(1)

Na podlagi člena 193 Direktive 2006/112/ES davek na dodano vrednost (DDV) praviloma plača davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali opravlja storitve.

(2)

Z izvedbenima sklepoma Sveta 2010/583/EU (2) in 2013/676/EU (3) je bilo Romuniji dovoljeno, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES, ter kot osebo, ki je dolžna plačati DDV za dobavo lesnih proizvodov, določi davčnega zavezanca, ki mu davčni zavezanci dobavljajo navedene proizvode (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Uporaba posebnega ukrepa je bila podaljšana do 31. decembra 2022.

(3)

V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 11. aprila 2022, je Romunija zaprosila za nadaljnje dovoljenje, da lahko posebni ukrep, uporablja še naprej po 31. decembru 2022. Komisija je z dopisom z dne 28. junija 2022 zahtevala dodatne informacije. Romunija jih je zagotovila z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 22. avgusta 2022.

(4)

V skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 1. septembra 2022 prošnjo Romunije posredovala drugim državam članicam razen Španiji. Komisija je z dopisom z dne 2. septembra 2022 navedeno prošnjo posredovala Španiji. Komisija je z dopisom z dne 5. septembra 2022 uradno obvestila Romunijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(5)

Glede na informacije, ki jih je Romunija predložila, se dejanske razmere, ki so upravičevale uporabo posebnega ukrepa, niso spremenile. Poleg tega analiza, ki so jo predložili romunski organi, kaže, da je bil posebni ukrep učinkovit pri zmanjševanju davčnih utaj. Posebni ukrep prav tako nima negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.

(6)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen na zelo specifične postopke v sektorju, ki povzroča znatne težave v zvezi z davčnimi utajami in izogibanjem davkom. Poleg tega nadaljnja uporaba posebnega ukrepa ne bi negativno vplivala na preprečevanje goljufij na maloprodajni ravni v drugih sektorjih ali državah članicah.

(7)

Posebni ukrepi se običajno dovolijo za omejeno obdobje, da se lahko oceni, ali so ti ukrepi ustrezni in učinkoviti. Posebni ukrepi državam članicam zagotovijo čas, da na nacionalni ravni uvedejo druge običajne ukrepe za spremljanje gibanja surovin, plačevanja DDV in spoštovanja obveznosti s strani davčnih zavezancev. Posebni ukrepi bi morali odpraviti posamezne težave do njihovega izteka, tako da podaljšanje njihovega dovoljenja postane nepotrebno. Dovoljenja za posebne ukrepe, ki dovoljujejo uporabo postopka obrnjene davčne obveznosti, so odobrena zgolj izjemoma za določena področja goljufij, taki posebni ukrepi pa pomenijo sredstvo v skrajni sili. Pred naslednjim iztekom posebnega ukrepa bi morala zato Romunija uvesti druge običajne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV na trgu lesa in njihovo preprečevanje, da ponovno podaljšanje posebnega ukrepa ne bi bilo več potrebno.

(8)

Zato je ustrezno podaljšati posebni ukrep. Podaljšanje posebnega ukrepa bi moralo biti časovno omejeno, da se omogoči Komisiji, da oceni njegove učinkovitosti in ustreznosti.

(9)

Da se zagotovi doseganje ciljev posebnega ukrepa, vključno z neprekinjeno uporabo posebnega ukrepa, in pravna varnost v zvezi z davčnim obdobjem, je ustrezno, da se odobri dovoljenje za podaljšanje posebnega ukrepa z učinkom od 1. januarja 2023. Ker je Romunija 11. aprila 2022 zaprosila za dovoljenje za podaljšanje uporabe posebnega ukrepa in od 1. januarja 2023 še naprej uporablja pravno ureditev, določeno v njenem nacionalnem pravu na podlagi Izvedbenega sklepa 2013/676/EU, so legitimna pričakovanja zadevnih oseb ustrezno upoštevana.

(10)

Izvedbeni sklep 2013/676/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –