo javnega naročila ni bil diskriminatoren, ampak prav nasprotno, oblikovan je bil tako, da je vsem izvajalcem poštnih storitev omogočal, da so imenovani za izvajalca univerzalne storitve.

(180)

Komisija meni, da bi se pravila o javnem naročanju uporabljala, samo če bi se države članice odločile organizirati postopek za oddajo javnega naročila za izbiro izvajalca univerzalne storitve, in da bi bila zato združljivost financiranja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve z notranjim trgom odvisna od tega, ali bi se ta pravila dejansko upoštevala. V obravnavanem primeru so se češki organi po neuspešnem postopku za oddajo javnega naročila nazadnje odločili za neposredno imenovanje trenutnega izvajalca za izvajalca univerzalne storitve, kot omogoča člen 7(2) Direktive 97/67/ES. Češki organi so tako uporabili postopek iz člena 22(9) zakona o poštnih storitvah, v katerem je določeno, da lahko ČTU s sklepom o podelitvi poštne licence naloži obveznost izvajanja in urejanja univerzalnih storitev, določenih v obvestilu o postopku za oddajo javnega naročila, izvajalcu, ki najbolje izpolnjuje merila za ocenjevanje. ČTU je zato po uradni dolžnosti sprožil upravni postopek v zvezi s Češko pošto o podelitvi poštne licence za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022, saj je Češka pošta najbolje izpolnjevala merila, določena v obvestilu o postopku za oddajo javnega naročila. Iz tega sledi, da je neposredna pooblastitev Češke pošte za izvajalca univerzalne storitve, in sicer za poštno storitev splošnega gospodarskega pomena, v skladu z odstavkom 19 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012. To, da so češki organi vključili storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena na področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ne preklicuje veljavnosti neposredne pooblastitve za poštno storitev splošnega gospodarskega pomena, saj so češki organi izvedli postopek za oddajo javnega naročila, ki ni bil uspešen, in se šele nato odločili imenovati Češko pošto za izvajalca univerzalne storitve, ker je bila izvajalec, ki je izpolnjeval zahteve za izvajanje vseh storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi. Komisija opozarja, da lahko češki organi uporabijo postopek s pogajanji brez predhodne objave, če ni oddana nobena ponudba, nobena ustrezna ponudba, nobena prijava za sodelovanje ali nobena ustrezna prijava za sodelovanje na javnem razpisu v skladu s členom 32(2), točka (a), Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (68).

(181)

V zvezi z neposredno oddajo naročila za storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena Komisija meni, da so češki organi preučili obstoječa omrežja poštnih in finančnih institucij (glej uvodno izjavo 81) ter ugotovili, da na trgu ni bilo drugega izvajalca, ki bi izvajal storitve poštne nakaznice na komercialni podlagi na celotnem ozemlju Češke republike, in sicer na način, potreben za univerzalno storitev, ter bi tako izpolnjeval tehnične specifikacije iz javnega razpisa. Storitve poštne nakaznice kot storitve splošnega gospodarskega pomena so po svoji naravi in načinu izvajanja tako posebne, da v trenutku opravljanja pregleda obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na trgu ni bilo nobene nadomestne možnosti na komercialni podlagi. Da bi izvajalec zagotavljal storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena, mora imeti gosto in obsežno distribucijsko omrežje ter zagotavljati vsakodnevno dostavo skupaj z močnimi varnostnimi zagotovili. Drugi izvajalci niso imeli takih zmogljivosti, ki so nujne za izvajanje storitve poštne nakaznice kot storitve splošnega gospodarskega pomena v skladu s češkimi zahtevami na državni ravni. Poleg tega noben drug izvajalec ne bi mogel razviti teh zmogljivosti pred obdobjem 2018–2022. Samo omrežje Češke pošte je bilo tako gosto, obsežno in kakovostno omrežje, da bi lahko zagotavljalo izpolnjevanje ciljev storitve poštne nakaznice kot storitve splošnega gospodarskega pomena. Čeprav ni mogoče izključiti, da bodo konkurenti v prihodnje razvili tako omrežje, je Češka pošta edini izvajalec, ki lahko zanesljivo ponudi storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena v obdobju 2018–2022. Zato Komisija priznava, da ima Češka pošta na voljo edinstveno logistično omrežje in omrežje podružnic v smislu gostote, velikosti in vsakodnevne dostave, zaradi svojega omrežja pa je edini možni izvajalec storitve poštne nakaznice kot storitve splošnega gospodarskega pomena v tem obdobju. Na podlagi navedenega Komisija meni, da je neposredno oddajo naročila za storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena mogoče šteti za izjemo edinega možnega izvajalca in je pooblastitev mogoče podeliti z uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave v skladu s členom 32(2), točka (b), Direktive 2014/24/EU (69).

(182)

Kot je določeno v odstavku 20 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, „[k]adar organ dodeli eno storitev splošnega gospodarskega pomena v izvajanje več podjetjem, se nadomestilo izračuna po enaki metodi za vsako podjetje“.

(183)

Glede na to, da sta obe storitvi splošnega gospodarskega pomena dodeljeni samo Češki pošti, Komisija meni, da se zahteva iz odstavka 20 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 ne uporablja.

(184)

V skladu z odstavkom 21 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 „[z]nesek nadomestila ne sme presegati zneska, ki je nujen za kritje neto stroškov izpolnjevanja obveznosti javne storitve, vključno z zmernim dobičkom“. S tem v zvezi je v odstavku 24 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 navedeno, da bi bilo treba „[d]ejanske ali pričakovane neto stroške, potrebne za izpolnjevanje obveznosti javne storitve, […] izračunati na podlagi metodologije NAC, kadar to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja in v drugih primerih, kadar je to mogoče“.

(185)

Kot je določeno v odstavku 25 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, se „[v] skladu z metodologijo NAC [...] dejanski ali pričakovani neto stroški, potrebni za izpolnjevanje obveznosti javne storitve, izračunajo kot razlika med neto stroški izbranega izvajalca javne storitve, če deluje z obveznostmi izvajanja javne storitve, ter njegovimi neto stroški ali dobičkom, če deluje brez navedenih obveznosti“.

(186)

Izvedbeni odlok št. 466/2012 določa postopek, ki ga ČTU uporablja za izračun neto stroškov za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot je opredeljena v zakonu o poštnih storitvah in ki jo izpolnjuje Češka pošta.

(187)

Metodologija NAC, ki jo uporabljajo češki organi, temelji na štirih glavnih elementih:

(188)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 62(f), da je metodologija razporeditve stroškov ustreznejša za izračun NAC, Komisija opozarja, da je v skladu z odstavkom 27 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena „metodologija NAC po mnenju Komisije najbolj natančna metoda za določanje stroškov izpolnjevanja obveznosti javne storitve“. Tudi v Prilogi I k Direktivi 97/67/ES se za določitev neto stroškov za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve uporablja metodologija NAC.

(189)

V dejanskem scenariju se za obdobje 2018–2020 upoštevajo dejanski prihodki in stroški za različne elemente in vse dejavnosti. Za leti 2021 in 2022 se naredi ocena stroškov in prihodkov Češke pošte. Uporaba dejanskih podatkov za obdobje 2018–2020 ter ocenjenih podatkov za leti 2021 in 2022 se šteje za zmerno in točno, saj so za obdobje 2018–2020 na voljo dejanski številčni podatki. Taki vhodni podatki se štejejo za ustrezne in primerne za izključitev čezmernega nadomestila, saj izvirajo iz računovodskega sistema Češke pošte, ki (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 176) izpolnjuje zahteve iz Direktive 2006/111/ES in iz odstavka 44 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012.

(190)

Hipotetični scenarij upošteva ravnanje Češke pošte, če ne bi bila pooblaščena ne za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve (poštno storitev splošnega gospodarskega pomena in storitev poštne nakaznice kot storitev splošnega gospodarskega pomena) ne za sistem DBIS. Češka pošta je upoštevala možnosti optimizacije poslovanja in vnesla spremembe v hipotetični scenarij v primerjavi z dejanskim scenarijem, in sicer za naslednje štiri elemente:

(191)

V zvezi z navedenimi štirimi elementi češki organi navajajo, da bi Češka pošta: (i) nehala izvajati storitve sistema DBIS, (ii) zaprla številne poštne urade, poleg tega bi preuredila številne poštne urade v poštne točke (70), (iii) zmanjšala pogostost dostave za nekatere poštne pošiljke in (iv) nehala opravljati nekatere upravne dejavnosti, povezane z zahtevami obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ali bi jih opravljala v manjši meri. Štirje elementi hipotetičnega scenarija so dodatno predstavljeni v nadaljevanju:

(192)

Uvedba sistema DBIS je spremenila obliko dostave nekaterih poštnih pošiljk, zlasti navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk („kanibaliziranih“ pošiljk), iz fizične v elektronsko obliko za vse vrste uporabnikov, ki komunicirajo z javno upravo. V hipotetičnem scenariju, v katerem bi Češka pošta nehala izvajati storitve DBIS, bi bile kanibalizirane poštne pošiljke dostavljene na tradicionalen način v fizični obliki. Po eni strani bi se prihodki in stroški Češke pošte znižali zaradi znižanja prihodkov in povezanih stroškov sistema DBIS, po drugi strani pa bi se prihodki in stroški Češke pošte zvišali zaradi vrnitve kanibaliziranih poštnih pošiljk, ki bi bile dostavljene v fizični obliki. Število poštnih pošiljk v dejanskem in hipotetičnem scenariju ob upoštevanju podatkov o kanibaliziranih pošiljkah, kot je ocenjeno v uvodni izjavi 152 sklepa o sistemu DBIS, je predstavljeno v spodnji preglednici 5:

Preglednica 5

Število poštnih pošiljk v dejanskem in hipotetičnem scenariju ob upoštevanju kanibaliziranih pošiljk po podatkovnih poštnih nabiralnikih (DBIS), kot je ocenjeno v sklepu o sistemu DBIS

(193)

Za obdobje 2018–2022 Češka pošta upošteva, da je 3 210 poštnih uradov del omrežja poštnih uradov v dejanskem scenariju. To število vključuje 3 200 obveznih poštnih uradov v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in 10 prostovoljno upravljanih poštnih uradov na posebnih turističnih lokacijah (npr. v gorah ali muzejih na prostem), od koder lahko turisti pošiljajo pisemske pošiljke ali razglednice s posebnimi znamkami. Brez obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve bi Češka pošta upravljala manj gosto omrežje, saj bi ohranila samo dobičkonosne poštne urade, pri čemer bi upoštevala, da je poštna služba z licenco nacionalni izvajalec poštnih storitev in da razmešča svoje prostore tako, da zagotavlja razpoložljivost svojih storitev po vsej državi. Češka pošta na podlagi notranjega računovodskega sistema razporeja prihodke in stroške na poštne urade, da ugotovi, kako dobičkonosen je posamezen urad. Češka pošta je analizirala te informacije skupaj z več merili za poslovno sposobnost in dostopnost, da bi se odločila, ali bi v hipotetičnem scenariju poštni urad obdržala ali ne. Na podlagi analize Češke pošte bi njeno omrežje v hipotetičnem scenariju vključevalo 583 obveznih poštnih uradov, ki jih Češka pošta upravlja v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, 10 dodatnih poštnih uradov poleg obveznih in 462 poštnih točk. Glede na to, da bi se v hipotetičnem scenariju približno 80 % poštnih uradov zaprlo, bi največja razdalja med večino (pribl. 89 %) komercialnih poštnih uradov in poštnimi točkami znašala manj kot 10 kilometrov, vendar bi bila daljša od tiste v dejanskem scenariju. Po mnenju Češke pošte bi bila v tem primeru razpoložljivost vseh ponujenih storitev v poštnih uradih (vključno s poštnimi storitvami in storitvami poštne nakaznice) bistveno zmanjšana. Število obveznih uradov, ki bi se v hipotetičnem scenariju obdržali, velja za stalno v obdobju pooblastitve in pomeni predhodno, v prihodnost usmerjeno odločitev za poslovno optimizacijo. V spodnji preglednici 6 je prikazano omrežje poštnih uradov (število uradov) v dejanskem in hipotetičnem scenariju:

Preglednica 6

Število poštnih uradov v dejanskem in hipotetičnem scenariju

(194)

Češki organi so pojasnili, da bi manjša pogostost dostave pisemskih pošiljk pomenila prehod s petih dni tedensko na pet dni v dveh tednih. Trg dostave paketov je dovolj konkurenčen, zato se pogostost dostave paketov ne bi zmanjšala. Češki organi so tudi pojasnili, da je bilo v obdobju 2018–2022 mogoče pričakovati spremembe v dostavi pisemskih pošiljk. V dejanskem scenariju je bila leta 2020 uvedena nova ureditev dostave. Obstoječa dostava D+1 (71) bo razširjena z dostavo D+n, poleg tega je predviden prehod večine povpraševanja k dostavi D+n, ker imajo stranke raje prihranek pri stroških dostave kot hitro dostavo. V hipotetičnem scenariju ponudba vsebuje dostavo D+n. Češka pošta je preučila pogostost in število pisemskih pošiljk, dostavljenih na posamezne lokacije (tj. gospodinjstva), v okviru spremljanja stanja po vsej državi. V preglednicah 6a in 6b je prikazano potrebno delo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ) ter število vozil, potrebnih v dejanskem scenariju in hipotetičnem scenariju za dostavo petih dni na dva tedna.

