(a)

prvi sestavni del obsega povečanje uteži tveganja za izpostavljenosti na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji, ki se pridobi po izračunu drugega dela pribitka k uteži tveganja v skladu s točko (b), za 5 odstotnih točk;

(b)

drugi sestavni del obsega povečanje uteži tveganja za 33 odstotkov z izpostavljenostjo tehtanega povprečja uteži tveganja, ki se uporabljajo za portfelj izpostavljenosti na drobno, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo v Belgiji. Z izpostavljenostjo tehtano povprečje je povprečje uteži tveganja posameznih kreditov, izračunanih v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 575/2013, tehtano z ustrezno vrednostjo izpostavljenosti.

(a)

v primeru nefinančnih družb, ki so del skupine povezanih nefinančnih družb, ki ima na najvišji ravni konsolidacije sedež v Franciji, se ukrep uporablja za vsoto neto izpostavljenosti do skupine in vseh njenih povezanih subjektov v smislu točke 39 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

v primeru nefinančnih družb, ki so del skupine povezanih nefinančnih družb, ki ima na najvišji ravni konsolidacije sedež zunaj Francije, se ukrep uporablja za vsoto:

(a)

količnik finančnega vzvoda je razmerje med skupnim dolgom brez gotovine in lastniškim kapitalom in

(b)

količnik kritja finančnih stroškov je razmerje med dodano vrednostjo, povečano za subvencije za poslovanje in zmanjšano za: (i) plače; (ii) davke in dajatve iz poslovanja; (iii) druge neto običajne izdatke za poslovanje brez neto stroškov obresti in podobnih stroškov in (iv) depreciacijo in amortizacijo, na eni strani ter stroški obresti in podobnimi stroški na drugi strani.

(a)

prag v višini 2 milijard EUR za skupne originalne izpostavljenosti GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, na najvišji ravni bančne bonitetne konsolidacije do francoskega sektorja nefinančnih družb;

(b)

prag v višini 300 milijonov EUR, ki se uporablja za GSPI in DSPI, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici in dosegajo ali presegajo prag iz točke (a), za:

(c)

prag v višini 5 odstotkov temeljnega kapitala GSPI ali DSPI na najvišji ravni konsolidacije za izpostavljenosti, opredeljene v točki (b), po upoštevanju učinka tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja in izvzetij v skladu s členi 399 do 403 Uredbe (EU) št. 575/2013.

a.

čim bolj je treba zmanjšati možnost regulativne razdrobljenosti, saj se bo enak prag pomembnosti uporabljal tudi za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v Litvi;

b.

z uporabo tega praga pomembnosti bi pripomogli k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, ker bi zahteva glede blažilnika sistemskih tveganj veljala za institucije s podobno velikimi izpostavljenostmi;

c.

prag je pomemben za finančno stabilnost, saj bo prihodnje gibanje tveganja na področju stanovanjskih nepremičnin odvisno predvsem od dogajanja na stanovanjskem trgu, ki je delno odvisno od količine novih kreditov, izdanih za nakup stanovanjskih nepremičnin. Zato bi se moral ukrep uporabljati za tržne udeležence, ki so dejavni na tem trgu, četudi njihov portfelj hipotekarnih kreditov ni tako velik kot pri največjih kreditodajalcih.

(a)

mejna vrednost razmerja LTV v višini 100 % za nove kupce, ki kupujejo svoje primarno prebivališče;

(b)

mejna vrednost razmerja LTV v višini 90 % za druge kupce, tj. kupce, ki niso novi kupci in kupujejo svoje primarno prebivališče. Ta mejna vrednost se izvaja sorazmerno s pomočjo olajšave za del portfelja. Natančneje, kreditodajalci lahko izdajo 15 % portfelja novih hipotekarnih kreditov, odobrenih navedenim kreditojemalcem, z razmerjem LTV, višjim od 90 %, vendar pod najvišjim razmerjem LTV v višini 100 %;

(c)

mejna vrednost razmerja LTV v višini 80 % za druge hipotekarne kredite (vključno s segmentom nepremičnin, kupljenih z namenom oddaje).

(a)

Pri vsaki postavki izpostavljenosti, ki sodi v okvir ukrepa, se za del kredita, ki ne presega 55 % tržne vrednosti nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, dodeli utež tveganja v višini 12 %, za preostali del kredita pa se dodeli utež tveganja v višini 45 %. Razmerje LTV, ki se uporabi pri tem izračunu, bi bilo treba določiti v skladu z veljavnimi določbami Uredbe (EU) št. 575/2013.

(b)

Najnižja povprečna utež tveganja portfelja je enaka z izpostavljenostjo tehtanemu povprečju uteži tveganja posameznih kreditov, ki se izračunajo, kakor je opisano zgoraj. Posamezni krediti, ki so izvzeti iz ukrepa, se pri izračunu najnižje povprečne uteži tveganja ne upoštevajo.

(a)

kritje tveganja: ustrezni organi bi morali zagotoviti, da se ustrezno obravnava sistemsko tveganje, ki se ga z norveškim ukrepom skuša zmanjšati;

(b)

preprečitev regulativne arbitraže in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev: ustrezni organi bi morali zmanjšati možnost uhajanj in regulativne arbitraže ter po potrebi takoj odpraviti vsakršno regulativno vrzel; ustrezni organi bi morali zagotoviti enake konkurenčne pogoje med kreditnimi institucijami.

(a)

za blažilnik sistemskih tveganj je prag pomembnosti določen pri znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti v višini 32 milijard NOK, kar ustreza približno 1 % skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti na Norveškem, ki jih imajo kreditne institucije;

(b)

za spodnjo mejo za utež tveganja za stanovanjske nepremičnine je prag pomembnosti določen pri obsegu bruto kreditiranja v višini 32,3 milijarde NOK, kar ustreza približno 1 % bruto zavarovanih kreditov za stanovanjske nepremičnine norveškim strankam;

(c)

za spodnjo mejo za utež tveganja za poslovne nepremičnine je prag pomembnosti določen pri obsegu bruto kreditiranja v višini 7,6 milijarde NOK, kar ustreza približno 1 % bruto zavarovanih kreditov za poslovne nepremičnine norveškim strankam.