Preglednica 7a

Omrežje za dostavo leta 2018

Preglednica 7b

Omrežje za dostavo leta 2019

Preglednica 7c

Omrežje za dostavo leta 2020, 2021 in 2022

(195)

Češka pošta bi tudi nehala opravljati nekatere upravne dejavnosti, povezane z izpolnjevanjem obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Upravne dejavnosti, ki so povezane z izpolnjevanjem obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in bi jih Češka pošta v hipotetičnem scenariju nehala opravljati, so:

(196)

Glede verodostojnosti hipotetičnega scenarija, po katerem bi se omrežje poštnih uradov bistveno zmanjšalo, so češki organi pojasnili, da Češka pošta upravlja več vrst poštnih poslovnih enot, od majhnih poštnih uradov z enim samim okencem za sprejem strank v majhnih občinah do velikih poštnih uradov s številnimi okenci za sprejem strank v velikih mestih. Število strank, ki jih posamezen poštni urad oskrbuje s svojimi storitvami, je odvisno od velikosti poštnega urada. Največ strank oskrbujejo veliki in srednje veliki poštni uradi na gosto poseljenih območjih. Navedeni poštni uradi so v hipotetičnem scenariju večinoma ohranjeni. Majhni poštni uradi, ki s svojimi storitvami oskrbujejo manj strank, pa v hipotetičnem scenariju ne bi bili ohranjeni. Po mnenju čeških organov poenostavljena predpostavka, da bi se po zaprtju 81,5 % poštnih uradov (po navadi manjših in takih, ki ustvarjajo izgubo) 81,5 % povpraševanja preneslo na preostale poštne urade, ni pravilna in ne ustreza stanju na Češkem. Finančni podatki kažejo, da je 583 poštnih uradov, ki se v hipotetičnem scenariju ohranijo, ustvarilo [50–75] % prihodkov (povpraševanja) od skupnega zneska prihodkov, evidentiranih v poštnih uradih v letu 2018. Skupno 2 155 poštnih uradov, ki se bodo zaprli, je ustvarilo samo [15–35] % prihodkov v letu 2018, razmerja v drugih letih pa so podobna. Nekateri prihodki poštnih uradov, ki se bodo zaprli, se prenesejo na poštne točke, ker se povpraševanje strank po priporočenih pisemskih pošiljkah in paketih preusmeri v te poštne točke, preostali del povpraševanja pa bo Češka pošta izgubila, ker bodo nekatere stranke nehale uporabljati njene storitve, vključno s poštno nakaznico. V zvezi s poštno nakaznico bi bilo izgubljenih [30–55] % prihodkov, ustvarjenih v zaprtih uradih. Skupni vpliv na povpraševanje je bil ocenjen ne samo na podlagi rezultatov raziskave, ampak tudi na podlagi drugih podatkov, na primer razdalje do najbližjega poštnega urada in razpoložljivosti podobne storitve na trgu.

(197)

V zvezi z učinkom zmanjšanja pogostosti dostave na povpraševanje so češki organi pojasnili, da je ČTU upošteval več okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo v povpraševanju, in ne samo tržne raziskave (glej uvodno izjavo 90). Še en pomemben element je bil na primer podatek, v kakšnem obsegu so na voljo storitve, ki lahko nadomestijo dostavo pisemskih pošiljk. Dostavo hitrih paketov ponuja več ponudnikov na Češkem, zagotovljeno dostavo pisemskih pošiljk v okviru modela D+1 pa ponujajo samo kurirske službe. Pričakovati je mogoče, da se individualne stranke na splošno ne bodo preusmerile h kurirskim storitvam ali elektronskemu komuniciranju, da bi prejele storitev dostave D+1. Namesto tega se bodo preusmerile k storitvi dostave D+n. Individualne stranke lahko uporabljajo kurirske storitve ali elektronsko komuniciranje, vendar bo razlog za uporabo navedenih storitev namesto pošiljanja pisemskih pošiljk verjetno drugačen in ne bo povezan s spremenjeno pogostostjo dostave z D+1 na D+n, ker tudi pošiljka, dostavljena v okviru modela D+1, ne more konkurirati elektronski komunikaciji glede hitrosti in cene; poleg tega so kurirske storitve precej dražje. Češka pošta je februarja 2020 spremenila pogostost dostave ter ponuja „neprednostne pošiljke“ z dostavo D+n in „prednostne pošiljke“ z dostavo D+1. Neprednostne pošiljke so 7 CZK cenejše od prednostnih pošiljk (razlika velja za navadne in priporočene pisemske pošiljke). Po podatkih Češke pošte o razmerju neprednostnih in prednostnih pošiljk za obdobje od februarja do maja 2020, predstavljenem v preglednici 7, večina strank daje prednost nizkim cenam pred hitrejšo, vendar dražjo dostavo (približno [93–96] % strank izbere neprednostni model za navadne pisemske pošiljke in približno [82–87] % za priporočene pisemske pošiljke), kar se ujema z rezultati raziskave.

Preglednica 8

Razmerje prednostnih in neprednostnih pošiljk (vse stranke)

(198)

V zvezi s trditvijo podjetja PNS iz uvodne izjave 67, da se je Češka pošta odločila prostovoljno upravljati številne poštne urade do leta 2016, Komisija ugotavlja, da odločitev Češke pošte, da bo prostovoljno upravljala številne urade v obdobju 2013–2015, ne pomeni nujno, da bi se Češka pošta morala odločiti za enak pristop v obdobju 2018–2020. Poleg tega je bila odločitev Češke pošte o začasni ohranitvi teh poštnih uradov, kot so češki organi pojasnili v uvodni izjavi 85, ekonomsko smiselna ob upoštevanju takratne skorajšnje politične odločitve o povečanju števila obveznih uradov na 3 200. Komisija tudi opozarja, da države članice načeloma niso dolžne uporabiti enak hipotetični scenarij v vsaki priglasitvi nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ampak se lahko odločijo, da ga bodo prilagodile v skladu z razvojem trga. Tak razvoj trga se realno odraža v stroških in prihodkih vseh poštnih uradov, saj se je upošteval v analizi, na podlagi katere je bilo odločeno, kateri urad bi se moral zapreti in kateri bi moral ostati odprt v hipotetičnem scenariju. V vsakem primeru je odločilni dejavnik to, ali je izbrani hipotetični scenarij pravilno in realno količinsko opredeljen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 205 in 206 v nadaljevanju.

(199)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 62 in trditvijo podjetja PNS iz uvodnih izjav 71 in 72, da Češka pošta ni dobro vodeno podjetje, saj ne pojasnjuje natančno in ne utemeljuje nujnosti vseh stroškov, ki so potrebni za učinkovito izpolnjevanje obveznosti, Komisija ugotavlja, da odhodke Češke pošte spremlja ministrstvo za notranje zadeve, hkrati pa je Češka pošta vzpostavila svoj notranji program o skladnosti poslovanja podjetja, namenjen preprečevanju korupcije in drugih oblik kršitev; če pa kljub vsem sprejetim ukrepom obstajajo dvomi glede dodelitve posameznega naročila, so na navedeno zadevo opozorjeni pristojni organi, kot je občinsko sodišče v Pragi. Zato Komisija meni, da podjetje Zásilkovna ni pokazalo, da Češka pošta ni dobro vodeno podjetje. Komisija tudi ponavlja svojo ugotovitev iz uvodne izjave 175, da ločevanje računovodskih izkazov med dejavnostmi, ki ne spadajo v okvir storitev splošnega gospodarskega pomena, in dejavnostmi v okviru storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je izvedeno, izpolnjuje zahteve iz Direktive 2006/111/ES in iz odstavka 44 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012. Tako izračun NAC dejansko upošteva samo nujne stroške Češke pošte za izpolnjevanje obveznosti. Poleg tega metodologija neto stroškov ne upošteva samo stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno podjetje, ki je ustrezno opremljeno v istem sektorju, imelo, saj bi to pomenilo, da zadevni ukrep ne bi zagotavljal prednosti za zadevno podjetje (tudi četrto merilo iz sodbe v zadevi Altmark bi bilo izpolnjeno – uvodni izjavi 120 in 121). Nazadnje Komisija ugotavlja, da področje uporabe tega sklepa ne zajema neposredne oddaje naročila Češki pošti za popis iz leta 2021 iz uvodne izjave 72.

(200)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 62 ter trditvami podjetja PNS iz uvodnih izjav 44, 45 in 69, da Češka pošta od končnega NAC ne odšteva izgub, ki jih je prostovoljno ustvarila tako, da je svoje storitve, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, izvajala po cenah, nižjih od stroškov, Komisija ugotavlja, da je popuste načeloma mogoče odobriti tudi za storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. V členu 12 Direktive 97/67/ES je določeno, da bi cene morale biti stroškovno naravnane. Vendar za produkte, ki ne spadajo na področje uporabe univerzalne storitve, ne velja obveznost stroškovne naravnanosti, zato lahko Češka pošta prosto določa svoje cene na podlagi povpraševanja in ponudbe. Komisija je poleg trditev pritožnikov glede produktov, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ocenila tudi znižane cene produktov v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ter na podlagi informacij, ki so jih poslali češki organi, ugotovila, da so prostovoljno znižane cene produktov v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve višje od njihovih zadevnih povprečnih spremenljivih stroškov in kot take nimajo nobenega neupravičenega vpliva na NAC. Nazadnje Komisija ugotavlja, da razporejanje stalnih ali spremenljivih stroškov na različne produkte ni povezano s ceno posameznega produkta, ne glede na to, ali je znižana ali ne. Glede na to, da so stroški posameznega produkta naravnani na porabo virov, ne pa cenovno naravnani, so metodologija razporeditve stroškov in ustrezni ključi za razporeditev odločilni elementi pri razporejanju stroškov na posamezen produkt. Vendar je Komisija ugotovila, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 169 in 172, da so metodologija razporeditve stroškov in ustrezni ključi za razporeditev v skladu z Direktivo 97/67/ES, nacionalno zakonodajo in pravili, ki jih je odobril ČTU, kot je potrdil neodvisni revizor za obdobje 2018–2020. Komisija zato ugotavlja, da Češka pošta ne razporeja neupravičeno stroškov produktov, ki ne spadajo v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, na stroške produktov v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, da bi zvišala NAC.

(201)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 62 in trditvijo podjetja PNS iz uvodne izjave 69, da je obsežno zmanjšanje števila poštnih uradov popolnoma nerealno in v nasprotju s tržnimi trendi ter da ni ustrezno količinsko opredeljeno, Komisija ponavlja svoje pripombe iz uvodne izjave 197, da je v hipotetičnem scenariju ocenjeni učinek ne samo poslovanja v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ampak tudi poslovanja, ki ne spada v okvir obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, na povpraševanje zanesljiv. Poleg tega je Češka pošta v odgovor na hiter razvoj segmenta prevzemnih mest (segment se vsako leto poveča za 70–100 % in ima trenutno 20-odstotni delež v distribuciji blaga iz spletnih trgovin) uvedla podoben nizkocenovni produkt, imenovan Balík do balíkovny (dostava paketov do prevzemnega mesta za pakete), ki kaže, da je preureditev poštnih uradov v poštne točke v skladu z razvojem trga.

(202)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 66 in trditvijo podjetja PNS iz uvodne izjave 72, da je zmanjšanje pogostosti dostave dejansko stanje Češke pošte, ki ni bilo upoštevano pri količinski opredelitvi ustreznega učinka na povpraševanje, Komisija opozarja, da Češka pošta tudi pri novem sistemu dostave dveh hitrosti še naprej izpolnjuje obveznost vsakodnevne dostave, kadar stranke to zahtevajo in za to plačajo. V hipotetičnem scenariju se take dostave ne bodo več izvajale. V vsakem primeru so češki organi pri izračunih NAC razlikovali med obdobjem pred uvedbo dostave dveh hitrosti in obdobjem po njej, količinska opredelitev ustreznega učinka na povpraševanje pa je temeljila na ustrezni tržni raziskavi, poleg tega so jo podprle nedavne ugotovitve glede potrošniških trendov.

(203)

V zvezi s trditvijo podjetja Zásilkovna iz uvodne izjave 36, da je Češka pošta prejela čezmerno nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve od leta 2013 do leta 2017 in da je čezmerno nadomestilo uporabila za navzkrižno subvencioniranje svojih komercialnih dejavnosti, Komisija ugotavlja, da je bilo nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve od leta 2013 do leta 2017 potrjeno s sklepom o obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve iz leta 2018, ki ga je potrdilo Splošno sodišče v zadevi T-316/18 (72). Zoper ta sklep ni bila vložena pritožba, zato ugotovitve Komisije v navedenem sklepu ostajajo veljavne in so dokončne.

(204)

Komisija ugotavlja, da je Češka med formalnim postopkom preiskave ponovno pregledala priglašene izračune NAC in upoštevala bolj zadržane predpostavke v hipotetičnem scenariju (tj. znižanje NAC). Češka je zlasti predpostavila: (i) večjo krepitev zmogljivosti v preostalih komercialnih poštnih uradih za obravnavo preusmerjenega povpraševanja iz zaprtih uradov in (ii) višje izgube prihodkov zaradi bolj zadržane razlage rezultatov tržnih raziskav. Poleg tega je Češka v dejanskem scenariju upoštevala dejanske podatke, kjer so bili na voljo, namesto napovedanih podatkov, zato so postali izračuni NAC realnejši; z nadomestnimi izračuni je pokazala, da bi Češka pošta prihranila dodatne stroške pri svojih dejavnostih pobiranja/dostave, vendar brez upoštevanja takih prihrankov stroškov v izračunih NAC; pokazala je, da so prostovoljno znižane cene produktov v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki se ponujajo velikim strankam, še vedno višje od ustreznih povprečnih spremenljivih stroškov in zato nimajo nobenega neupravičenega vpliva na NAC; prav tako je pri izračunu NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve pravilno upoštevala NAC sistema DBIS, posodobljen z dejanskimi podatki. Zato je Češka znižala priglašeni skupni NAC za obdobje 2018–2022, in sicer z 12 300 433 665 CZK na 9 996 852 907 CZK, kar pomeni negativno prilagoditev za –18,73 %, kot je za vsako leto podrobno predstavljeno v preglednici 9:

Preglednica 9

Priglašeni NAC v primerjavi s prilagojenim NAC

(205)

Glede na navedeno Komisija meni, da je opisani hipotetični scenarij verodostojen in temelji na razumnih predpostavkah, ki odražajo prizadevanja Češke pošte po optimiziranju svojega poslovanja s prihranki pri stroških in povečanjem prihodkov, učinek na povpraševanje po storitvah Češke pošte pa je ocenjen pravilno, kar je v nasprotju s trditvijo pritožnikov iz uvodnih izjav 62(c) in 68. Poleg tega Komisija meni, da so pojasnila, ki so jih predložili Češka pošta, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 73–80, in češki organi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 81–93 ter 197 in 198, smiselna in zadostna za zavrnitev dvomov, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka. V tržnih razmerah bi Češka pošta razumljivo zaprla navedene poštne urade, ki ustvarjajo izgubo, in ohranila tiste, ki so dobičkonosni. Komisija meni, da primerjava poštnega omrežja v hipotetičnem scenariju s poštnimi omrežji pritožnikov ni smiselna, ker so tako imenovani poštni uradi pritožnikov večinoma prodajna mesta (npr. časopisni kioski) in prevzemna mesta (tj. pooblaščeni prostori tretjih oseb), ki ne morejo šteti za enakovredne poštnim uradom v smislu zakona o poštnih storitvah. Ta prodajna mesta ne izpolnjujejo ustreznih zahtev iz nacionalne zakonodaje in ne morejo ponujati celotnega obsega storitev v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Podobno je tudi razumljivo, da bi se spremenila pogostost dostave, da bi se zagotovila prilagoditev tržnim razmeram in potrebi po zmanjšanju izgub. Čeprav bi manjša pogostost dostave in zmanjšanje obsega omrežja poštnih uradov negativno vplivala na povpraševanje, češki organi pri zasnovi hipotetičnega scenarija to upoštevajo.

(206)

Ugotoviti je treba znesek stroškov in prihodkov, ki ustrezajo odpovedanim dejavnostim in elementom omrežja. Vir teh informacij je notranje računovodstvo Češke pošte, tj. ločene računovodske evidence stroškov in prihodkov, natančneje, stroški in prihodki, priznani v posameznih stroškovnih bazenih (stroškovnih mestih). Uporabljena je metoda ABC. Če zadevna dejavnost ne bi bila izvedena ali če neki element omrežja ne bi posloval, bi bili stroški, povezani s tem, prihranjeni. Stroški, povezani z delovanjem posameznih poštnih uradov, se evidentirajo na ločenih stroškovnih mestih. Vsak poštni urad ima ločene evidence za vodenje računov za vse stroške vodenja stavbe in opreme ter vzdrževanja in popravila, za vse stroške osebja, ki opravlja delo na okencih za sprejem strank, ter za druge neposredne stroške, povezane z izvajanjem nekaterih storitev (na primer uporaba oznak, kolki, nadomestila za dostop do zunanjih podatkovnih zbirk itd.). Tudi prihodki za poštne in nepoštne storitve, ki jih izvajajo poštni uradi, se evidentirajo v računovodstvu posameznih poštnih uradov. Poleg tega se prihodki poštnega urada evidentirajo v računovodstvu njegovega stroškovnega bazena (v celoti), čeprav ti prihodki zajemajo tudi stroške drugih delov poštne verige (tj. razvrščanja, prevoza in dostave). Prihodki iz poštnih storitev so razdeljeni na te dele poštne verige, da bi bilo mogoče primerjati stroške poštnih uradov z ustreznim delom prihodkov, ki so jih ustvarili navedeni uradi. Namen je presoditi, ali je neki poštni urad dobičkonosen ali ne, kar je pomembno za oceno, ali se bo ta poštni urad obdržal v hipotetičnem (alternativnem) scenariju.

(207)

V preglednicah 10 do 14 je predstavljena primerjava stroškov poštnih uradov v dejanskem in hipotetičnem scenariju ter opredelitev prihranjenih stroškov zaradi zmanjšanja, predlaganega v hipotetičnem scenariju za obdobje 2018–2022.

Preglednica 10

Primerjava stroškov vseh poštnih uradov v dejanskem in hipotetičnem scenariju (leto 2018)

Preglednica 11

Primerjava stroškov vseh poštnih uradov v dejanskem in hipotetičnem scenariju (leto 2019)

Preglednica 12

Primerjava stroškov vseh poštnih uradov v dejanskem in hipotetičnem scenariju (leto 2020)

Preglednica 13

Primerjava stroškov vseh poštnih uradov v dejanskem in hipotetičnem scenariju (leto 2021)

Preglednica 14

Primerjava stroškov vseh poštnih uradov v dejanskem in hipotetičnem scenariju (leto 2022)

(208)

Vendar ni mogoče pričakovati, da je vse ocenjene prihranke stroškov zaradi predlaganega zaprtja nekaterih poštnih uradov in prenehanja izvajanja storitev sistema DBIS v hipotetičnem scenariju mogoče doseči v celoti. Ob zaprtju poštnega urada ali prenehanju izvajanja storitve DBIS povpraševanje po storitvah, ki jih zagotavlja navedeni urad, ne izgine popolnoma, poštne pošiljke, ki so bile kanibalizirane zaradi sistema DBIS, pa bi se v hipotetičnem scenariju še naprej dostavljale po navadni pošti (tj. v papirni obliki). Tako spremenjeno povpraševanje vpliva na stroške in prihodke ter ga je zato treba upoštevati v hipotetičnem scenariju. Češki organi so pojasnili, da so za ustvarjanje modela, ki prikazuje, kako bi se spremenilo povpraševanje, uporabili tržne raziskave in analizo, predstavljeno v sklepu o sistemu DBIS (glej uvodno izjavo 193). Glede na rezultate opravljenih raziskav bi nekatere stranke po zaprtju njihovega poštnega urada še naprej uporabljale storitve Češke pošte in bi svoje povpraševanje po storitvah izpolnjevale v drugem poštnem uradu. Kljub temu bi se del povpraševanja neizogibno izgubil, saj bi nekatere stranke začele uporabljati storitve drugih konkurentov, nekatere stranke pa bi se odločile zmanjšati svoje povpraševanje. Zato bi Češka pošta izgubila prihodke iz storitev splošnega gospodarskega pomena in storitev, ki ne spadajo v okvir storitev splošnega gospodarskega pomena. Količinska opredelitev pričakovanega zmanjšanja prihodkov zaradi spremenjenega povpraševanja po zaprtju poštnih uradov je prikazana v spodnji preglednici 15.

Preglednica 15

Zmanjšanje prihodkov (2018–2022)

(209)

Češka je pojasnila, da vsi stroški, povezani z zagotavljanjem storitve DBIS (v dejanskem scenariju), ne bi nastali v hipotetičnem scenariju. Sistem DBIS je operativno in tehnološko ločen od dejavnosti v tradicionalnem poštnem omrežju, postopki sistema DBIS na eni strani ter poštni in drugih postopki, ki se izvajajo v poštnih uradih, prevoznem omrežju ali na dostavnih točkah, na drugi strani pa se med seboj v ničemer ne prekrivajo, zato je mogoče točno ugotoviti prihranjene neposredne stroške sistema DBIS.

(210)

Na podlagi analize vpliva na prihodke je mogoče ugotoviti, da to, da je povpraševanju strank po poštnih in nepoštnih storitvah v drugem poštnem uradu zadoščeno, pomeni, da mora imeti tak urad zadostne zmogljivosti. Če so potrebne dodatne zmogljivosti, se zvišajo stroški človeških virov in opreme za navedeni poštni urad. Stroški ustvarjanja zadostnih (dodatnih) zmogljivosti v poštnih uradih, ki ostanejo odprti, so torej postavka, zaradi katere se prihranki stroškov zaradi zaprtja drugih poštnih uradov zmanjšajo (tj. znižanje zneskov, o katerih se v navedenih preglednicah 10 do 14 ocenjuje, da bodo prihranjeni). Izračun teh dodatnih zmogljivosti temelji na obsegu storitev, o katerih se pričakuje, da bi bile preusmerjene zaradi zaprtih poštnih uradov. Obseg se pretvori v delovne ure na podlagi pravil o delovnem času za dejavnosti, nato pa se pretvori v (dodatne) stroške. Stroški, povezani s potrebo po povečanju zmogljivosti v preostalih poštnih uradih, in vpliv na prihranjene stroške so predstavljeni v preglednici 16.

Preglednica 16

Prihranki stroškov v omrežju poštnih uradov, potem ko se upošteva povečanje zmogljivosti (2018–2022)

(211)

Češka pošta je ob pomoči zunanjega svetovalca opravila analizo količine in pogostosti pisemskih pošiljk, dostavljenih po vseh državi. Analiza je temeljila na tem, kako pogosto so stranke obiskovale posamezne enote v posameznih poštnih okrožjih in kakšna je bila struktura dostavljenih pošiljk.

(212)

Češka pošta ne namerava spremeniti dostave paketov, saj je trg dostave paketov dovolj konkurenčen. Zato pogostost dostave paketov v hipotetičnem scenariju ni spremenjena.

(213)

Za obdobje 2018–2019 dejanski scenarij vključuje dostavo D+1, hipotetični scenarij pa vključuje dostavo D+n za navadne in priporočene pisemske pošiljke. Zaradi manjše pogostosti dostave v hipotetičnem scenariju je mogoče prihraniti pri vozilih in delu (tj. številu poštnih prevoznikov). O prihrankih stroškov se sklepa na podlagi analize stroškov, evidentiranih v računovodstvu stroškovnih bazenov in v specializiranih operacijskih sistemih (tj. sistemu za merjenje produktivnosti dostave). Stroški so razdeljeni na dve vrsti: stalni stroški, povezani s poštno dostavo, in spremenljivi stroški, povezani z obravnavo pisemskih pošiljk (tj. vstavljanjem pisemskih pošiljk v poštne nabiralnike, izročanjem priporočenih pisemskih pošiljk, evidentiranjem dostave – podpisi prejemnikov). Stroški obhoda lahko štejejo za stroške, ki se prihranijo, če poštar ne opravi obhoda (prihranijo se stroški vozil, goriva in osebja). Stroški dejanske dostave (izročitve) pošiljk naslovnikom se delno prihranijo, glede na točno zmanjšanje povpraševanja po storitvah.

(214)

Za obdobje 2020–2022 dejanski scenarij vključuje dostavo pisemskih pošiljk D+1 in D+n, hipotetični scenarij pa vključuje dostavo D+n. Neto stroški dostave za obdobje 2020–2022 so nižji, ker zajemajo samo dodatne stroške in dodatne prihodke za dostavo pisemskih pošiljk D+1. Zaradi zmanjšanja pogostosti dostave se predvidoma ne bo zmanjšalo povpraševanje po storitvah. Zmanjšanje povpraševanja je mogoče pričakovati samo zaradi zmanjšanja omrežja poštnih uradov.

(215)

Predpostavke iz uvodne izjave 215 je potrdila ne samo tržna raziskava, ampak so jih potrdile tudi ugotovitve glede trga, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 203. Pri merjenju prihranjenih stroškov je vsaka vrsta prihrankov stroškov količinsko opredeljena ločeno. Prihranki stroškov so podrobno predstavljeni v preglednicah 17 do 21.

Preglednica 17

Prihranki stroškov zaradi zmanjšanja pogostosti dostave ob upoštevanju vpliva zaradi odprave sistema DBIS (2018)

Preglednica 18

Prihranki stroškov zaradi zmanjšanja pogostosti dostave ob upoštevanju vpliva odprave sistema DBIS (2019)

Preglednica 19

Prihranki stroškov zaradi zmanjšanja pogostosti dostave ob upoštevanju vpliva odprave sistema DBIS (2020)

Preglednica 20

Prihranki stroškov zaradi zmanjšanja pogostosti dostave ob upoštevanju vpliva odprave sistema DBIS (2021)

Preglednica 21

Prihranki stroškov zaradi zmanjšanja pogostosti dostave ob upoštevanju vpliva odprave sistema DBIS (2022)

(216)

V dejanskem scenariju se izvajajo upravne dejavnosti, ki so neposredno povezane z izpolnjevanjem obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi. Češka pošta namerava v hipotetičnem scenariju nehati izvajati nekatere od teh dejavnosti.

(217)

V hipotetičnem scenariju bi bila Češka pošta pripravljena prostovoljno izvajati druge upravne dejavnosti, vendar v manjši meri kot v dejanskem scenariju. Češka pošta bi na primer še vedno ohranila sistem obračunavanja stroškov, tudi če ne bi bila pooblaščena za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi.

(218)

Ustrezne upravne dejavnosti, ki jih v hipotetičnem scenariju Češka pošta namerava nehati izvajati, so:

(219)

Povezani prihranki stroškov zaradi zmanjšanja teh upravnih dejavnosti so prikazani v preglednicah 22 do 26.

Preglednica 22

Prihranki stroškov zaradi upravnih dejavnosti (2018)

Preglednica 23

Prihranki stroškov zaradi upravnih dejavnosti (2019)

Preglednica 24

Prihranki stroškov zaradi upravnih dejavnosti (2020)

Preglednica 25

Prihranki stroškov zaradi upravnih dejavnosti (2021)

Preglednica 26

Prihranki stroškov zaradi upravnih dejavnosti (2022)

(220)

Neopredmetene in tržne koristi so tiste koristi za izvajalca, ki zaradi njegovega položaja kot izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve zagotavljajo izboljšanje njegove dobičkonosnosti.

(221)

Značilne neopredmetene koristi v poštnem sektorju, navedene v literaturi, so:

(222)

Neopredmetene in tržne koristi, ki so povezane s položajem izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in jih je opredelila Češka pošta, so predstavljene v nadaljevanju.

(223)

Povečanje vrednosti blagovne znamke se razume kot korist, saj izvajalec univerzalne storitve ustvarja večje prihodke, ker je blagovna znamka dobro znana in ljudje verjamejo, da zagotavlja kakovostno storitev. Korist je izražena finančno kot znesek prihodkov, ki ustreza odstotnemu deležu strank službe z licenco, ki ne bi uporabljale njenih poštnih storitev, če ta ne bi izpolnjevala obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi. Za izračun te koristi je bil uporabljen odstotni delež 0,4 % (73) ob upoštevanju ugotovitev, predstavljenih v študiji Study on the principles used to calculate the net costs of the postal USO (Študija o načelih, uporabljenih za izračun neto stroškov obveznosti zagotavljanja poštne univerzalne storitve) (74).

(224)

Korist, ki izhaja iz izključne pravice izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve do prodaje poštnih znamk in drugih kolkov, nastane zato, ker nekatere prodane poštne znamke in kolki niso nikoli uporabljeni (med drugim zato, ker jih ljudje zadržijo za filatelistične namene). Vrednost te koristi je izražena finančno kot vsota: (i) ocene vrednosti prodanih in neuporabljenih poštnih znamk in kolkov ter (ii) ocene prihodkov od prodaje poštnih znamk, kolkov in drugih podobnih produktov za filatelistične namene.

(225)

Izboljšan učinek oglaševanja se razume kot korist za izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki lahko izbrane dele svoje lastnine (na primer avtomobile ali stavbe) uporabi za namene trženja. Korist se lahko izračuna kot prihranek izvajalca obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve pri stroških trženja (tj. stroških, ki bi jih moral plačati na trgu za trženje svoje blagovne znamke in produktov na prav tistem mestu) ob upoštevanju vseh dejanskih prihodkov, pridobljenih z dajanjem oglaševalskega prostora na svoji lastnini v najem drugim podjetjem. Na primer za izračun vrednosti oglaševalskega prostora na lastnini so bili uporabljeni ceniki oglaševalskih podjetij ali občin. Te cene so bile nato prilagojene velikosti oglaševalskega prostora na lastnini Češke pošte. Češki organi so tako ocenili vrednost oglaševanja na stavbah in oglaševanja na vozilih.

(226)

Poštne storitve v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, so oproščene plačila davka na dodano vrednost (DDV). Oprostitev plačila DDV za navedene storitve vpliva na izvajalca v hipotetičnem scenariju na dva načina: (i) na področju njegovih prihodkov (korist je odvisna od cenovne elastičnosti za različne kategorije strank) in (ii) na področju njegovih stroškov (izvajalec obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve trenutno ne more uveljavljati vstopnega DDV za tiste fakture, ki se nanašajo na univerzalne storitve).

(227)

Pri izračunu te neopredmetene koristi sta bili upoštevani obe posledici DDV, končna vrednost pa je enaka razliki med tema elementoma.

(228)

Vpliv na področje prihodkov se izračuna na podlagi tega, kako bi uvedbo 21-odstotnega DDV sprejele stranke poštnih storitev. Struktura strank z vidika tega, ali gre za zavezance za DDV (ali ne), je bistvena za določitev zneska koristi v zvezi z DDV. Stranke, ki ne morejo uveljavljati DDV pri davčni napovedi (podjetja, ki niso zavezanci za DDV), bi zvišanje cen zaradi uvedbe DDV sprejele kot absolutno zvišanje cen, kar bi jih lahko odvrnilo od uporabe poštnih storitev Češke pošte. Pri strankah s posebno ureditvijo (državni organi) bi bilo mogoče pričakovati določeno zmanjšanje prihodkov; samo za priporočene pisemske pošiljke je elastičnost majhna, ker je treba nekatere vrste dokumentov registrirati kot pošiljke. O vrednosti koristi v zvezi z DDV je bilo določeno (75), da znaša [2–8] % prihodkov za priporočene pisemske pošiljke javne uprave. Zvišanje cene zaradi uporabe DDV bi bilo mogoče v veliki meri prenesti na končne stranke (v prodaji na drobno). Korist v zvezi z DDV je bila količinsko opredeljena kot [4–9] % prihodkov za storitve v zvezi s temi strankami. Stranke, ki so zavezanci za DDV, lahko uveljavljajo DDV v svojih davčnih napovedih, zato zvišanje cene zaradi DDV nanje ne vpliva negativno in na njihovo vedenje ne vpliva zvišanje cene zaradi DDV. Zato DDV ni korist v zvezi s temi strankami.

(229)

Češki organi so pojasnili, da so obravnavali tudi morebitne neopredmetene koristi, navedene v uvodni izjavi 215(e)–(g), vendar menijo, da te koristi ne bi bile pomembne za Češko pošto. Po mnenju čeških organov je ekonomija obsega upoštevana v hipotetičnem scenariju, zato bi izračunavanje tovrstne neopredmetene koristi pomenilo dvojno štetje. V zvezi s prednostjo Češke pošte zaradi razširjenosti in omrežja češki organi menijo, da se zdi, da so ti elementi za imenovano poštno službo z licenco prej slabost kot prednost, saj mora ta upravljati poštne urade tudi v krajih z nizkim (nezadostnim) povpraševanjem. To slabost samo nekoliko odtehta možnost komercializacije poštnih uradov s širokim portfeljem storitev. Poleg tega konkurenti Češke pošte prav tako ponujajo storitve dostave po vsej državi, ne da bi jim bilo treba upoštevati zahtevo po upravljanju tako gostega omrežja poštnih uradov, ki mora izpolnjevati minimalne zahteve v zvezi z razpoložljivimi storitvami. Nazadnje češki organi v zvezi z uporabo enotnih cen pojasnjujejo, da bi Češka pošta ponujala enotne cene tudi v hipotetičnem scenariju, zato od tega nima nobenih koristi. Poleg tega tudi drugi izvajalci poštnih storitev ponujajo enotne cene.

(230)

V spodnji preglednici 27 so prikazani letni ocenjeni zneski neopredmetenih koristi na kategorijo neopredmetene koristi in skupne vrednosti.

Preglednica 27

Neopredmetene koristi v obdobju 2018–2022

(231)

Preglednice 28 do 32 vsebujejo pregled različnih elementov izračuna skupnih neto stroškov sistema DBIS in obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, kot je pojasnjeno zgoraj.

Preglednica 28

Povzetek izračuna skupnega NAC za sistem DBIS in obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za leto 2018

Preglednica 29

Povzetek izračuna skupnega NAC za sistem DBIS in obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za leto 2019

Preglednica 30

Povzetek izračuna skupnega NAC za sistem DBIS in obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za leto 2020

Preglednica 31

Povzetek izračuna skupnega NAC za sistem DBIS in obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za leto 2021

Preglednica 32

Povzetek izračuna skupnega NAC za sistem DBIS in obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za leto 2022

(232)

Preglednica 33 vsebuje pregled NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve za Češko pošto, ki je enak znesku, ki ga dobimo, če od NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in sistema DBIS odštejemo NAC sistema DBIS, kot je ponovno izračunano na podlagi metodologije, odobrene s sklepom o sistemu DBIS, vendar ob upoštevanju dejanskih podatkov iz dejanskega scenarija za obdobje 2018–2021.

Preglednica 33

NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve za Češko pošto v obdobju 2018–2022

(233)

Komisija opozarja, da metodologija za izračun neto stroškov Češke pošte za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi, ne temelji na metodologiji razporeditve stroškov, ki izračunava neto stroške, potrebne za izpolnjevanje obveznosti javne storitve, kot razliko med stroški in prihodki imenovanega izvajalca, ki izpolnjuje obveznost javne storitve, ampak temelji na metodologiji NAC. Na podlagi metodologije NAC se neto stroški, o katerih se pričakuje, da bodo potrebni za izpolnjevanje obveznosti javne storitve, v tem primeru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, izračunajo kot razlika med neto stroški izvajalca (Češke pošte), ki izvaja obveznost javne storitve, in neto stroški, ki bi jih izvajalec imel, če ne bi izvajal navedene obveznosti javne storitve. Torej ne glede na to, da obstaja cenovna politika univerzalnih poštnih storitev, določenih z zakonom o poštnih storitvah, za katero se šteje, da že zagotavlja ustrezno raven dobička, ima Češka pošta še vedno lahko neto stroške, kadar izpolnjuje obveznost javne storitve, kot je obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Metodologija NAC upošteva dodatne stroške, ki jih ima izvajalec, ko izpolnjuje obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, v primerjavi s hipotetičnim stanjem, v katerem izvajalec ni dolžen izvajati javne storitve.

(234)

Komisija zato ugotavlja, da je metodologija NAC, ki so jo predlagali češki organi, ustrezna za določitev neto stroškov, ki jih ima Češka pošta pri izpolnjevanju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Metodologija NAC izpolnjuje zahteve iz okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012. Zlasti hipotetični scenarij je verodostojen, to pa velja tudi za oceno finančnega vpliva na dejavnosti Češke pošte. Poleg tega so bili popravki v zvezi z neopredmetenimi koristmi ustrezno upoštevani.

(235)

V odstavku 21 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 je določeno, da je treba zmerni dobiček vključiti v neto stroške izvajanja storitve splošnega gospodarskega pomena. Češki organi so zmerni dobiček dodali v izračun NAC, določen pa je kot razlika v stroških kapitala Češke pošte, ki se uporabi pri prehodu iz dejanskega v hipotetični scenarij (76). Taki stroški kapitala so temeljili na metodologiji tehtanih povprečnih stroškov kapitala (WACC – weighted average cost of capital). Vrednosti WACC za dejanski scenarij (tj. 8,22 %) in hipotetični scenarij (tj. 8,92 %) za obdobje pooblastitve 2018–2022 je v drugi polovici leta 2018 izračunal ČTU v sodelovanju s svetovalci.

(236)

V skladu z delovnim dokumentom služb Komisije iz leta 2015 (77) se koncept stroškov kapitala uporablja kot zmerna meritev dobičkonosnosti. WACC se običajno uporablja kot koncept stroškov kapitala. Označuje stopnjo donosa, ki mora biti ustvarjena, da bi bilo zagotovljeno, da so vlagatelji pripravljeni ohranjati svojo naložbo pod konkurenčnimi pogoji. WACC, povezan z izvajanjem univerzalne storitve, je ustrezen za zagotavljanje, da se upoštevajo vsi ustrezni stroški izvajalca univerzalne storitve. Komisija ugotavlja, da sta uporabljeni metodologija, kot je podrobno predstavljena v letnih poročilih urada ČTU o preverjanju NAC, ter vrednost WACC v dejanskem in hipotetičnem scenariju ustrezni za ocenjevanje zmernega dobička Češke pošte pri izpolnjevanju obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot jo opredeljujejo češki organi. Nazadnje Komisija ugotavlja, da je zmerni dobiček, ki se upošteva pri izračunih NAC, sprejemljiv.

(237)

Češka pošta prejme nadomestilo samo za tisti del neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki se šteje za nepravično breme za izvajalca. V členu 34d zakona o poštnih storitvah je določeno, da neto stroški, ki presegajo 1 500 milijonov CZK za posamezno leto, ne štejejo za nepravično breme (78).

(238)

Po mnenju čeških organov zadnji korak v upravnem postopku zajema primerjavo neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve z omejitvijo nepravičnega bremena (kapico), določeno v zakonu o poštnih storitvah. Najvišji znesek nadomestila, ki ga je Češki pošti mogoče dodeliti za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, je omejen na znesek, določen v uvodni izjavi 238. Za namene državne pomoči je pomembno, da Češka pošta ne prejme čezmernega nadomestila (tj. ne prejme nadomestila, ki presega rezultat izračuna NAC). Določitev nepravičnega bremena in njegove ravni je regulativno vprašanje in ne vpliva na oceno združljivosti na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena.

(239)

V odstavku 39 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 je določeno: „Države članice morajo pri oblikovanju metode za izračun nadomestila uvesti spodbude za učinkovito zagotavljanje visokokakovostnih storitev splošnega gospodarskega pomena, razen če lahko ustrezno utemeljijo, da take spodbude niso izvedljive ali primerne.“

(240)

Češki organi so pojasnili, da so spodbude za učinkovitost vključene v mehanizem nadomestila.

(241)

Najvišji znesek nadomestila je določen v zakonu o poštnih storitvah (tj. 1 500 milijonov CZK za posamezno leto). Znesek je nespremenljiv in se ne prilagodi glede na inflacijo. Če neto stroški obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve presežejo 1 500 milijonov CZK na leto, mora Češka pošta tak presežek kriti z lastnimi sredstvi. To pomeni spodbudo za Češko pošto, da posluje učinkovito.

(242)

Češki organi so potrdili, da je vzpostavljen mehanizem za preprečitev čezmernega nadomestila: v skladu s členom 34d zakona o poštnih storitvah lahko poštna služba z licenco pri ČTU vloži zahtevo za povračilo neto stroškov, ki pomenijo nepravično finančno breme. Zahtevo je treba vložiti do 31. avgusta tekočega leta za prejšnje leto (obračunsko obdobje). ČTU izvede upravni postopek preverjanja neto stroškov, ki jih je Češka pošta izračunala na podlagi metodologije NAC. Po preverjanju ČTU odloči, ali neto stroški pomenijo nepravično finančno breme glede na omejitve iz člena 34d zakona o poštnih storitvah. Natančneje, povračilo ne sme preseči 1 500 milijonov CZK za posamezno leto. Komisija tudi ugotavlja, da je najvišji znesek nadomestila za javno storitev, ki se Češki pošti lahko izplača za obdobje 2018–2022, bistveno nižji od izračunanih neto stroškov za navedeno obdobje. V spodnji preglednici 43 je prikazan ocenjeni NAC obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, nato je predstavljena primerjava z najvišjim zneskom nadomestila za javno storitev, ki se Češki pošti lahko izplača za obdobje 2018–2022. Glede na to, da bo ČTU opravil naknadna preverjanja, da bi odkril izplačilo čezmernega nadomestila, Komisija ugotavlja, da je tveganje, da je Češka pošta prejela čezmerno nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2018–2022, preprečeno.

(243)

Kot je pojasnjeno v odstavku 51 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, „[z]ahteve iz oddelkov 2.1 do 2.8 običajno zadostujejo za zagotovitev, da pomoč ne izkrivlja konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije“.

(244)

Komisija meni, da v obravnavanem primeru ni razlogov za uvedbo pogojev ali zavez za Češko.

(245)

V odstavku 60 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012 je določeno: „Zadevna država članica mora za vsako nadomestilo za storitev splošnega gospodarskega pomena, ki ga podeli na podlagi tega sporočila, na internetu ali na drug primeren način objaviti naslednje informacije:

(246)

Češki organi so se v svoji priglasitvi zavezali, da bodo izpolnjevali zahteve iz odstavka 60 okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena, in sicer za nadomestilo za obdobje 2018–2022. Češki organi so zlasti pojasnili naslednje:

(247)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da nadomestilo za javno storitev, dodeljeno Češki pošti za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot je opredeljena v zakonu o poštnih storitvah, za obdobje 2018–2022 v skladu s členom 107(1) PDEU pomeni državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU.

(248)

Komisija ugotavlja, da je Češka za Češko pošto nezakonito izvedla nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne poštne storitve (v nadaljnjem besedilu: obveznost zagotavljanja univerzalne storitve), kot jo opredeljujejo češki organi, za obdobje 2018–2022 in kršila člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(249)

Vendar Komisija obvešča Češko, da je po preučitvi informacij, ki so jih njeni organi predložili v zvezi z navedenimi ukrepi, ugotovila, da državno nadomestilo, dodeljeno Češki pošti za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, kot je opredeljena v zakonu o poštnih storitvah, za obdobje 2018–2022 pomeni državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena iz leta 2012, ki določa pogoje, ki jih mora pomoč izpolnjevati, da bi bila združljiva v skladu s členom 106(2) PDEU –